29.10.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 318/127

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Sveta (Euratom) o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri posrednih ukrepih okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo ter razširjanju rezultatov raziskav (2012–2013)

(COM(2011) 71 konč. – 2011/0045 (NLE)),

predlogu sklepa Sveta o okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013)

(COM(2011) 72 konč. – 2011/0046 (NLE)),

predlogu sklepa Sveta o posebnem programu, s katerim se bo s posrednimi ukrepi izvajal okvirni program Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013)

(COM(2011) 73 konč. – 2011/0043 (NLE))

in predlogu sklepa Sveta o posebnem programu, ki ga bo z neposrednimi ukrepi izvajalo Skupno raziskovalno središče v okviru okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013)

(COM(2011) 74 konč. – 2011/0044 (NLE))

2011/C 318/21

Poročevalec: Gerd WOLF

Svet Evropske unije je 22. marca 2011 sklenil, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjih dokumentih:

Predlog uredbe Sveta (Euratom) o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri posrednih ukrepih okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo ter razširjanju rezultatov raziskav (2012–2013) COM(2011) 71 konč. – 2011/0045 (NLE),

Predlog sklepa Sveta o okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) COM(2011) 72 konč. – 2011/0046 (NLE),

Predlog sklepa Sveta o posebnem programu, s katerim se bo s posrednimi ukrepi izvajal okvirni program Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) COM(2011) 73 konč. – 2011/0043 (NLE),

Predlog sklepa Sveta o posebnem programu, ki ga bo z neposrednimi ukrepi izvajalo Skupno raziskovalno središče v okviru okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2012–2013) COM(2011) 74 konč. – 2011/0044 (NLE).

Strokovna skupina, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 23. junija 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 473. plenarnem zasedanju 13. in 14. julija 2011 (seja z dne 14. julija) z 92 glasovi za in 5 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepne ugotovitve in priporočila

1.1   Nesreča reaktorskih blokov za jedrsko cepitev v Fukušimi, ki jo je povzročil cunami, in njene posledice kažejo veliko ranljivost takšnih reaktorjev v primeru izpada sistemov za zasilno hlajenje. To je v zvezi z nadaljnjo uporabo te tehnologije že privedlo do energetskopolitičnih odločitev v državah članicah in sprožilo razprave, ki se začenjajo na ravni EU. Za raziskovalne in razvojne cilje okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za raziskave in razvoj (za obdobje 2012–2013), ki ga obravnava to mnenje, je treba program ponovno oceniti. Ugotovitve, ki sledijo, so podane s tega vidika.

1.2   Odbor je iz številnih razlogov prepričan, da je treba ohraniti in razširiti znanje o jedrskih tehnologijah, njihovi uporabi in njihovih posledicah. Okvirni program Euratom za raziskave in razvoj s svojo usklajevalno funkcijo povezovanja virov in skupnih prizadevanj prinaša bistveno evropsko dodano vrednost.

1.3   Zato Odbor priporoča, da se:

—	raziskave na področju tehnologij jedrske fisije osredotočijo na boljšo varnost reaktorjev, zmanjšanje in končno skladiščenje dolgoživih radioaktivnih odpadkov, nadzor cepljivega materiala ter zaščito pred sevanjem;

—	pridobi in razširi znanje na področju motenj, ki pri konstrukciji niso bile predvidene, in prihodnjih testiranj izjemnih situacij v obstoječih obratih;

—	aktivno nadaljuje razvoj za pridobivanje energije z jedrsko fuzijo z vidika potencialnih varnostnih in drugih prednosti te tehnologije, pri čemer bi imel projekt ITER, ki nastaja v mednarodnem partnerstvu, osrednjo vlogo. Podlaga fuzijskega programa so „pridružitve“;

—	z izobraževalnimi ukrepi poskrbi za to, da bo na potrebnih strokovnih področjih na razpolago dovolj visoko usposobljenih strokovnjakov ter da bo tudi pouk v šolah posredoval dovolj osnovnega znanja o teh tehnologijah in radioaktivnem sevanju, njegovih nevarnostih in merjenju.

