Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 32024D1167

    Sklep (EU) 2024/1167 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o spremembi Sklepa (EU) 2017/1324 v zvezi z nadaljnjim sodelovanjem Unije v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA) v okviru Obzorja Evropa

    PE/98/2023/REV/1

    UL L, 2024/1167, 19.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2024/1167/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2024/1167/oj

    European flag

    Uradni list
    Evropske unije

    SL

    Serija L

    2024/1167

    19.4.2024

    SKLEP (EU) 2024/1167 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    z dne 11. aprila 2024

    o spremembi Sklepa (EU) 2017/1324 v zvezi z nadaljnjim sodelovanjem Unije v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA) v okviru Obzorja Evropa

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 185 in člena 188, drugi odstavek, Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

    po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

    ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

    v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Sklep (EU) 2017/1324 Evropskega parlamenta in Sveta (3) o sodelovanju Unije v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA) je bil sprejet v okviru Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (Obzorje 2020) za obdobje do 31. decembra 2028.

    (2)

    V skladu s Sklepom (EU) 2017/1324 se zadnji pozivi k zbiranju projektnih predlogov v okviru letnega delovnega programa PRIMA objavijo leta 2024, vsi posredni ukrepi na področju raziskav in inovacij pa zaključijo do leta 2028.

    (3)

    Države članice, ki sodelujejo v programu PRIMA, so izjavile, da nameravajo po letu 2024 nadaljevati skupno pobudo, zato so pozvale k nadaljnjemu sodelovanju Unije v istem institucionalnem okviru, kot ga določa člen 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

    (4)

    Program PRIMA je uspešno orodje za spodbujanje raziskav in inovacij, zlasti v zvezi s sistemi za raziskave in inovacije sodelujočih držav, ki so strateškega pomena za interese Unije. Komisija se je v skladu s svojim sporočilom z dne 18. maja 2021 o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam – Evropska strategija za mednarodno sodelovanje v spreminjajočem se svetu in skupnim sporočilom Komisije in visokega predstavnika z dne 1. decembra 2021 z naslovom Strategija Global Gateway zavezala, da bo okrepila vodilno vlogo Unije pri podpiranju večstranskih partnerstev na področju raziskav in inovacij, da se zagotovijo nove rešitve za zelene, digitalne, zdravstvene, socialne in inovacijske izzive, hkrati pa je tudi ugotovila, da so nujno potrebni projekti s trajnostno in visokokakovostno zasnovo, ki se izvajajo na način, ki zagotavlja visoko raven preglednosti in visoke standarde.

    (5)

    Komisija je v svojem sporočilu z dne 7. junija 2016 o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah, ki ostaja relevanten v sedanjem kontekstu, v katerem se nahaja program PRIMA, poudarila, da je treba v vseh politikah, tudi na področju raziskav in inovacij, obravnavati temeljne vzroke migracij z novim modelom sodelovanja, ki vključuje zasebne vlagatelje, ter da se je treba osredotočiti na mala in srednja podjetja in trajnostno infrastrukturo. Zlasti znanost in tehnologija imata vse pomembnejšo vlogo v geopolitičnem okolju in lahko na več načinov podpirata diplomatska prizadevanja, vključno v zvezi s spodbujanjem in obrambo evropskih vrednot, kot so akademska svoboda, raziskovalna etika, integriteta in enakost spolov. Program PRIMA je regionalni model znanstvene diplomacije in spodbuja odnose z nesodelujočimi sredozemskimi državami.

    (6)

    Tematsko področje programa PRIMA, in sicer podpora za agroživilske sisteme, celostno oskrbo z vodo in gospodarjenje z vodami v Sredozemlju, postaja vedno bolj pomembno. Raziskave kažejo, da pomanjkanje vode pomembno prispeva k povečanju svetovnih migracij. Podnebne spremembe in z njimi povezane naravne nesreče imajo uničujoče posledice za kmetijsko proizvodnjo. V skladu s prispevkom delovne skupine II k šestemu ocenjevalnemu poročilu Medvladnega foruma OZN za podnebne spremembe se pričakuje, da bodo sredozemski ekosistemi zaradi posledic napredujočih podnebnih sprememb med najbolj prizadetimi. S programom PRIMA se prispeva k podpori sredozemski regiji, da bi postala vodilna na področju rešitev, odpornih na podnebne spremembe. Preventivni in prilagoditveni ukrepi, kot so tehnologije za razsoljevanje in toleranca rastlin, so bistveni za obvladovanje podnebnih sprememb.

    (7)

    Program PRIMA bi moral dejavno iskati in spodbujati sinergije in dopolnjevanje z drugimi regionalnimi, evropskimi in mednarodnimi partnerstvi ter drugimi skupnimi programi na področju raziskav in inovacij z ustreznimi cilji in dejavnostmi.

    (8)

    Komisija je v poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 31. maja 2023 o vmesni oceni programa PRIMA (v nadaljnjem besedilu: vmesna ocena Komisije) ugotovila, da so sodelujoče države južnega Sredozemlja do marca 2022 prejele 28 % skupnih sredstev, dodeljenih v okviru programa PRIMA. Program PRIMA mora nujno podpirati vrsto raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, da bi spodbujali izgradnjo dolgoročnejših skupnosti ter okrepiti sodelovanje med sodelujočimi državami južnega Sredozemlja in njihovo stopnjo udeležbe.

    (9)

    Na podlagi člena 4(1), točka (b), Sklepa (EU) 2017/1324 je bila izvedbena struktura PRIMA (struktura PRIMA-IS) ustanovljena leta 2017 kot namenski subjekt, odgovoren za neposredno upravljanje finančnega prispevka Unije programu PRIMA. Struktura PRIMA-IS je bila ustanovljena v Barceloni ter s pomočjo sekretariata in upravnih organov zagotavlja nemoteno, učinkovito in pregledno izvajanje programa PRIMA.

