27.11.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/44

---

DIREKTIVA KOMISIJE 2009/145/ES

z dne 26. novembra 2009

o določitvi nekaterih odstopanj za sprejetje domačih sort in sort zelenjadnic, ki se tradicionalno gojijo v posebnih krajih in regijah in so ogrožene zaradi genske erozije, in sort zelenjadnic, ki nimajo resnične vrednosti za komercialno pridelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih pogojih ter za trženje semena navedenih domačih sort in sort zelenjadnic

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (1) ter zlasti členov 4(4), 44(2) in 48(1)(b) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kot kažejo različni razvojni dogodki na mednarodni ravni in ravni Skupnosti, so vprašanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja rastlinskih genskih virov v zadnjih letih vse pomembnejša. Primeri zajemajo Sklep Sveta 93/626/EGS z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (2), Sklep Sveta 2004/869/ES z dne 24. februarja 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (3), Uredbo Sveta (ES) št. 870/2004 z dne 24. aprila 2004 o vzpostavitvi programa Skupnosti za ohranjanje, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1467/94 (4) ter Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (5). V skladu z Direktivo Sveta 2002/55/ES je treba določiti posebne pogoje, da se upoštevajo ta vprašanja v zvezi s trženjem semena zelenjadnic.

(2)

Da se zagotovita ohranjanje in situ in trajnostna raba rastlinskih genskih virov, je treba gojiti in tržiti domače sorte in sorte, ki se tradicionalno gojijo v posebnih krajih in regijah in so ogrožene zaradi genske erozije (ohranjevalne sorte), tudi če ne izpolnjujejo splošnih zahtev za sprejetje sort in trženje semena. Poleg splošnega cilja zaščite rastlinskih genskih virov je ohranitev teh sort posebnega pomena zato, ker se zelo dobro prilagajajo krajevnim razmeram.

(3)

Da se zagotovi trajnostna raba rastlinskih genskih virov, je treba gojiti in tržiti sorte, ki nimajo resnične vrednosti za komercialno pridelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih pogojih (sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih), tudi če ne izpolnjujejo splošnih zahtev za sprejetje sort in trženje semena. Poleg splošnega cilja zaščite rastlinskih genskih virov je ohranitev teh sort posebnega pomena zato, ker so primerne za gojenje v posebnih klimatskih, pedoloških ali kmetijsko-tehničnih pogojih (na primer ročna obdelava, večkratna žetev).

(4)	Da se zavarujejo ohranjevalne sorte in sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, je treba določiti odstopanja v zvezi s sprejetjem navedenih sort ter proizvodnjo in trženjem semena navedenih sort.

(5)

Navedena odstopanja se morajo nanašati na bistvene zahteve za sprejetje sorte in postopkovne zahteve, ki jih določa Direktiva Komisije 2003/91/ES z dne 6. oktobra 2003 o določitvi izvedbenih ukrepov za člen 7 Direktive Sveta 2002/55/ES glede lastnosti, ki morajo biti zajete kot minimum pri preizkušanju, in minimalnih pogojev za preizkušanje določenih sort zelenjadnic (6).

(6)

Države članice je treba pooblastiti zlasti za sprejemanje lastnih določb glede razločljivosti, nespremenljivosti in izenačenosti. Te določbe morajo glede razločljivosti in nespremenljivosti temeljiti vsaj na lastnostih, navedenih v tehničnem vprašalniku, ki ga mora izpolniti prijavitelj v zvezi z vlogo za sprejetje sorte iz prilog I in II k Direktivi 2003/91/ES. Kadar se ugotovi izenačenost na podlagi netipičnih rastlin, morajo določbe temeljiti na opredeljenih standardih.

(7)

Določiti je treba postopkovne zahteve, v skladu s katerimi se ohranjevalna sorta ali sorta, razvita za pridelavo v posebnih pogojih, lahko sprejme brez uradnega pregleda. Poleg tega je treba glede poimenovanja navedenih sort določiti nekatera odstopanja od zahtev iz Direktive 2002/55/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 637/2009 z dne 22. julija 2009 o oblikovanju pravil za izvajanje glede primernosti poimenovanja sort poljščin in zelenjadnic (7).