1.4   Čeprav ima Odbor na podlagi dokumentov, ki so mu na voljo, vtis, da predlogi in načrti Komisije večinoma že ustrezajo njegovim zgoraj navedenim priporočilom, priporoča, naj Komisija vseeno preveri, ali sredstva še zadostujejo v novih razmerah in ali posamezne teme potrebujejo okrepitev.

1.5   Ob upoštevanju svojih drugih priporočil Odbor podpira okvirni program Euratom za raziskave in razvoj ter njegove instrumente kot bistveni element evropskega raziskovalnega programa.

2.   Sporočilo Komisije

2.1   Sporočilo Komisije zajema štiri različne dokumente s predlogom uredbe oziroma predlogi sklepov Sveta za program Euratom za obdobje 2012–2013. Razlog, da so za to obdobje sploh potrebni novi sklepi oziroma uredbe, je različna dolžina trajanja sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) ter sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti raziskav in usposabljanja (2007–2011). Tako je sedaj treba premostiti dve leti razlike.

2.2   Štirje dokumenti Komisije obravnavajo vse potrebne vidike, in sicer:

—	pravila udeležbe;

—	okvirni program;

—	posebni program – posredne ukrepe;

—	posebni program – neposredne ukrepe Skupnega raziskovalnega središča.

Ti štirje dokumenti skupaj s prilogami obsegajo 120 strani, zato ni mogoče niti povzeti njihove vsebine niti dati pripombe k vsem vidikom.

2.3   Tematsko obravnavajo raziskave, ki jih EU spodbuja na področju fuzije (osredotočenost na ITER), fisije in zaščite pred sevanjem. Komisija meni, da je treba raziskave v dveletnem obdobju, ki se začenja, smiselno opreti na uspešno opravljene dejavnosti v obdobju 2007–2011 in jih nadgraditi.

2.4   Za to je predviden skupni znesek v višini približno 2 560 milijonov EUR, pri čemer je večinski delež namenjen fuzijskemu programu z ITER.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   Fukušima – novo izhodišče

Prej navedeni dokumenti Komisije so bili pripravljeni pred dogodki v Fukušimi. Spričo učinkov cunamija na tamkajšnje elektrarniške bloke za jedrsko cepitev, škode, ki je pri tem nastala, ter njenih vplivov na prebivalstvo in okolje Odbor meni, da je treba raziskovalne in razvojne cilje tu obravnavanega okvirnega programa Euratom za raziskave in razvoj pregledati in oceniti tudi s tega vidika in morebiti prilagoditi njegovo usmeritev. Zato gre pri pričujočem mnenju, ki obravnava izključno raziskave in razvoj, za več kot le za prilagajanje časovnega zamika okvirnega programa Euratom za raziskave in razvoj splošnemu sedmemu okvirnemu programu za raziskave in razvoj.

3.1.1   Čeprav Odbor meni, da je za splošno sklepanje o energetski politiki še prezgodaj, spoštuje odločitev tistih držav članic, ki so se v skladu s previdnostnim načelom odločile, da v prihodnosti ne bodo več uporabljale jedrske cepitve kot energetskega vira. Odbor pozdravlja, da se problematika Fukušime obravnava tudi na ravni EU (1) in da je bila uvrščena na dnevni red energetske politike, pri čemer v skladu z Lizbonsko pogodbo lahko vsaka država sama zase odloča, kateri kombinaciji energetskih virov daje prednost.

3.2   Okvirni program Euratom za raziskave in razvoj

Okvirni program Euratom za raziskave in razvoj, ki je v prvi vrsti namenjen raziskavam na področju energije, dopolnjuje raziskave na področju energije v okviru splošnega okvirnega programa za raziskave in razvoj (2), posvečene zlasti raziskavam in razvoju obnovljivih virov energije in drugih nejedrskih tehnologij za proizvodnjo energije z nizkimi emisijami CO2. Tako bi v EU raziskali in ocenili vse tehnologije, uporabne za trajnostno kombinacijo energije, in njihove lastnosti.