    (10)

    Ker so začetna utemeljitev in cilji partnerstva programa PRIMA še vedno veljavni, zlasti glede na rusko neizzvano in neupravičeno vojno agresijo proti Ukrajini, ki je še dodatno destabilizirala nestabilne kmetijske trge v južnem Sredozemlju, zaradi česar je prehod na trajnostne prehranske sisteme še pomembnejša prednostna naloga za sredozemske družbe, Komisija pa je v vmesni oceni ugotovila, da je program PRIMA uspešen instrument z dodano vrednostjo za Unijo, da bi morala Unija še naprej zagotavljati finančno podporo, da bi se lahko s programom PRIMA financirali ukrepi na področju raziskav in inovacij v okviru istega tematskega področja do leta 2027, in ta instrument uskladiti z večletnim finančnim okvirom Unije ter programskimi cikli programov za raziskave in inovacije, ki so usklajeni z večletnim finančnim okvirom. Poleg tega bi bilo treba celotno trajanje programa PRIMA podaljšati do leta 2031, da se omogoči celovito izvajanje teh ukrepov na področju raziskav in inovacij.

    (11)

    Program PRIMA bi moral ohraniti svoje ambicije in vire, zaradi katerih je bistven instrument za mednarodno sodelovanje in znanstveno diplomacijo na območju Sredozemlja. Prihodnje revizije strateškega programa za raziskave in inovacije programa PRIMA bi morale zajemati morebitno razširitev področja uporabe ciljev iz člena 2 Sklepa (EU) 2017/1324, vključno z raziskavami in inovacijami, povezanimi z energijo in podnebjem, ter upoštevati učinek novih portfeljev na druge primarne vire, in sicer vodo, zemljo in kmetijstvo. Taka morebitna razširitev področja uporabe navedenih ciljev bi ustvarila priložnosti za razvoj področij raziskav in inovacij, ki jih program PRIMA trenutno ne obravnava, in bi spodbujala uporabo v številnih sektorjih. Zlasti nov pristop, ki temelji na povezavi med vodo, energijo in hrano, bi lahko nosilcem odločanja pomagal razumeti kompleksne energetske sisteme ter povezati načrtovanje virov z dobrim tehničnim strokovnim znanjem in upravljanjem.

    (12)

    Stalna finančna podpora Unije programu PRIMA bi morala izhajati iz splošnega proračuna Unije, dodeljenega posebnemu programu za izvajanje Obzorja Evropa, vzpostavljenemu s Sklepom Sveta (EU) 2021/764 (5), zlasti iz stebra II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ ter ustreznega tematskega sklopa (vi) „Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje“.

    (13)

    Vmesna ocena Komisije je pokazala, da bi lahko nizka stopnja uspešnosti prosilcev za financiranje odvrnila potencialne prosilce v prihodnosti. Struktura PRIMA-IS in sodelujoče države v programu PRIMA (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države) si morajo dodatno prizadevati, da bi izboljšale učinkovitost svojih dejavnosti, tako da poenostavijo kompleksnost, ki jo povzročajo različne nacionalne sheme financiranja, skrajšajo čas za dodelitev financiranja in izboljšajo dostop do financiranja za raziskave in inovacije.

    (14)

    Program PRIMA se financira v okviru programa Obzorje 2020. Da bi se program PRIMA lahko nadaljeval tudi po letu 2025, bi se moral financirati in izvajati na podlagi Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (Obzorje Evropa). Zato bi bilo treba Sklep (EU) 2017/1324 uskladiti z Uredbo (EU) 2021/695 ter Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

    (15)

    Sklep (EU) 2017/1324 bi moral biti usklajen s cilji in prednostnimi nalogami na področju raziskav in inovacij iz Obzorja Evropa ter splošnimi načeli in pogoji iz člena 10 Uredbe (EU) 2021/695 ter prilogama III in VI k navedeni uredbi. Zato je potrebno, da v podaljšanem programu PRIMA sodeluje najmanj 40 % držav članic. Poleg tega bi se moral program PRIMA izvajati na enem od prednostnih področij za institucionalizirana evropska partnerstva, vse sodelujoče države pa bi morale izraziti dolgoročno finančno zavezo. Ti pogoji so že izpolnjeni, saj je sedanja stopnja sodelovanja držav članic 41-odstotna, program PRIMA je v skladu s prednostnim področjem področja partnerstva 5 „trajnostne, vključujoče in krožne biološke rešitve“ iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/695, sodelujoče države pa so programu PRIMA napovedale svojo dolgoročno finančno zavezo.

    (16)

    Program PRIMA mora delovati preprosto, prožno, odprto in pregledno. Struktura PRIMA-IS si mora posebej prizadevati za krepitev dialoga z družbo, spodbujati dejavno udeležbo in zagotoviti, da je širša javnost ustrezno in pravočasno obveščena o njenih dejavnostih. V ta namen mora struktura PRIMA-IS okrepiti svojo komunikacijsko strategijo za lažjo izmenjavo informacij, najboljših praks in rezultatov raziskav, v katero bi bile vključene akademske in znanstvene mreže ter mreže znanja, socialni in gospodarski partnerji, mediji, mala in srednja podjetja iz sektorja ter drugi deležniki.

    (17)

    Finančni prispevek Unije k programu PRIMA bi moral biti pogojen z uradno zavezo sodelujočih držav, da bodo zagotovile finančni prispevek vsaj v višini finančnega prispevka Unije. Zato bi morala struktura PRIMA-IS redno pozorno spremljati izpolnjevanje uradnih finančnih zavez.

    (18)

    Da bi se cilji programa PRIMA uresničili, bi moral biti skupni prispevek sodelujočih držav vsaj enak finančnemu prispevku Unije. Sodelujoče države bi morale torej zagotoviti prispevek, ki bo enakovreden prispevku Unije v okviru Obzorja Evropa v skladu z načelom iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/695. Da bi se to načelo ustrezno zagotovilo, bi bilo treba upoštevati samo prispevke, ki so jih sodelujoče države zagotovile po 31. decembru 2024.

    (19)

    Alžirija, Egipt, Jordanija, Libanon in Maroko bi morali uradno sprejeti nove pogoje iz tega sklepa ter z Unijo skleniti sporazume v obliki izmenjave pisem o spremembi in dopolnitvi obstoječih mednarodnih sporazumov o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki so bili z njimi sklenjeni, da bi zagotovili nadaljnjo zavezanost ciljem programa PRIMA, ki se financira v okviru Obzorja Evropa, ter svojim novim obveznostim na podlagi uredb (EU) 2021/695 in (EU, Euratom) 2018/1046. To ne bi smelo vplivati na njihovo sodelovanje v dejavnostih programa PRIMA, ki se financirajo iz programa Obzorje 2020.