(8)

Pri ohranjevalnih sortah je treba določiti omejitve glede proizvodnje in trženja semena, zlasti ob upoštevanju regije porekla, za zagotovitev, da se trženje semena izvaja v okviru ohranjanja in situ in trajnostne rabe rastlinskih genskih virov. Glede na to morajo države članice imeti možnost, da odobrijo dodatne regije, kjer se lahko trži seme, ki presega količine, potrebne za zagotovitev, da se zadevna sorta ohrani v svoji regiji porekla, če so naravni in polnaravni življenjski prostori navedenih dodatnih regij primerljivi. Da se ohrani povezava z regijo porekla, se to ne uporablja, kadar država članica odobri dodatne regije proizvodnje.

(9)	Za trženje vsake ohranjevalne sorte in vsake sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, je treba opredeliti količinske omejitve.

(10)

Pri ohranjevalnih sortah količine semena, ki so dane v promet za vsako posamezno sorto, ne smejo presegati količine, potrebne za pridelavo zelenjadnice zadevne sorte na omejeni površini, ki se določi glede na pomembnost gojenja zadevne vrste. Da države članice zagotovijo upoštevanje teh količin, morajo od pridelovalcev zahtevati, da predložijo uradno obvestilo o količinah semena ohranjevalnih sort, ki jih nameravajo proizvesti, in jim po potrebi dodeliti količine.

(11)	Pri sortah, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, morajo količinske omejitve zahtevati trženje semena v majhnih pakiranjih, saj ima razmeroma visoka cena semena, ki se prodaja v majhnih pakiranjih, učinek količinskega omejevanja.

(12)	Pri ohranjevalnih sortah in sortah, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, je treba zagotoviti sledljivost semena z ustreznimi zahtevami za pečatenje in označevanje.

(13)

Da se zagotovi pravilna uporaba te direktive, morajo semenski posevki ohranjevalnih sort in sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, izpolnjevati posebne pogoje v zvezi s potrjevanjem in preverjanjem semena. Seme je treba naknadno uradno kontrolirati. Na vseh stopnjah proizvodnje in trženja se izvaja uradno spremljanje. Dobavitelji morajo države članice obvestiti o količinah semena ohranjevalnih sort, danih v promet, države članice pa o tem obvestijo Komisijo.

(14)	Po treh letih mora Komisija oceniti, ali so ukrepi iz te direktive, zlasti določbe v zvezi s količinskimi omejitvami za trženje semena ohranjevalnih sort in sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, učinkoviti.

(15)	Ukrepi, predvideni v tej direktivi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO

POGLAVJE I

Vsebina in opredelitev pojmov

Člen 1

Vsebina

1.   Ta direktiva določa nekatera odstopanja za sorte zelenjadnic, ki so zajete v Direktivi 2002/55/ES, glede ohranjanja in situ in trajnostne rabe rastlinskih genskih virov z gojenjem in trženjem:

(a)	za sprejetje domačih sort in sort, ki se tradicionalno gojijo v posebnih krajih in regijah in so ogrožene zaradi genske erozije (v nadaljnjem besedilu: ohranjevalne sorte), za vključitev v nacionalne kataloge sort zelenjadnic, kakor je določeno v Direktivi 2002/55/ES;

(b)	za sprejetje sort, ki nimajo resnične vrednosti za komercialno pridelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih pogojih (v nadaljnjem besedilu: sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih), za vključitev v kataloge iz točke (a) in

(c)	za trženje semena takih ohranjevalnih sort in sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih.

2.   Razen če v tej direktivi ni drugače določeno, se uporablja Direktiva 2002/55/ES.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„ohranjanje in situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala v njegovem naravnem okolju in, v primeru gojenih vrst rastlin, v pridelovalnem okolju, v katerem so razvile svoje razločevalne značilnosti;

(b)	„genska erozija“ pomeni izgubo genske raznovrstnosti med populacijami ali sortami iste vrste in v njih skozi čas ali zmanjšanje genetske baze vrste zaradi človekovega posega ali spremembe okolja;

(c)	„domača sorta“ pomeni niz populacij ali klonov rastlinskih vrst, ki so naravno prilagojene na okoljske razmere regije.

