(1)

Uporaba ugodnejše stopnje likvidnostnih odlivov ali prilivov za čezmejne nečrpane okvirne kredite ali okvirne likvidnostne kredite znotraj skupine ali institucionalne sheme za zaščito vlog, kot je določena v členih 29 in 34 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 (2), je omejena na primere, ko so vzpostavljeni potrebni zaščitni ukrepi in samo s predhodno odobritvijo pristojnih organov. Ti zaščitni ukrepi so določeni v členih 29(2) in 34(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 v obliki dodatnih objektivnih meril, ki morajo biti izpolnjena pri izvedbi teh poslov. Navedene zaščitne ukrepe bi bilo treba podrobneje opredeliti, da se jasno določijo pogoji za njihovo skladnost.

(2)

Zagotoviti bi bilo treba, da uporaba takšnih ugodnejših stopenj ne ogroža likvidnostne stabilnosti ponudnika likvidnosti in da prejemniku likvidnosti učinkovito olajša doseganje skladnosti s količnikom likvidnostnega kritja. Profil nizkega likvidnostnega tveganja bi bilo treba dokazati s skladnostjo kreditne institucije s količnikom likvidnostnega kritja in drugimi nadzornimi zahtevami in ukrepi, povezanimi z likvidnostjo, ki se uporabljajo v skladu z oddelkoma III in IV poglavja 2 naslova VII Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), skupaj z oceno pristojnih organov na podlagi zadnjega procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, da likvidnostna pozicija institucije predstavlja nizko tveganje, kot objektivnimi referencami glede njenih likvidnostnih pozicij

(3)

Učinkovitost likvidnostne podpore znotraj skupine ali institucionalne sheme za zaščito vlog na čezmejni osnovi bi bilo treba zajamčiti s stabilnim pogodbenim okvirom na podlagi pravnega mnenja, ki ga odobri upravljalni organ kreditne institucije. Minimalna preostala zapadlost kredita bi morala zagotavljati, da obveznost ni omejena na specifičen posel, ampak traja minimalno obdobje.

(4)

Zagotoviti bi bilo treba, da lahko ponudnik likvidnosti prejemniku likvidnosti pravočasno zagotovi potrebno likvidnostno podporo, tudi v stresnih razmerah. V ta namen bi moral ponudnik likvidnosti spremljati likvidnostno pozicijo prejemnika likvidnosti, ponudnik in prejemnik likvidnosti pa bi morala v svojih kriznih načrtih financiranja obravnavati učinke uporabe ugodnejše stopnje odlivov ali prilivov.

(5)

Cilj pogojev za skladnost z dodatnimi objektivnimi merili iz členov 29(2) in 34(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 bi moral biti zagotavljanje zadostne podlage, da je v stresnih razmerah znotraj skupine ali institucionalne sheme za zaščito vlog mogoče pričakovati višje čezmejne likvidnostne tokove od običajnih, pri čemer nista ovirani učinkovitost in uspešnost modela, v okviru katerega se likvidnost običajno centralno upravlja. Zadevni pristojni organi v specifičnih primerih neizpolnjevanja navedenih pogojev, namreč kadar ponudnik ali prejemnik likvidnosti ne dosega ali pričakuje, da ne bo dosegel količnika likvidnostnega kritja ali izpolnil nadzornih zahtev ali ukrepov, ki so povezani z likvidnostjo, ali kadar preostala zapadlost okvirnih likvidnostnih kreditov ali okvirnih kreditov ne dosega predpisanega minimuma ali kadar se za kredit izda obvestilo o preklicu, ocenijo, ali se lahko uporaba ugodnejše stopnje likvidnostnih odlivov ali prilivov nadaljuje, da bi se izognili nenačrtovanim posledicam, ki jih lahko ima samodejna prekinitev ugodnejše obravnave v smislu procikličnih učinkov in učinkov širitve okužbe.

(6)

Podrobnejša opredelitev navedenih dodatnih objektivnih meril ne spremeni odgovornosti kreditnih institucij – v vlogi ponudnika ali prejemnika likvidnosti – da preudarno upravljajo svoje likvidnostno tveganje.

(7)

Cilj podrobnejše opredelitve navedenih dodatnih meril bi moral biti tudi pristojnim organom zagotoviti dovolj orodij, da določijo uporabo ugodnejše stopnje odlivov ali prilivov.

(8)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(9)

Evropski bančni organ je izvedel odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter zaprosil za mnenje interesne skupine za bančništvo, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 –

(a)

ponudnik likvidnosti dnevno spremlja in nadzoruje likvidnostno pozicijo prejemnika. V primeru korespondenčnega bančništva se spremljanje in nadzor likvidnostne pozicije prejemnika lahko omeji na stanje vostro računov prejemnika likvidnosti;

(b)

ponudnik in prejemnik likvidnosti v svojih kriznih načrtih financiranja v celoti upoštevata in vanje vključita učinke ugodnejše stopnje odlivov ali prilivov ter tudi morebitne ovire za prenos takšne likvidnosti in ocenita čas, potreben za takšen prenos. Ponudnik likvidnosti v te namene zadevnim pristojnim organom dokaže, da se lahko razumno pričakuje, da bo še naprej zagotavljal likvidnostni kredit prejemniku likvidnosti tudi v stresnih razmerah, ne da bi to bistveno negativno vplivalo na njegovo likvidnostno pozicijo. Ponudnik likvidnosti v svojem kriznem načrtu financiranja zagotovi, da se ne zanaša na likvidnost, ki je potrebna za spoštovanje zavezujočega okvirnega kredita ali okvirnega likvidnostnega kredita prejemnika likvidnosti;

(c)

ponudnik likvidnosti v svojem kriznem načrtu financiranja upošteva ugodnejšo stopnjo odlivov ali prilivov za zagotavljanje svoje zmožnosti, da zagotovi potrebno likvidnost, ko je to potrebno.