    (20)

    Celotni finančni prispevek Unije k programu PRIMA bi bilo treba določiti kot najvišji znesek. V skladu s členom 16(5) Uredbe (EU) 2021/695 bi moralo biti mogoče povečati finančni prispevek Unije iz Obzorja Evropa za program PRIMA s takimi prispevki iz tretjih držav, ki so pridružene Obzorju Evropa. To bi moralo biti pogojeno s tem, da se skupni znesek, za katerega se poveča finančni prispevek Unije, vsaj izenači s prispevkom sodelujočih držav.

    (21)

    Ob upoštevanju ciljev programa PRIMA bi morali biti subjekti s sedežem v tretjih državah, ki niso sodelujoče države, upravičeni, da zaprosijo za financiranje v okviru posebnih razpisnih tem, določenih v letnem delovnem programu programa PRIMA. Za zaščito finančnih interesov Unije bi bilo treba sprejeti vse ustrezne ukrepe, vključno s pogodbenimi. V ta namen bi bilo treba s tretjimi državami, v katerih imajo ti subjekti sedež, skleniti sporazume o znanosti in tehnologiji.

    (22)

    Medtem ko bi bilo treba naknadne revizije odhodkov za posredne ukrepe, ki se financirajo iz programa Obzorje 2020, še naprej izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013, bi bilo treba posredne ukrepe, ki se financirajo iz Obzorja Evropa, revidirati v skladu z Uredbo (EU) 2021/695.

    (23)

    Obzorje Evropa namenja večji poudarek dostopu Komisije do rezultatov in drugih informacij, povezanih z ukrepi, za razvoj, izvajanje in spremljanje politik ali programov Unije v primeru institucionaliziranih evropskih partnerstev. Zato bi morala struktura PRIMA-IS zagotoviti, da ima Komisija dostop do vseh informacij, povezanih s posrednimi ukrepi, ki jih financira, vključno s prispevki in rezultati upravičencev, ki sodelujejo v posrednih ukrepih. Da bi lahko sodelujoče države zastopale svoje interese, bi morale imeti tudi dostop do informacij, povezanih s projektnimi predlogi, v katerih so udeleženi vložniki s sedežem na njihovem ozemlju. Take pravice do dostopa bi morale biti skladne z veljavnimi pravili o zaupnosti.

    (24)

    Komisija bi morala redno ocenjevati izpolnjevanje zavez, ki so jih dale sodelujoče države, in na podlagi takih ocen po potrebi vključiti sodelujoče države in strukturo PRIMA-IS ter bi morala imeti možnost sprejeti ustrezne ukrepe.

    (25)

    Podaljšanje izvajanja programa PRIMA zahteva spremljanje in ocenjevanje v skladu z določbami, povezanimi z Obzorjem Evropa. Komisija bi morala vmesno ocenjevanje programa PRIMA opraviti najpozneje do 31. decembra 2025, končno pa najpozneje do 31. decembra 2031. Te ocene bi bilo treba upoštevati pri skupnem vmesnem in končnem ocenjevanju Obzorja Evropa. V ocenah bi bilo treba oceniti kakovost in učinkovitost programa PRIMA ter napredek, ki je bil dosežen pri uresničevanju njegovih ciljev v celotnem življenjskem ciklu, vključno z njegovim izvajanjem v okviru programa Obzorje 2020 in Obzorje Evropa. Komisija bi morala objaviti in razširjati rezultate in sklepe teh ocen. V skladu s členom 10(2), točka (c), Uredbe (EU) 2021/695 bi moral imeti program PRIMA jasen pristop življenjskega cikla, biti časovno omejen in vključevati pogoje za postopno ukinjanje financiranja iz Obzorja Evropa.

    (26)

    Sklep (EU) 2017/1324 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

    SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

    Člen 1

    Sklep (EU) 2017/1324 se spremeni:

    (1)

    člen 1 se nadomesti z naslednjim:

    „Člen 1

    Sodelovanje v programu PRIMA

    1.   Unija sodeluje v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: program PRIMA), institucionaliziranemu evropskemu partnerstvu iz člena 10(1), točka (c), Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) (Obzorje Evropa), ki ga v skladu s pogoji iz tega sklepa in ob prijavi sodelovanja v dejavnostih programa PRIMA s podpisom pisma o zavezi skupaj izvajajo Bolgarija, Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Izrael, Luksemburg, Malta, Nemčija, Portugalska, Slovenija, Španija, Tunizija in Turčija (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države).

    2.   Alžirija, Egipt, Jordanija, Libanon in Maroko so še naprej sodelujoče države v dejavnostih programa PRIMA, ki se financirajo na podlagi člena 3(1), točka (a). Za sodelujoče države v dejavnostih programa PRIMA, ki se financirajo na podlagi člena 3(1), točka (b), se štejejo samo na podlagi sklenjenega sporazuma v obliki izmenjave pisem, ki spreminja in dopolnjuje obstoječe mednarodne sporazume o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z Unijo in določa nove pogoje za njihovo sodelovanje v programu PRIMA.

    3.   V programu PRIMA lahko poleg držav iz odstavka 1 tega člena sodeluje katera koli država članica in katera koli tretja država, pridružena programu Obzorje 2020 ali Obzorju Evropa, če izpolnjuje pogoj iz člena 4(1), točka (c), in zlasti upošteva člen 11(5). Države podpišejo pismo o zavezi, ki potrjuje pogoje njihovega sodelovanja v programu PRIMA ob upoštevanju programa Obzorje 2020 oziroma Obzorja Evropa.

    Države članice in tretje države, pridružene programu Obzorje 2020 ali Obzorju Evropa, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega pododstavka, se za namene tega sklepa štejejo za sodelujoče države.

    4.   V programu PRIMA lahko sodeluje tudi katera koli tretja država, ki ni pridružena programu Obzorje 2020 ali Obzorju Evropa in ni našteta v odstavku 2 tega člena, če:

    (a)

    izpolnjuje pogoj iz člena 4(1), točka (c), in zlasti ravna v skladu s členom 11(5);

    (b)

    izvedbena struktura za PRIMA (v nadaljnjem besedilu: struktura PRIMA-IS) odobri njeno sodelovanje v programu PRIMA po pregledu ustreznosti njenega sodelovanja za dosego ciljev navedenega partnerstva ter

    (c)

    z Unijo sklene mednarodni sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, v katerem so določeni pogoji za njeno sodelovanje v programu PRIMA.