POGLAVJE II

Ohranjevalne sorte

Oddelek I

Sprejetje ohranjevalnih sort

Člen 3

Ohranjevalne sorte

1.   Države članice lahko sprejmejo ohranjevalne sorte na podlagi zahtev iz členov 4 in 5.

2.   Ohranjevalne sorte se sprejmejo, kot sledi:

(a)

Države članice lahko sprejmejo sorto kot sorto, katere seme se lahko potrdi bodisi kot „certificirano seme ohranjevalne sorte“ ali preveri kot „standardno seme ohranjevalne sorte“. Taka sorta se vpiše v skupni katalog sort zelenjadnic kot „ohranjevalna sorta, katere seme se potrdi v skladu s členom 10 Direktive Komisije 2009/145/ES ali preveri v skladu s členom 11 navedene direktive“.

(b)	Države članice lahko sprejmejo sorto kot sorto, katere seme se lahko preveri samo kot „standardno seme ohranjevalne sorte“. Taka sorta se vpiše v skupni katalog sort zelenjadnic kot „ohranjevalna sorta, katere seme se preveri v skladu s členom 11 Direktive Komisije 2009/145/ES“.

Člen 4

Bistvene zahteve

1.   Da bi domačo sorto ali sorto iz člena 1(1)(a) sprejeli kot ohranjevalno sorto, mora biti ta sorta zanimiva za ohranjanje rastlinskih genskih virov.

2.   Z odstopanjem od člena 1(2) Direktive 2003/91/ES lahko države članice sprejmejo lastne določbe glede razločljivosti, nespremenljivosti in izenačenosti ohranjevalnih sort.

V takih primerih države članice zagotovijo, da se za razločljivost in nespremenljivost uporabljajo vsaj lastnosti, ki so navedene v:

(a)	tehničnih vprašalnikih, ki so sestavni del testnih protokolov Urada Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO), za sorte iz Priloge I k Direktivi 2003/91/ES, ki se uporabljajo za navedene vrste, ali

(b)	tehničnih vprašalnikih Smernic Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin (UPOV) za sorte iz Priloge II k Direktivi 2003/91/ES, ki se uporabljajo za navedene vrste.

Za oceno izenačenosti se uporabi Direktiva 2003/91/ES.

Če se ugotovi izenačenost na podlagi netipičnih rastlin, se uporabita populacijski standard 10 % in verjetnost sprejemljivosti najmanj 90 %.

Člen 5

Postopkovne zahteve

Z odstopanjem od prvega stavka člena 7(1) Direktive 2002/55/ES uradni pregled ni potreben, če za odločitev o sprejetju ohranjevalnih sort zadostujejo naslednji podatki:

(a)	opis ohranjevalne sorte in njeno poimenovanje;

(b)	rezultati neuradnih testov;

(c)	znanje, pridobljeno s praktičnimi izkušnjami med pridelavo, razmnoževanjem in uporabo, kakor je razvidno iz uradnega obvestila prijavitelja zadevni državi članici, ter

(d)	drugi podatki, zlasti organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, ki jih v ta namen priznajo države članice.

Člen 6

Zavrnitev sprejetja

Ohranjevalna sorta se ne sprejme za vpis v nacionalni katalog sort, če:

(a)	je že navedena v skupnem katalogu sort zelenjadnic kot sorta, ki ni ohranjevalna sorta; je bila izbrisana iz skupnega kataloga sort zelenjadnic v zadnjih dveh letih; je obdobje, določeno s členom 15(2) Direktive 2002/55/ES, preteklo pozneje kot pred dvema letoma, oziroma

(b)	je zaščitena z žlahtniteljskimi pravicami Skupnosti, kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 2100/94 (8), z nacionalno žlahtniteljsko pravico ali pa je zahtevek za tako pravico v obravnavi.

Člen 7

Poimenovanje

1.   Glede poimenovanj ohranjevalnih sort, ki so bile znane pred 25. majem 2000, države članice lahko dovolijo odstopanja od Uredbe (ES) št. 637/2009, razen če bi taka odstopanja kršila prednostne pravice tretje strani, ki so zaščitene na podlagi člena 2 navedene uredbe.

2.   Ne glede na člen 9(2) Direktive 2002/55/ES države članice lahko sprejmejo več kot eno ime za sorto, če so zadevna imena zgodovinsko znana.

Člen 8

Regija porekla

1.   Ko država članica sprejme ohranjevalno sorto, določi kraj ali kraje, regijo ali regije, v katerih se je sorta v preteklosti gojila in v katerih je naravno prilagojena (v nadaljnjem besedilu: regija porekla). Upoštevajo se podatki organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, ki jih v navedeni namen priznajo države članice.