3.3   Evropska dodana vrednost

Iz številnih razlogov (glej nadaljevanje) je Odbor prepričan, da je treba poglobiti znanje o jedrskih tehnologijah, njihovi uporabi in njihovih posledicah. Okvirni program Euratom za raziskave in razvoj s svojo usklajevalno funkcijo povezovanja virov in skupnih prizadevanj prinaša bistveno evropsko dodano vrednost. Ob upoštevanju priporočil, navedenih v nadaljevanju, Odbor v celoti podpira okvirni program Euratom za raziskave in razvoj ter njegove instrumente kot bistveni element evropskega raziskovalnega programa (3).

3.4   Prednostna naloga raziskav na področju varnosti in ohranjanje znanja

Ne glede na nadaljnje odločitve posameznih držav članic in EU o prihodnji uporabi tehnologije jedrske cepitve za pridobivanje energije Odbor meni, da je že zaradi

1)	možnih čezmejnih učinkov nesreč,

2)	globalne migracije strokovnjakov in tehnologij,

3)	že obstoječih obratov in njihovih radioaktivnih odpadkov,

4)	ter obstoja jedrskega orožja in z njim povezanih proizvodnih naprav in tudi zelo resnih – političnih – tveganj

nujno v EU aktivno razvijati znanje o varnostnih vprašanjih in temeljnih tehnologijah ter ga dajati na razpolago. Če bi se odpovedali popolnemu znanju, bi bilo to nevarno zatiskanje oči. Iz tega razloga in tudi zato, da preprečimo kolektivno pozabo teh tehnologij in njihovih učinkov, je predvsem pomembno sistematično in nenehno izobraževati in spodbujati dovolj številčen znanstveno-tehnični podmladek.

3.5   Jedrska cepitev

V zvezi s tehnologijo jedrske cepitve Odbor poudarja zlasti naslednja varnostna težišča:

—	zaščito pred sevanjem, obsevalne medicinske tehnologije ter preventivne medicinske in tehnične ukrepe;

—	okrepitev varnosti in zmanjšanje odpadkov iz elektrarn za jedrsko fisijo (4);

—	odstranjevanje (končno skladiščenje) dolgoživih radioaktivnih odpadkov;

—	pridobivanje in ravnanje s cepljivim materialom (jedrsko gorivo);

—	zaščitni ukrepi proti kraji in zlorabi cepljivega in/ali radioaktivnega materiala;

—	motnje, ki pri konstrukciji niso bile predvidene, v obstoječih napravah in posledice prihodnjih testiranj izjemnih situacij. (5)

3.6   Nadzorovana jedrska fuzija

Fuzijski program je bil že od začetka (6) deležen podpore, zlasti zaradi odločilnih varnostnih (zahteva izredno majhne zaloge goriva, ni hlajenja v sili, verižnih reakcij, proizvodov cepitve in aktinidov) in drugih prednosti te tehnologije. Doseženi napredek je omogočil gradnjo obrata (ITER) z znatno fuzijsko močjo (500 MW). Čeprav bodo fuzijski reaktorji v skladu s sedanjim znanjem in pri sedanjem obsegu delovanja k pridobivanju energije prispevali šele v drugi polovici tega stoletja in čeprav bo potrebnih še več raziskav in razvoja, preden bo to postal uporaben vir energije, gre pri nadzorovani jedrski fuziji za edino znano energetsko možnost in sicer s potencialom, ki je na voljo povsod po svetu v praktično neomejenih količinah in se danes na tak ali drugačen način še ne uporablja (7). Odbor zato priporoča, da se ta program posebej podpre. Rezultati številnih ekstrapolacij se ujemajo in kažejo, da se bosta globalna potreba po energiji in problematika podnebju neškodljive in trajnostne oskrbe z energijo v zadostnem obsegu tekom stoletja še naprej drastično zaostrovali. Zato je še posebej nujen nov, podnebju neškodljiv vir energije, kot je jedrska fuzija.