    Tretje države, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega pododstavka, se za namene tega sklepa štejejo za sodelujoče države.

    (*1)  Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).“;"

    (2)

    v členu 2 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

    „1.   Program PRIMA prispeva k splošnim in posebnim ciljem Uredbe (EU) 2021/695 in zlasti členu 3 Uredbe ter uresničuje splošne cilje krepitve raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter razvijanja znanja in skupnih inovativnih rešitev za agroživilske sisteme, da bi ti postali trajnostni, ter za celostno oskrbo in gospodarjenje z vodo v Sredozemlju, da bi ti sistemi, njihovo upravljanje in oskrba postali odpornejši proti podnebnim spremembam, učinkovitejši, stroškovno učinkovitejši ter bolj okoljsko in socialno trajnostni ter da bi v večji meri prispevali k odpravljanju težav, povezanih s pomanjkanjem vode, prehransko varnostjo, prehrano, zdravjem, dobrim počutjem in migracijami, vse od njihovega izvora.“

    ;

    (3)

    v členu 3 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

    „1.   Finančni prispevek Unije k programu PRIMA, vključno s proračunskimi sredstvi EGP, je enak prispevkom sodelujočih držav. Finančni prispevek Unije znaša največ 325 000 000 EUR in se razdeli na naslednji način:

    (a)

    do 220 000 000 EUR iz programa Obzorje 2020;

    (b)

    do 105 000 000 EUR iz Obzorja Evropa.

    Znesek finančnega prispevka Unije iz Obzorja Evropa se lahko poveča s prispevki tretjih držav, ki so pridružene Obzorju Evropa, v skladu s členom 16(5) Uredbe (EU) 2021/695, če je skupno povečanje finančnega prispevka Unije vsaj enakovredno prispevku iz sodelujočih držav iz člena 1(1) tega sklepa.

    2.   Finančni prispevek Unije iz odstavka 1, točka (a), tega člena se izplača iz odobritev splošnega proračuna Unije, dodeljenih za ustrezne dele posebnega programa za izvajanje programa Obzorje 2020, vzpostavljenega s Sklepom Sveta 2013/743/EU, zlasti iz dela II ‚Vodilni položaj v industriji‘ in dela III ‚Družbeni izzivi‘, v skladu s členom 57 Uredbe (EU) 2021/695 in členom 62(1), točka (c)(vii), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (*2).

    2a.   Finančni prispevek Unije iz odstavka 1, točka (b), tega člena se izplača iz odobritev splošnega proračuna Unije, dodeljenih za ustrezne dele posebnega programa za izvajanje Obzorja Evropa, vzpostavljenega s Sklepom Sveta (EU) 2021/764 (*3), zlasti iz stebra II ‚Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost‘, sklopa (vi) ‚Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje‘ v skladu s členom 62(1), točka (c)(vii), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

    (*2)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1)."

    (*3)  Sklep Sveta (EU) 2021/764 z dne 10. maja 2021 o vzpostavitvi Posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter razveljavitvi Sklepa 2013/743/EU (UL L 167 I, 12.5.2021, str. 1).“;"

    (4)

    člen 4 se spremeni:

    (a)

    v odstavku 1 se točke (b), (c) in (d) nadomestijo z naslednjim:

    „(b)

    sodelujoče države ali organizacije, ki so jih imenovale sodelujoče države, za strukturo PRIMA-IS imenujejo subjekt s pravno osebnostjo iz člena 62(1), točka (c)(vii), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, ki je struktura PRIMA-IS, odgovorna za učinkovito izvajanje programa PRIMA, prejemanje, dodeljevanje in spremljanje finančnega prispevka Unije iz člena 3(1) tega sklepa in po potrebi prispevka sodelujočih držav ter za zagotavljanje izvedbe vseh potrebnih ukrepov za dosego ciljev programa PRIMA;

    (c)

    sodelujoče države se zavežejo, da bodo s prispevkom iz nacionalnih sredstev, namenjenih ciljem programa PRIMA, ki je najmanj enakovreden finančnemu prispevku Unije, prispevale k financiranju programa PRIMA;

    (d)

    struktura PRIMA-IS dokaže svojo zmožnost izvajanja programa PRIMA, vključno s prejemanjem, dodeljevanjem in spremljanjem finančnega prispevka Unije iz člena 3(1) tega sklepa v okviru posrednega upravljanja proračuna Unije v skladu s členoma 62 in 154 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046;“

    ;

    (b)

    v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

    „(c)

    struktura PRIMA-IS izpolnjuje zahteve glede poročanja iz člena 155 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046;“

    ;

    (c)

    odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

    „3.   Komisija redno ocenjuje izpolnjevanje zavez, ki so jih dale sodelujoče države, in lahko na podlagi te ocene po potrebi vključi sodelujoče države in strukturo PRIMA-IS ter sprejme ustrezne ukrepe, vključno z ukrepi iz člena 9.“

    ;

    (5)

    člen 5 se spremeni:

    (a)

    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

    „1.   Sodelujoče države v obdobju od 7. avgusta 2017 do 31. decembra 2031 zagotovijo prispevke, ki so finančni ali v naravi, v višini najmanj 325 000 000 EUR ali pa za to zadolžijo svoje nacionalne organe za financiranje.“

    ;

    (b)

    odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

    „6.   Prispevki sodelujočih držav iz odstavka 2 tega člena se zagotovijo po sprejetju letnega delovnega programa. Kadar se letni delovni program sprejme med referenčnim letom iz člena 6(2), lahko prispevki iz odstavka 2, točka (c), tega člena, ki se upoštevajo kot prispevki sodelujočih držav, vključeni v letni delovni program, zajemajo prispevke, zagotovljene od 1. januarja zadevnega leta. Vendar lahko prispevki iz odstavka 2, točka (c), tega člena, ki se upoštevajo kot prispevki sodelujočih držav, vključeni v prvi letni delovni program, vključujejo prispevke, zagotovljene po 7. avgustu 2017.“

    ;

    (6)

    člen 6 se nadomesti z naslednjim:

    „Člen 6

    Dejavnosti in izvajanje programa PRIMA

    1.   S programom PRIMA se podpira širok nabor raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, kot so opisane v njegovem letnem delovnem programu, in sicer s:

    (a)

    posrednimi ukrepi v smislu uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) 2021/695, ki jih financira struktura PRIMA-IS v skladu s členom 7 tega sklepa, predvsem v obliki nepovratnih sredstev na podlagi nadnacionalnih odprtih, preglednih in konkurenčnih razpisov za zbiranje projektnih predlogov, ki jih organizira struktura PRIMA-IS, vključno z:

    (i)

    ukrepi na področju raziskav in inovacij ter inovacijskimi ukrepi;

    (ii)

    usklajevalnimi in podpornimi ukrepi, ki se osredotočajo na razširjanje in ozaveščanje, da bi spodbujali program PRIMA in čim bolj povečali njegov učinek;

    (b)

    dejavnostmi, ki jih financirajo sodelujoče države brez finančnega prispevka Unije iz člena 3(1) in ki prispevajo k uresničevanju ciljev programa PRIMA ali so neposredno povezane z uporabo rezultatov projektov v okviru programa PRIMA in zajemajo:

    (i)

    dejavnosti, ki so bile izbrane na podlagi nadnacionalnih odprtih, preglednih in konkurenčnih razpisov za zbiranje projektnih predlogov, ki jih je organizirala struktura PRIMA-IS, in ki jih upravljajo nacionalni organi za financiranje v okviru nacionalnih programov sodelujočih držav, predvsem z zagotavljanjem finančne podpore v obliki nepovratnih sredstev;

    (ii)

    dejavnosti v okviru nacionalnih programov sodelujočih držav, vključno z nadnacionalnimi projekti.

    2.   Program PRIMA se izvaja na podlagi letnih delovnih programov, ki vključujejo dejavnosti, ki jih je treba izvajati v obdobju od 1. januarja do 31. decembra v zadevnem letu (v nadaljnjem besedilu: referenčno leto). Struktura PRIMA-IS po pridobitvi odobritve Komisije sprejme letne delovne programe do 31. marca v referenčnem letu. Pri sprejemanju letnih delovnih programov struktura PRIMA-IS in Komisija delujeta brez nepotrebnega odlašanja. Struktura PRIMA-IS letni delovni program javno objavi.

    3.   Dejavnosti iz odstavka 1, točki (a) in (b), se lahko v referenčnem letu začnejo šele po sprejetju letnega delovnega programa za navedeno leto.

    4.   Če se letni delovni program sprejme med referenčnim letom, se lahko iz finančnega prispevka Unije iz člena 3(1) povrnejo upravni stroški, ki jih je imela struktura PRIMA-IS od 1. januarja v tem referenčnem letu v skladu z zadevnim letnim delovnim programom. Vendar se lahko iz finančnega prispevka Unije iz člena 3(1) povrnejo upravni stroški, ki jih je imela struktura PRIMA-IS od 7. avgusta 2017 v skladu s prvim letnim delovnim programom.

    5.   Dejavnosti se lahko v okviru programa PRIMA financirajo le, če so navedene v letnem delovnem programu. V letnem delovnem programu se razlikuje med dejavnostmi iz odstavka 1, točka (a), tega člena, dejavnostmi iz odstavka 1, točka (b), tega člena, in upravnimi stroški strukture PRIMA-IS. Letni delovni program vsebuje ustrezne ocene odhodkov ter dodelitve proračunskih sredstev za dejavnosti, financirane s finančnim prispevkom Unije iz člena 3(1), in dejavnosti, ki jih financirajo sodelujoče države brez finančnega prispevka Unije iz člena 3(1). Letni delovni program vključuje tudi ocenjeno vrednost prispevkov sodelujočih držav v naravi iz člena 5(2), točka (b).

    6.   V spremenjenih letnih delovnih programih za referenčno leto in letnih delovnih programih za naslednja referenčna leta se upoštevajo rezultati prejšnjih razpisov za zbiranje projektnih predlogov. V njihovem okviru se poskuša izboljšati nezadostno pokrivanje znanstvenih tem, zlasti tistih, ki so bile prvotno obravnavane v dejavnostih na podlagi odstavka 1, točka (b), ki jih ni bilo mogoče ustrezno financirati.

    7.   Zadnje dejavnosti, ki se bodo financirale, vključno z zadnjimi razpisi za zbiranje projektnih predlogov v okviru ustreznih letnih delovnih programov, se začnejo izvajati do 31. decembra 2027. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko začnejo izvajati do 31. decembra 2028.

    8.   Dejavnosti, ki jih financirajo sodelujoče države brez finančnega prispevka Unije iz člena 3(1), se lahko vključijo v letni delovni program šele po pozitivni zunanji neodvisni oceni na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda na mednarodni ravni v zvezi s cilji programa PRIMA, ki ga organizira struktura PRIMA-IS.

    9.   Dejavnosti, vključene v letni delovni program, ki jih financirajo sodelujoče države v skladu z odstavkom 1, točka (b), tega člena, se izvajajo v skladu s skupnimi načeli, ki jih po pridobitvi odobritve Komisije sprejme struktura PRIMA-IS. Skupna načela upoštevajo načela iz tega sklepa, naslova VIII Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in poglavja II Uredbe (EU) 2021/695. Struktura PRIMA-IS sprejme po pridobitvi odobritve Komisije tudi zahteve za sodelujoče države v zvezi s poročanjem strukturi PRIMA-IS, tudi v zvezi s kazalniki, vključenimi v vsako od teh dejavnosti.

    10.   Dejavnosti iz odstavka 1, točka (b)(i), poleg skupnih načel iz odstavka 9 izpolnjujejo naslednje pogoje:

    (a)

    projektni predlogi se oblikujejo za nadnacionalne projekte, pri katerih sodelujejo vsaj trije neodvisni pravni subjekti s sedežem v treh različnih državah, ki se v skladu s tem sklepom do roka za predložitev, ki velja za zadevni razpis za zbiranje projektnih predlogov, štejejo za sodelujoče države, pri čemer:

    (i)

    ima vsaj eden sedež v državi članici ali tretji državi, pridruženi programu Obzorje 2020 oziroma Obzorju Evropa in ni zajeta v točki (ii), ter

    (ii)

    ima vsaj eden sedež v tretji državi s seznama iz člena 1(2) ali tretji državi, ki meji na Sredozemsko morje;

    (b)

    projektni predlogi se izberejo na podlagi nadnacionalnih razpisov za zbiranje projektnih predlogov in jih ocenijo vsaj trije neodvisni strokovnjaki na podlagi naslednjih meril za oddajo: odličnost, vpliv ter kakovost in učinkovitost izvajanja;

    (c)

    projektni predlogi se razvrstijo glede na rezultate ocenjevanja iz točke (b), izbor se opravi v okviru strukture PRIMA-IS in sledi navedeni razvrstitvi, sodelujoče države pa se dogovorijo o ustreznem načinu financiranja, ki omogoča, da se na podlagi navedene razvrstitve financira čim večje število predlogov nad pragom, zlasti z zagotovitvijo rezervnih zneskov za nacionalne prispevke k razpisom za zbiranje projektnih predlogov.