Kadar regija porekla obsega več kot eno državo članico, jo sporazumno določijo vse zadevne države članice.

2.   Država članica ali države članice, ki določajo regijo porekla, o opredeljeni regiji uradno obvestijo Komisijo.

Člen 9

Vzdrževanje

Države članice zagotovijo vzdrževanje ohranjevalne sorte v njeni regiji porekla.

Oddelek II

Proizvodnja semena in trženje ohranjevalnih sort

Člen 10

Potrjevanje

Z odstopanjem od člena 20 Direktive 2002/55/ES države članice lahko določijo, da se seme ohranjevalne sorte sme potrditi kot certificirano seme ohranjevalne sorte, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)	seme izvira iz semena, proizvedenega v skladu z jasno opredeljenimi postopki za vzdrževanje sorte;

(b)	seme je v skladu z zahtevami za potrditev kot „certificirano seme“, kot je določeno v členu 2(1)(d) Direktive 2002/55/ES, razen zahtev glede najmanjše sortne čistosti in zahtev, ki se nanašajo na uradno preizkušanje ali preizkušanje pod uradnim nadzorom;

(c)	seme ima zadostno sortno čistost.

Člen 11

Preverjanje

Z odstopanjem od člena 20 Direktive 2002/55/ES države članice lahko predpišejo, da se seme ohranjevalne sorte sme preverjati kot standardno seme ohranjevalne sorte, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)	seme izpolnjuje zahteve za trženje „standardnega semena“, kot je določeno v Direktivi 2002/55/ES, razen zahtev glede najmanjše sortne čistosti;

(b)	seme ima zadostno sortno čistost.

Člen 12

Testiranje semena

1.   Države članice zagotovijo, da se s testi preveri, ali je seme ohranjevalnih sort v skladu z zahtevami iz členov 10 in 11.

2.   Testi iz odstavka 1 se opravijo v skladu z veljavnimi mednarodnimi metodami ali, če take metode ne obstajajo, v skladu s katerimi koli ustreznimi metodami.

3.   Države članice zagotovijo, da se vzorci za teste iz odstavka 1 odvzamejo iz homogenih partij. Zagotoviti morajo, da se uporabijo pravila o masi partije in masi vzorca, kot je določeno v členu 25(2) Direktive 2002/55/ES.

Člen 13

Regija proizvodnje semena

1.   Države članice zagotovijo, da se seme ohranjevalne sorte sme proizvajati le v regiji porekla.

Če semena ni mogoče proizvajati v navedeni regiji zaradi posebnega okoljskega problema, države članice za proizvodnjo semena lahko odobrijo dodatne regije, pri čemer upoštevajo podatke organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, ki jih v ta namen priznajo države članice. Vendar pa se lahko seme, proizvedeno v navedenih dodatnih regijah, uporabi izključno v regiji porekla.

2.   Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o dodatnih regijah, ki jih nameravajo odobriti za proizvodnjo semena v skladu z odstavkom 1.

Komisija in druge države članice v 20 delovnih dneh od prejema navedenih uradnih obvestil lahko zahtevajo, da se zadeva predloži Stalnemu odboru za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo. V skladu s členom 48(1)(b) Direktive 2002/55/ES se sprejme odločitev za opredelitev potrebnih omejitev ali pogojev za poimenovanje takih regij.

Če niti Komisija niti druga država članica ne vloži zahtevka na podlagi drugega pododstavka, lahko zadevna država članica odobri dodatne regije za proizvodnjo semena, kot je navedla v uradnem obvestilu.

Člen 14

Tržni pogoji

1.   Države članice zagotovijo, da se seme ohranjevalne sorte sme tržiti le pod naslednjimi pogoji:

(a)	proizvedeno je bilo v svoji regiji porekla ali v regiji iz člena 13;

(b)	trži se v svoji regiji porekla.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1(b) država članica lahko odobri dodatne regije na svojem ozemlju za trženje semena ohranjevalne sorte, če so naravni in polnaravni življenjski prostori za navedeno sorto v dodatnih regijah primerljivi z regijo porekla.