3.7   O tematskih predlogih Komisije – popolna podpora

Spričo pripomb pod točko 3.1 lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je Komisija v svojih tematskih predlogih priporočila iz tega mnenja Odbora večinoma že upoštevala, zato Odbor predloge Komisije popolnoma podpira. Toda Odbor meni, da na podlagi dokumentov, ki jih ima na voljo, ne more – in tudi meni, da ni njegova naloga – presojati, ali so oprema, osebje in finančna sredstva primerni za posamezne zastavljene cilje. Zato priporoča Komisiji, da njene skupine strokovnjakov, ki spremljajo posamezne programe, ponovno ovrednotijo posamezne programske postavke, Komisija pa po potrebi dá na razpolago dodatna sredstva.

3.8   Nadaljnje študije o vprašanjih varnosti in tveganja

Ker problematika varnosti in tveganja ne zadeva le okvirnega programa Euratom za raziskave in razvoj, Odbor priporoča, da se skupaj z raziskavami na področju energije v okviru splošnega sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj in po možnosti v sodelovanju z nadaljnjimi mednarodnimi partnerji, tudi spričo pojavov v naravi, ki so stopili v ospredje, izvedejo študije ustreznih vprašanj varnosti in tveganja. Te naj bi med drugim zajele naslednje vidike:

—

tehnična tveganja različnih kritičnih energetskih tehnologij, kot je npr. jedrska cepitev, zajemanje in skladiščenje CO2, zbiralniki vode, pnevmatski akumulatorji, tehnologije na fosilno gorivo, pridobivanje, prevoz in predelava fosilnih virov energije, sistemi skladiščenja vodika in vodik kot vir energije, zlasti na področju mobilnosti;

—	tveganja za okolje zaradi nedoseženih ciljev znižanja emisij CO2  (8) in s tem povezana zaostritev podnebnih sprememb;

—	družbena, politična in morebiti tudi vojna tveganja i) zaradi resnega globalnega pomanjkanja virov energije in s tem povezanih izrednih razmer ter ii) zaradi potencialno nevarnih podnebnih sprememb. (9)

3.9   Izobraževanje prebivalstva

Odbor meni, da je poleg tega pomembno, da se razen že tako potrebnega izobraževanja (glej točko 3.4) strokovnjakov, kot so fiziki, kemiki in inženirji, v šolah in ustanovah nadaljnjega izobraževanja vsi državljani že od mladih nog seznanjajo z merjenjem sevanja in ocenjevanjem naravnih oziroma sprejemljivih in nevarnih odmerkov sevanja. To je po mnenju Odbora najboljši način za pridobitev zadostne in nujno potrebne strokovne ocene jedrskih nevarnosti, ravno v primeru kritične zaostritve, ko je treba preprečiti izbruhe panike in ravnati trezno in načrtovano.

3.10   Vprašljiv obseg spodbujanja

Čeprav Odbor meni, da tega vprašanja kvantitativno ne more presojati ad hoc, ima z ozirom na prej navedene ugotovitve prejkone dvome (glej tudi točko 3.7), ali sedanji obseg financiranja zadošča za obravnavano obdobje, da bi se lahko zastavljenih vprašanj lotili s potrebno zavzetostjo ter v skladu s priporočili Odbora za načrt SET (10) in za časovni razpored 2050 (11). Zato priporoča, da se v primeru, da bi bila proračunska sredstva do leta 2013 že določena in nanje ne bi bilo več mogoče vplivati, vsaj za novo obdobje financiranja po letu 2013 (i) določijo potrebe po raziskavah na podlagi vprašanja, katere daljnosežne posledice bi za strategijo Evropa 2020 in po njej imela pomanjkanje energije in neuresničen cilj zmanjševanja CO2, ter da se (ii) temu ustrezno zagotovijo zadostna sredstva. Odbor znova ponavlja, da finančni delež za raziskave na področju energije v okvirnih programih za raziskave in razvoj že dolgo ne ustreza več ključnemu pomenu, ki jo imata za družbo energetska in s tem povezana podnebna problematika.