    Glede razvrstitve iz točke (c), če enega ali več projektov ni mogoče financirati, se lahko izberejo projekti, ki v razvrstitvi neposredno sledijo.

    11.   Struktura PRIMA-IS spremlja izvajanje vseh dejavnosti, vključenih v letni delovni program, in o tem vsako leto poroča Komisiji.

    12.   Vsako sporočilo ali objava v zvezi z dejavnostmi programa PRIMA, ki jih v sodelovanju s programom PRIMA izvajajo struktura PRIMA-IS, sodelujoča država, nacionalni organi za financiranje sodelujoče države ali udeleženci v dejavnosti, se označi ali dodatno označi na naslednji način: ‚[ime dejavnosti] je del programa PRIMA, ki ga sofinancira Evropska unija‘.“

    ;

    (7)

    člen 7 se nadomesti z naslednjim:

    „Člen 7

    Pravila o sodelovanju in razširjanju

    1.   Struktura PRIMA-IS se šteje za organ za financiranje, kakor je opredeljen v členu 2, točka 11, Uredbe (EU) št. 1290/2013 oziroma v členu 2, točka 14, Uredbe (EU) 2021/695 ter zagotavlja finančno podporo posrednim ukrepom iz člena 6(1), točka (a), tega sklepa v skladu s pravili iz ustreznih uredb in ob upoštevanju odstopanj, določenih v tem členu.

    2.   V skladu s členom 17(2) Uredbe (EU) 2021/695 in z odstopanjem od člena 9(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 1290/2013 ter člena 22(2) Uredbe (EU) 2021/695 minimalno število udeležencev vključuje tri pravne subjekte s sedežem v treh različnih državah, ki se do roka za predložitev, ki velja za zadevni razpis za zbiranje projektnih predlogov, štejejo za sodelujoče države, od katerih ima vsaj eden sedež:

    (a)

    v državi članici ali v tretji državi, pridruženi programu Obzorje 2020 oziroma Obzorju Evropa, ki ni zajeta v točki (b) tega člena;

    (b)

    v tretji državi s seznama iz člena 1(2) ali tretji državi, ki meji na Sredozemsko morje.

    3.   Z odstopanjem od člena 9(3) Uredbe (EU) št. 1290/2013 in člena 22(2) Uredbe (EU) 2021/695 je v ustrezno utemeljenih primerih, opredeljenih v letnem delovnem programu, minimalni pogoj sodelovanje enega pravnega subjekta s sedežem v sodelujoči državi do roka za predložitev, ki velja za zadevni razpis za zbiranje projektnih predlogov.

    4.   Z odstopanjem od člena 10(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1290/2013 ter člena 23(1) in (2) Uredbe (EU) 2021/695 so do financiranja iz strukture PRIMA-IS upravičeni naslednji udeleženci:

    (a)

    vsak pravni subjekt, ki ima sedež v sodelujoči državi ali je ustanovljen na podlagi prava Unije;

    (b)

    vsaka mednarodna evropska interesna organizacija, kot je opredeljena v členu 2(1), točka 12, Uredbe (EU) št. 1290/2013, za dejavnosti programa PRIMA, ki se financirajo na podlagi člena 3(1), točka (a), tega sklepa ali vsaka mednarodna evropska raziskovalna organizacija, kot je opredeljena v členu 2, točka 15, Uredbe (EU) 2021/695, za dejavnosti programa PRIMA, ki se financirajo na podlagi člena 3(1), točka (b), tega sklepa.

    5.   Finančna sredstva strukture PRIMA-IS se lahko dodelijo sodelujoči mednarodni organizaciji ali sodelujočemu pravnemu subjektu s sedežem v državi, ki ni sodelujoča država, ki nista upravičena do financiranja v skladu z odstavkom 4, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

    (a)

    struktura PRIMA-IS meni, da je sodelovanje mednarodne organizacije ali pravnega subjekta bistveno za izvajanje ukrepa;

    (b)

    sodelovanje takih subjektov je predvideno v letnem delovnem programu, možnost takega financiranja pa se zagotovi v skladu z dvostranskim sporazumom o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju ali kakršnim koli drugim dogovorom, ki zagotavlja zaščito finančnih interesov Unije in se sklene med Unijo in mednarodno organizacijo, za subjekt s sedežem v državi, ki ni sodelujoča država, pa z državo, v kateri je sedež pravnega subjekta.

    6.   Brez poseganja v Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 je v veljavnem vzorčnem sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev lahko določeno, da tudi pravni subjekti s sedežem v državah, ki niso sodelujoče države in ki prejemajo sredstva iz strukture PRIMA-IS, zagotovijo ustrezna finančna jamstva.

    7.   Unija sklene sporazume s tretjimi državami, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije.“

    ;

    (8)

    člen 8 se spremeni:

    (a)

    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

    „1.   Pod pogojem, da je rezultat predhodnega preverjanja strukture PRIMA-IS v skladu s členom 154(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 pozitiven in da so zagotovljena ustrezna finančna jamstva v skladu s členom 62(1), točka (c)(vi), navedene uredbe, Komisija v imenu Unije s strukturo PRIMA-IS sklene sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu in sporazume o prispevkih.“

    ;

    (b)

    v odstavku 2 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

    „2.   Sporazum o okvirnem finančnem partnerstvu iz odstavka 1 tega člena se sklene v skladu s členom 130 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. V njem je med drugim določeno naslednje:“

    ;

    (9)

    v členu 9 se doda naslednji odstavek:

    „3.   Odločitev Komisije o ukinitvi, sorazmernem zmanjšanju ali začasni ustavitvi finančnega prispevka Unije ne ovira povračila upravičenih stroškov, ki so jih sodelujoče države že imele, preden je bila struktura PRIMA-IS obveščena o odločitvi.“

    ;

    (10)

    v členu 10 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

    „1.   Struktura PRIMA-IS opravi naknadne revizije odhodkov za posredne ukrepe na podlagi Uredbe (EU) št. 1291/2013 v skladu s členom 29 navedene uredbe.