Kadar države članice odobrijo take dodatne regije, morajo zagotoviti, da se shrani najmanj taka količina semena, ki je potrebna za proizvodnjo količine semena iz člena 15, da se sorta ohrani v svoji regiji porekla.

O odobritvi takih dodatnih regij države članice obvestijo Komisijo in druge države članice.

3.   Kadar država članica odobri dodatne regije za proizvodnjo semena v skladu s členom 13, se odstopanje iz odstavka 2 tega člena ne uporabi.

Člen 15

Količinske omejitve

Vsaka država članica zagotovi, da količina semena, ki se letno trži, za vsako ohranjevalno sorto ne presega količine, ki je potrebna za pridelavo zelenjadnic na številu hektarjev, kakor je določeno v Prilogi I za zadevne vrste.

Člen 16

Uporaba količinskih omejitev

1.   Države članice zagotovijo, da jih proizvajalci pred začetkom pridelovalne sezone uradno obvestijo o velikosti in lokaciji površine za proizvodnjo semena.

2.   Če je na podlagi uradnih obvestil iz odstavka 1 verjetno, da bodo presežene količine, ki jih države članice določijo na podlagi člena 15, države članice vsakemu zadevnemu proizvajalcu dodelijo količino, ki jo lahko trži v zadevni pridelovalni sezoni.

Člen 17

Pečatenje pakiranj

1.   Države članice zagotovijo, da se seme ohranjevalnih sort sme tržiti le v zaprtih pakiranjih s sistemom pečatenja.

2.   Pakiranja semen dobavitelj zapečati tako, da jih ni mogoče odpreti, ne da se pri tem poškoduje sistem pečatenja ali pustijo sledi odpiranja na nalepki dobavitelja ali na pakiranju.

3.   Da se zagotovi pečatenje v skladu z odstavkom 2, sistem pečatenja sestavlja vsaj ena nalepka ali pritrditev uradnega pečata.

Člen 18

Označevanje

Države članice zagotovijo, da so pakiranja ali zabojniki s semenom ohranjevalnih sort opremljeni z nalepko dobavitelja oziroma s tiskanim ali odtisnjenim obvestilom, ki zajema naslednje podatke:

(a)	besede „Pravila in standardi ES“;

(b)	ime in naslov osebe, odgovorne za pritrjevanje nalepk, ali njeno identifikacijsko oznako;

(c)	leto pečatenja, izraženo kot: „pečateno …“ (leto), ali leto zadnjega vzorčenja za namene zadnjega preizkušanja kalivosti, izraženo kot: „vzorčeno …“ (leto);

(d)

vrsto;

(e)	poimenovanje ohranjevalne sorte;

(f)	besede „certificirano seme ohranjevalne sorte“ ali „standardno seme ohranjevalne sorte“;

(g)	regijo porekla;

(h)	kadar se regija proizvodnje semena razlikuje od regije porekla, oznako regije proizvodnje semena;

(i)	referenčno številko partije, ki jo je dodelila oseba, odgovorna za pritrjevanje nalepk;

(j)	deklarirano neto ali bruto maso ali deklarirano število semen;

(k)	kadar je navedena masa in se uporabijo granulirani pesticidi, snovi za oblaganje ali drugi trdni dodatki, vrsto kemične obdelave ali dodatka ter približno razmerje med maso klobčičev ali čistih semen in skupno maso.

Člen 19

Uradna naknadna kontrola

Države članice zagotovijo, da se za seme ohranjevalne sorte, ki se trži v skladu s to direktivo, opravi uradna naknadna kontrola z naključnimi pregledi, da se preverita sortna pristnost in sortna čistost.

Uradna naknadna kontrola iz odstavka 1 se opravi v skladu z veljavnimi mednarodnimi metodami ali, kadar take metode ne obstajajo, v skladu s katerimi koli ustreznimi metodami.

Člen 20

Spremljanje

Države članice na podlagi uradnega spremljanja med proizvodnjo in trženjem semena zagotovijo, da je seme v skladu s tem poglavjem, zlasti ob upoštevanju sorte, krajev proizvodnje semena in količin.

POGLAVJE III

Sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih

Oddelek I

Sprejetje sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih

Člen 21

Sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih

1.   Države članice lahko sprejmejo sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, na podlagi zahtev iz členov 22 in 23.