3.11   Mnenja o 7. okvirnem programu

Odbor se v skladu s svojimi ugotovitvami iz točke 3.7 strinja s Komisijo, da mora predlagani program v tem dvoletnem obdobju graditi na dejavnostih, ki so bile uspešno izvajane v letih od 2007 do 2011, in da jih mora primerno izvajati še naprej; opozarja na pomen, ki ga ima za uspeh raziskav zadostna kontinuiteta financiranja, kar je poudaril v številnih mnenjih. V skladu s tem opozarja tudi na svoja mnenja, tako o 7. okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in usposabljanje (2007–2011) kot tudi o s tem povezanih posebnih programih in ustreznih pravilih za sodelovanje; znova potrjuje v teh mnenjih dana priporočila, ki jih dopolnjujejo tu dodatno predstavljeni vidiki. Sklicevanje na dosedanja mnenja je toliko pomembnejše, saj sedanje mnenje iz očitnih razlogov ne more obravnavati vseh podrobnosti v predlogih Komisije.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Rešitev problema odpadkov in končnih odlagališč

Sklicujoč se na svoja dosedanja mnenja o jedrski energiji, o časovnem načrtu za nizkoogljični energetski sistem do leta 2050 in o problematiki končnih odlagališč (12) Odbor ponovno poudarja pomen prizadevanj za zmanjšanje količine in življenjske dobe nevarnih odpadkov. Odločilen napredek bi bil, če bi dejansko uspelo skrajšati življenjsko dobo radioaktivnih odpadkov z učinkovito transmutacijo iz „geološke časovne lestvice“ v „zgodovinsko časovno lestvico“. Tako bi dobili popolnoma nov pristop k reševanju ali zmanjševanju problema odpadkov in končnih odlagališč. Zato je treba močno podpirati vse možnosti za znanstveno in tehnično proučitev in uspešno rešitev tega vprašanja.

4.2   Zmanjšanje nevarnosti najhujše možne nesreče oziroma najhujše možne nesreče velikega obsega

Odbor meni, da tehnični sistemi, ki jih gradi človek, ne morejo biti nikoli popolnoma varni. Vendar pa bi bil možen razvojni cilj lahko ta, da bi v daljnejši prihodnosti gradili samo objekte, ki bi bili pri obratovanju varni pred nesrečami zaradi notranjih vzrokov in ki bi jih lahko prizadeli samo skrajno redki zunanji dogodki (npr. padci asteroidov), ki že sicer povzročajo tako obsežno škodo, da poškodovanje ali uničenje samih objektov ne bi bistveno povečalo posledic škode.

4.3   Program jedrske fuzije

Glede pomena prihodnje razpoložljivosti fuzijske energije Odbor priporoča

—	izvedbo pripravljalnih del, s potrebno raziskovalno širino in globino, za razvoj predstavitvenega reaktorja (DEMO), ki bi kot naslednik reaktorja ITER prvič predstavljal pridobivanje električne energije z jedrsko fuzijo v celovitem sistemu, in

—	pri razvoju zasnov – poleg potrebne osredotočenosti na vodilno linijo tokamak z reaktorjem ITER kot vodilnim projektom – tudi proučitev alternativnih konfiguracij magnetnega polja (predvsem koncept stellaratorja).

Poleg tega bi bilo treba proučiti, kako bi bilo mogoče skrajšati pot do reaktorja DEMO in kako bi bilo mogoče ob upoštevanju dosedanjih izkušenj s svetovno organizacijo projekta ITER nadalje razvijati močan in učinkovit evropski fuzijski program. Odbor poudarja, da bo Evropa lahko razvijala ITER in uporabljala njegove rezultate samo s pomočjo zmogljive infrastrukture laboratorijev za raziskavo fuzije, ki bodo zadostno povezani z ustreznimi panogami.

4.4   Pravila za udeležbo za jedrsko cepitev in zaščito pred sevanjem

Odbor ne vidi bistvenih razlik v primerjavi z dosedanjimi pravili za udeležbo v programu za obdobje 2007–2011. V zvezi s tem se ponovno sklicuje na svoje že sprejeto pozitivno mnenje (13), ki mu tu ni mogoče ničesar dodati.