    1a.   Struktura PRIMA-IS opravi revizije odhodkov za posredne ukrepe na podlagi Uredbe (EU) 2021/695 v skladu s členom 53 Uredbe (EU) 2021/695 v okviru posrednih ukrepov Obzorja Evropa, zlasti v skladu z revizijsko strategijo iz člena 53(2) navedene uredbe.“

    ;

    (11)

    člen 11 se spremeni:

    (a)

    vstavi se naslednji odstavek:

    „3a.   Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (*4) pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom Unije, kot je določeno v členu 4 navedene uredbe.

    (*4)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).“;"

    (b)

    odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:

    „4.   Brez poseganja v odstavke 1 do 3a pogodbe ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih, ki so posledica izvajanja tega sklepa, vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Komisijo, strukturo PRIMA-IS, Računsko sodišče in OLAF, da v skladu s svojimi pristojnostmi izvedejo take revizije ter preglede. Kadar se izvajanje ukrepa v celoti ali delno odda v zunanje izvajanje ali opravlja na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil ali kadar izvajanje ukrepa zahteva oddajo javnega naročila ali finančno podporo tretji strani, vključuje pogodba oziroma sporazum ali sklep o nepovratnih sredstvih obveznost izvajalca ali upravičenca, da od vsake udeležene tretje strani zahteva izrecno sprejetje teh pooblastil Komisije, strukture PRIMA-IS, Računskega sodišča in OLAF.

    4a.   Struktura PRIMA-IS nacionalnemu računskemu sodišču vsake sodelujoče države na zahtevo odobri dostop do vseh informacij, povezanih z nacionalnimi prispevki ustrezne sodelujoče države, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki so potrebne za izvedbo revizij.

    5.   Pri izvajanju programa PRIMA sprejmejo sodelujoče države zakonodajne, regulativne, upravne in druge ukrepe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti za zagotovitev popolne izterjave vseh zneskov, dolgovanih Uniji, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046.“

    ;

    (12)

    vstavi se naslednji člen:

    „Člen 11a

    Dostop do rezultatov in informacij o projektnih predlogih

    1.   Struktura PRIMA-IS Komisiji in, kadar je ustrezno, organom sodelujočih držav zagotovi dostop do vseh informacij v zvezi s posrednimi ukrepi, ki jih financira. Take informacije vključujejo prispevke in rezultate upravičencev, ki sodelujejo v posrednih ukrepih, ali katere koli druge informacije, ki se zdijo potrebne za razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje politik ali programov Unije ali sodelujočih držav, kadar je to ustrezno. Take pravice dostopa se omejijo na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo ter so v skladu z veljavnimi pravili o zaupnosti.

    2.   Struktura PRIMA-IS Komisiji zagotovi informacije, vključene v predložene projektne predloge, za namene razvijanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja politik ali programov Unije. Ta zahteva se smiselno uporablja v sodelujočih državah za predloge, pri katerih so udeleženi vložniki s sedežem na njihovem ozemlju.“

    ;

    (13)

    v členu 12 se odstavki 2 do 5 nadomestijo z naslednjim:

    „2.   Strukturo PRIMA-IS upravlja upravni odbor. V upravnem odboru so zastopane vse sodelujoče države. Upravni odbor je organ odločanja strukture PRIMA-IS.

    Upravni odbor po pridobitvi odobritve Komisije sprejme:

    (a)

    letni delovni program PRIMA;

    (b)

    skupna načela iz člena 6(9);

    (c)

    zahteve glede poročanja sodelujočih držav strukturi PRIMA-IS.

    Upravni odbor preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 1(3) in člena 4(1), točka (c), ter o tem obvesti Komisijo.

    Upravni odbor odobri sodelovanje katere koli tretje države, ki ni pridružena programu Obzorje 2020 ali Obzorju Evropa, poleg držav iz člena 1(2), v programu PRIMA po preučitvi ustreznosti sodelovanja te tretje države za dosego ciljev tega programa.

    Vsaka sodelujoča država ima v upravnem odboru en glas. Upravni odbor odloča s soglasjem. Kadar soglasja ne doseže, sprejme odločitve z vsaj 75-odstotno večino veljavnih glasov.

    Unija, ki jo zastopa Komisija, je kot opazovalka vabljena na vsa zasedanja upravnega odbora in lahko sodeluje v razpravah. V ta namen prejme vso potrebno dokumentacijo.

    3.   Upravni odbor določi število članov usmerjevalnega odbora, ki ne sme biti manjše od pet. Upravni odbor imenuje člane usmerjevalnega odbora. Usmerjevalni odbor nadzoruje delo direktorja in upravnemu odboru svetuje o izvajanju programa PRIMA s strani sekretariata. Zlasti zagotavlja smernice o izvrševanju letnega proračuna in letnem delovnem programu.

    4.   Upravni odbor ustanovi sekretariat strukture PRIMA-IS kot izvršilni organ programa PRIMA.

    Sekretariat:

    (a)

    izvaja letni delovni program;

    (b)

    zagotavlja podporo drugim organom strukture PRIMA-IS;

    (c)

    spremlja izvajanje programa PRIMA in poroča o njem;

    (d)

    upravlja finančni prispevek Unije iz člena 3(1) in finančne prispevke sodelujočih držav ter poroča o njihovi uporabi;

    (e)

    povečuje prepoznavnost programa PRIMA z zavzemanjem zanj in obveščanjem;

    (f)

    se povezuje s Komisijo v skladu s sporazumom o okvirnem finančnem partnerstvu iz člena 8;

    (g)

    zagotavlja preglednost dejavnosti programa PRIMA.

    5.   Upravni odbor imenuje znanstveno-svetovalni odbor, ki ga sestavljajo priznani neodvisni strokovnjaki, posebej usposobljeni na področjih, relevantnih za program PRIMA. Upravni odbor določi število članov znanstveno-svetovalnega odbora in ureditev za njihovo imenovanje v skladu s členom 49 Uredbe (EU) 2021/695.