2.   Države članice lahko sprejmejo sorto, razvito za pridelavo v posebnih pogojih, kot sorto, katere seme se sme preverjati samo kot „standardno seme sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih“. Taka sorta se vpiše v skupni katalog sort zelenjadnic kot „sorta, razvita za pridelavo v posebnih pogojih, katere seme se preveri v skladu s členom 26 Direktive Komisije 2009/145/ES“.

Člen 22

Bistvene zahteve

1.   Da se sorta lahko sprejme kot sorta, razvita za pridelavo v posebnih pogojih, kot je določeno v členu 1(1)(b), nima nobene resnične vrednosti za komercialno pridelavo, ampak je razvita za pridelavo v posebnih pogojih.

Šteje se, da je sorta razvita za pridelavo v posebnih pogojih, če se je razvila za pridelavo v posebnih kmetijsko-tehničnih, klimatskih ali pedoloških pogojih.

2.   Države članice z odstopanjem od člena 1(2) Direktive 2003/91/ES lahko sprejmejo lastne določbe glede razločljivosti, nespremenljivosti in izenačenosti sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih.

V takih primerih države članice zagotovijo, da se za razločljivost in nespremenljivost uporabljajo vsaj lastnosti, ki so navedene v:

(a)	tehničnih vprašalnikih, ki so sestavni del testnih protokolov Urada Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO), za sorte iz Priloge I k Direktivi 2003/91/ES, ki se uporabljajo za navedene vrste, ali

(b)	tehničnih vprašalnikih Smernic Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin (UPOV) za sorte iz Priloge II k Direktivi 2003/91/ES, ki se uporabljajo za navedene vrste.

Za oceno izenačenosti se uporabi Direktiva 2003/91/ES.

Če se ugotovi izenačenost na podlagi netipičnih rastlin, se uporabita populacijski standard 10 % in verjetnost sprejemljivosti najmanj 90 %.

Člen 23

Postopkovne zahteve

Z odstopanjem od prvega stavka člena 7(1) Direktive 2002/55/ES uradni pregled ni potreben, če za odločitev o sprejetju sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, zadostujejo naslednji podatki:

(a)	opis sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, in njeno poimenovanje;

(b)	rezultati neuradnih testov;

(c)	znanje, pridobljeno s praktičnimi izkušnjami med pridelavo, razmnoževanjem in uporabo, kakor je razvidno iz uradnega obvestila prijavitelja zadevni državi članici, ter

(d)	drugi podatki, zlasti organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, ki jih v ta namen priznajo države članice.

Člen 24

Zavrnitev sprejetja

Sorta, razvita za pridelavo v posebnih pogojih, se ne sprejme za vpis v nacionalni katalog sort, če:

(a)

je že navedena v skupnem katalogu sort zelenjadnic kot sorta, ki ni sorta, razvita za pridelavo v posebnih pogojih; je bila izbrisana iz skupnega kataloga sort zelenjadnic v zadnjih dveh letih; če je obdobje, določeno s členom 15(2) Direktive 2002/55/ES, preteklo pozneje kot pred dvema letoma, oziroma

(b)	je zaščitena z žlahtniteljskimi pravicami Skupnosti, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 2100/94, z nacionalno žlahtniteljsko pravico ali pa je zahtevek za take pravice v obravnavi.

Člen 25

Poimenovanje

1.   Glede poimenovanj sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, ki so bile znane pred 25. majem 2000, države članice lahko dovolijo odstopanja od Uredbe (ES) št. 637/2009, razen če bi taka odstopanja kršila prednostne pravice tretje strani, ki so zaščitene v skladu s členom 2 navedene uredbe.

2.   Ne glede na člen 9(2) Direktive 2002/55/ES države članice lahko sprejmejo več kot eno ime za sorto, če so zadevna imena zgodovinsko znana.

Oddelek II

Trženje semena sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih

Člen 26

Preverjanje

Z odstopanjem od člena 20 Direktive 2002/55/ES lahko države članice določijo, da se seme sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, sme preverjati kot standardno seme sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)	seme izpolnjuje zahteve za trženje „standardnega semena“ iz Direktive 2002/55/ES, razen zahtev glede najmanjše sortne čistosti;

(b)	seme ima zadostno sortno čistost.

Člen 27

Testiranje semena

1.   Države članice zagotovijo, da se s testi preveri, ali je seme sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, v skladu z zahtevami iz člena 26.