4.5   Pravila za udeležbo v fuzijskem programu

Trenutno veljajo za evropski fuzijski program posebej prilagojena pravila za udeležbo, katerih jedro je zdaj 26 tako imenovanih pridružitvenih sporazumov, imenovanih „pridružitve“, z udeleženimi raziskovalnimi središči oziroma njihovimi državami članicami. Temu je treba dodati program Joint European Torus (JET) s posebej za to razvito ureditvijo podpore. Na podlagi te uspešne infrastrukture je EU lahko bistveno vplivala na mednarodni projekt ITER in zmagala na natečaju za njegovo lokacijo.

4.5.1   Pridružitveni sporazumi

Pri tem sta bila za dosedanje hitro in stabilno napredovanje programa odločilnega pomena zlasti primerno in razvojnim ciljem prilagojeno oblikovanje pridružitvenih sporazumov z njihovim odločilnim učinkom vzvoda ter politična podpora držav članic. Šele to je omogočilo ITER, ki ga Odbor podpira kot najpomembnejši projekt v dosedanjem razvoju raziskav fuzije. Zaradi znatnega povečanja stroškov projekta ITER, vzrokov katerega Odbor tu ne more obravnavati, so drugi deli programa – zlasti dejavnosti „pridružitvenih sporazumov“ – pod izjemnim varčevalnim pritiskom. V zvezi s tem želi Odbor izrecno posvariti pred tem, da bi pri tem varčevanju šli tako daleč, da bi to izničilo učinek vzvoda pridružitvenih sporazumov in s tem okrnilo zmogljivost programa, potrebno bazo znanja in na splošno tudi politično podporo držav članic. Kajti vse to je potrebno, da bi bil ITER uspešen in da bi evropska stran od njega lahko imela pričakovano korist. „Pridružitve“ so temelj in tovarna idej fuzijskega programa, v njih se pripravljata obratovanje in uporaba projekta ITER, razvijajo in proučujejo nove zamisli, v njih se usposabljajo nujno potrebni mladi znanstveniki in inženirji in od tu se vzpostavlja stik z državljani v EU.

4.6   Skupno raziskovalno središče

V Skupnem raziskovalnem središču (JDC), ki ga institucionalno financira Komisija, se – kar zadeva program Euratom – obravnavajo zlasti naslednji raziskovalni cilji: (a) ravnanje z jedrskimi odpadki, vplivi na okolje in temeljno znanje, (b) jedrska varnost in (c) zaščita pred nevarnostmi na jedrskem področju. To tematsko ustreza tu uvodoma navedenim priporočilom in tudi priporočilom, ki jih je Odbor dal že v mnenju o 7. okvirnem programu, (14) zato Odbor to v celoti podpira.

---

(1)  Npr. na Evropskem forumu za jedrsko energijo (European Nuclear Energy Forum, ENEF), http://ec.europa.eu/energy/nuclear/forum/forum_en.htm.

(2)  Glej UL C 65, 17.3.2006, str. 9.

(3)  Glej UL C 44, 16.2.2008, str. 1.

(4)  Glej tudi memorandum akademije znanosti Severnega Porenja – Vestfalije Zur Sicherheit der Kernkraftwerke nach dem Unfall von Fukushima (O varnosti jedrskih elektrarn po nesreči v Fukušimi) z dne 26. maja 2011.

(5)  Glej sporočilo za javnost EESO št. 60/2011 z dne 30. maja 2011.

(6)  Glej UL C 302, 7.12.2004, str. 27.

(7)  Glej UL C 107, 6.4.2011, str. 37.

(8)  Glej http://www.iea.org/index_info.asp?id=1959 z dne 30. maja 2011.

(9)  Glej opombo 5 ter npr. research*eu results magazine – št. 2 – maj 2011, str. 20.

(10)  Glej UL C 21, 21.1.2011, str. 49.

(11)  Glej UL C 107, 6.4.2011, str. 37.

(12)  Glej UL C 218, 23.7.2011, str. 135.

(13)  Glej UL C 309, 16.12.2006, str. 41.

(14)  Glej UL C 185, 8.8.2006, str. 10.

---