    Znanstveno-svetovalni odbor:

    (a)

    svetuje upravnemu odboru o strateških prednostnih nalogah in potrebah;

    (b)

    svetuje upravnemu odboru o vsebini in področju uporabe osnutka letnega delovnega programa z znanstvenega in tehničnega vidika;

    (c)

    preuči znanstvene in tehnične vidike izvajanja programa PRIMA ter izda mnenje o njegovem letnem poročilu.“
    ;

    (14)

    člen 14 se nadomesti z naslednjim:

    „Člen 14

    Spremljanje in ocena

    1.   Dejavnosti programa PRIMA, vključno z njihovo učinkovitostjo in preglednostjo ter uspešnostjo, se stalno spremljajo in redno pregledujejo, da bi se zagotovili največji učinek, znanstvena odličnost ter čim uspešnejša in učinkovitejša uporaba sredstev. Rezultati spremljanja in rednih pregledov se upoštevajo pri spremljanju evropskih partnerstev v okviru ocenjevanja Obzorja Evropa na podlagi členov 50 in 52 Uredbe (EU) 2021/695.

    2.   Struktura PRIMA-IS organizira stalno spremljanje upravljanja in izvajanja svojih dejavnosti, poročanje o njih ter redne preglede izidov, rezultatov in učinkov financiranih posrednih ukrepov, izvedenih v skladu s členom 50 Uredbe (EU) 2021/695 in Prilogo III k navedeni uredbi.

    3.   Komisija do 31. decembra 2025 izvede vmesno in do 31. decembra 2031 končno ocenjevanje programa PRIMA v okviru ocenjevanj Obzorja Evropa na podlagi člena 52 Uredbe (EU) 2021/695, in sicer s pomočjo zunanjih neodvisnih strokovnjakov, izbranih na podlagi odprtega in preglednega postopka. Komisija na podlagi teh ocenjevanj pripravi poročila, ki vključujejo ugotovitve ocenjevanj in pripombe Komisije. Komisija poročilo o končnem ocenjevanju predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2032.

    4.   Z vmesnim in končnim ocenjevanjem iz odstavka 3 se preučijo uspešnost in udeležba, tudi sodelujočih držav južnega Sredozemlja, ter kako program PRIMA izpolnjuje svoje poslanstvo in cilje, pri čemer se obravnavajo vse njegove dejavnosti ter ocenijo njegova evropska dodana vrednost, uspešnost in učinkovitost, vključno z njegovo odprtostjo in preglednostjo, pa tudi ustreznost izvajanih dejavnosti, med drugim v industriji in MSP, nevladnih organizacijah in civilni družbi, ter njihova skladnost in komplementarnost z ustreznimi regionalnimi in nacionalnimi politikami ter politikami Unije, vključno s sinergijami z drugimi deli Obzorja Evropa, kot so druga partnerstva, poslanstva, sklopi in tematski ali posebni programi. Pri ocenjevanjih se upoštevajo stališča najrazličnejših deležnikov na ravni Unije in nacionalni ravni. Po potrebi se ocenijo najučinkovitejši način izvajanja ukrepov politike za kakršen koli prihodnji ukrep ter ustreznost in skladnost morebitne obnove programa PRIMA glede na splošne prednostne naloge politik in področje podpiranja raziskav in inovacij, vključno z njegovim položajem glede na druge pobude, ki jih podpira Obzorje Evropa.

    Komisija pri teh ocenjevanjih v celoti upošteva upravni učinek na program PRIMA in si prizadeva za njegovo zmanjšanje ter ohranitev enostavnega in v celoti preglednega postopka ocenjevanja.

    5.   Komisija objavi in razširja rezultate in ugotovitve ocenjevanj iz odstavka 3.

    Člen 14a

    Zaupnost

    Brez poseganja v člen 11a struktura PRIMA-IS zagotovi varstvo zaupnih informacij, katerih razkritje zunaj institucij, organov, uradov ali agencij Unije lahko škodi interesom strukture PRIMA-IS, njenim članom ali udeležencem v dejavnostih programa PRIMA. Take zaupne informacije vključujejo osebne, poslovne, občutljive netajne in tajne informacije.

    Člen 14b

    Nasprotja interesov

    1.   Struktura PRIMA-IS, njeni organi, člani in uslužbenci se pri opravljanju svojih dejavnosti izogibajo morebitnemu nasprotju interesov.

    2.   Struktura PRIMA-IS sprejme pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter izogibanju tem nasprotjem v zvezi s svojimi uslužbenci, člani in drugimi osebami v katerem koli organu ali skupini strukture PRIMA-IS v skladu s členom 61 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

    3.   Struktura PRIMA-IS določi kodeks ravnanja za člane svojih organov, ki vključuje objavo izjav o poklicnih dejavnostih, finančnih interesih in nasprotjih interesov v skladu s pravili o varstvu podatkov.

    Člen 14c

    Tekoči ukrepi, dejavnosti in zaveze

    Ukrepe ali dejavnosti strukture PRIMA-IS ali zaveze sodelujočih držav iz tega sklepa, ki se izvajajo ali so sprejete na podlagi Uredbe (EU) št. 1291/2013, še naprej ureja navedena uredba, razen kadar je v tem sklepu določeno drugače.“.

    Člen 2

    Začetek veljavnosti

    Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Člen 3

    Naslovniki

    Ta sklep je naslovljen na države članice.

    V Bruslju, 11. aprila 2024

    Za Evropski parlament

    predsednica

    R. METSOLA

    Za Svet

    predsednica

    H. LAHBIB

    (1)   UL C, C/2023/863, 8.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/863/oj.

    (2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 27. februarja 2024 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 26. marca 2024.

    (3)  Sklep (EU) 2017/1324 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o sodelovanju Unije v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA), ki ga skupaj izvaja več držav članic (UL L 185, 18.7.2017, str. 1).

    (4)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

    (5)  Sklep Sveta (EU) 2021/764 z dne 10. maja 2021 o vzpostavitvi Posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter razveljavitvi Sklepa 2013/743/EU (UL L 167 I, 12.5.2021, str. 1).

    (6)  Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

    (7)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2024/1167/oj

    ISSN 1977-0804 (electronic edition)

    Top