2.   Testi iz odstavka 1 se opravijo v skladu z veljavnimi mednarodnimi metodami ali, kadar take metode ne obstajajo, v skladu s katerimi koli ustreznimi metodami.

Člen 28

Količinske omejitve

Države članice zagotovijo, da se seme sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, trži v majhnih pakiranjih, ki ne presegajo največje neto mase, določene za vsako vrsto v Prilogi II.

Člen 29

Pečatenje pakiranj

1.   Države članice zagotovijo, da se seme sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, sme tržiti le v zaprtih pakiranjih s sistemom pečatenja.

2.   Pakiranja semen dobavitelj zapečati tako, da jih ni mogoče odpreti, ne da se pri tem poškoduje sistem pečatenja ali pustijo sledi odpiranja na nalepki dobavitelja ali na pakiranju.

3.   Da se zagotovi pečatenje v skladu z odstavkom 2, sistem pečatenja sestavlja vsaj ena nalepka ali pritrditev uradnega pečata.

Člen 30

Označevanje

Države članice zagotovijo, da so pakiranja semen sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, opremljena z nalepko dobavitelja oziroma s tiskanim ali odtisnjenim obvestilom, ki zajema naslednje podatke:

(a)	besede „Pravila in standardi ES“;

(b)	ime in naslov osebe, odgovorne za pritrjevanje nalepk, ali njeno identifikacijsko oznako;

(c)	leto pečatenja, izraženo kot: „pečateno …“ (leto), ali leto zadnjega vzorčenja za namen zadnjega preizkušanja kalivosti, izraženo kot: „vzorčeno …“ (leto);

(d)

vrsto;

(e)	poimenovanje sorte;

(f)	besede „sorta, razvita za pridelavo v posebnih pogojih“;

(g)	referenčno številko partije, ki jo je dodelila oseba, odgovorna za pritrjevanje nalepk;

(h)	deklarirano neto ali bruto maso ali deklarirano število semen;

(i)	kadar je navedena masa in se uporabijo granulirani pesticidi, snovi za oblaganje ali drugi trdni dodatki, vrsto kemične obdelave ali dodatka ter približno razmerje med maso klobčičev ali čistih semen in skupno maso.

Člen 31

Uradna naknadna kontrola

Države članice zagotovijo, da se za seme sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, opravi uradna naknadna kontrola z naključnimi pregledi, da se preverita sortna pristnost in sortna čistost.

Uradna naknadna kontrola iz odstavka 1 se opravi v skladu z veljavnimi mednarodnimi metodami ali, kadar take metode ne obstajajo, v skladu s katerimi koli ustreznimi metodami.

Člen 32

Spremljanje

Države članice na podlagi uradnega spremljanja med proizvodnjo in trženjem semena zagotovijo, da je seme v skladu s tem poglavjem, pri čemer zlasti upoštevajo sorto in količine.

POGLAVJE IV

Splošne in končne določbe

Člen 33

Poročanje

Države članice zagotovijo, da dobavitelji, ki delujejo na njihovem ozemlju, za vsako pridelovalno sezono poročajo o količini semena vsake ohranjevalne sorte in sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, ki je bila dana v promet.

Države članice Komisiji in drugim državam članicam na zahtevo poročajo o količini semena vsake ohranjevalne sorte in vsake sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, dane v promet na njihovem ozemlju.

Člen 34

Uradno obveščanje o priznanih organizacijah, pristojnih za rastlinske genske vire

Države članice Komisijo uradno obvestijo o priznanih organizacijah iz člena 5(d), člena 8(1), člena 13(1) in člena 23(d).

Člen 35

Ocena

Komisija oceni izvajanje te direktive do 31. decembra 2013.

Člen 36

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2010. Komisiji takoj predložijo besedilo teh določb in korelacijsko tabelo med navedenimi določbami in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 37

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 38

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL L 193, 20.7.2002, str. 33.

(2)  UL L 309, 13.12.1993, str. 1.

(3)  UL L 378, 23.12.2004, str. 1.

(4)  UL L 162, 30.4.2004, str. 18.

(5)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(6)  UL L 254, 8.10.2003, str. 11.

(7)  UL L 191, 23.7.2009, str. 10.

(8)  UL L 227, 1.9.1994, str. 1.

---

---

---