28.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 379/65

(1)

Dne 12. aprila 2006 je Komisija z obvestilom („obvestilo o začetku postopka“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), objavila začetek protidampinškega postopka o uvozu sintetičnih rezanih vlaken iz poliestra („RVP“) s poreklom iz Malezije in Tajvana v Skupnost.

(2)

Protidampinški postopek je bil začet na podlagi pritožbe, ki ga je Comité International de la Rayonne et des Fibres Synthétiques („CIRFS“ ali „pritožnik“) 3. marca 2006 vložil v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo velik delež, v tem primeru več kot 50 %, skupne proizvodnje RVP Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokazila o dampingu zadevnega izdelka in o znatni škodi, ki iz tega izvira, kar se je štelo kot zadostno, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Svet je marca 2005 z Uredbo (ES) št. 428/2005 (4) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz RVP s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Saudove Arabije ter spremenil veljavne protidampinške dajatve na RVP s poreklom iz Republike Koreje. Dokončne protidampinške dajatve pa veljajo tudi za uvoz RVP iz Belorusije (5).

(4)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike v Maleziji in Tajvanu, uvoznike/trgovce in njihova združenja, dobavitelje in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike zadevnih držav izvoznic ter pritožnike in vse znane proizvajalce Skupnosti. Zainteresiranim strankam se je omogočilo, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, navedenem v obvestilu o začetku. Strankam se je na zahtevo omogočilo tudi zaslišanje.

(5)

Glede na očitno veliko število tajvanskih proizvajalcev izvoznikov, navedenih v pritožbi, in veliko število proizvajalcev in uvoznikov RVP v Skupnosti, je bilo za določitev dampinga in škode v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(6)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki iz Tajvana, proizvajalci in uvozniki Skupnosti pozvani, da se javijo Komisiji in predložijo, kakor je bilo določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z RVP, v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 („obdobje preiskave“ (OP)).

(7)

V primeru Tajvana je devet družb odgovorilo na vprašanja o vzorčenju. Osem od devetih je poročalo o izvozu v Skupnost v OP. Štiri družbe, ki predstavljajo več kot 80 % predložene izvozne količine v Skupnost v OP, so bile vključene v vzorec. Vzorec je bil izbran na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo opravljeno posvetovanje s tajvanskimi oblastmi, ki niso predložile pripomb. Vzorec je bil sestavljen iz naslednjih družb:

(8)

Kar zadeva uvoznike v Evropsko skupnost, so se javili le trije nepovezani uvozniki in pravočasno predložili zahtevane informacije. Zato ni bilo treba uporabiti metodologije vzorčenja. Tem trem nepovezanim družbam so bili poslani vprašalniki, vendar pa dve od teh kasneje nista več sodelovali, saj nista želeli v celoti izpolniti navedenih vprašalnikov.

(9)

Kar zadeva proizvajalce industrije Skupnosti, so se javili le trije, pravočasno predložili zahtevane informacije in bile pripravljeni odgovoriti na vprašalnike. Zato ni bilo treba uporabiti metodologije vzorčenja.

(10)

Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in/ali vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, navedenih v obvestilu o začetku. Komisija je prejela odgovore od dveh malezijskih proizvajalcev izvoznikov, štirih tajvanskih proizvajalcev izvoznikov, vključenih v vzorec, ene družbe, povezane s tajvanskim proizvajalcem izvoznikom, in treh proizvajalcev Skupnosti, enega nepovezanega uvoznika, enega dobavitelja surovin in sedmih uporabnikov.

(11)

Komisija je preverila vse informacije, potrebne za začasno ugotovitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(12)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj v okviru analize škode je zajela obdobje od 1. januarja 2002 do konca OP („obravnavano obdobje“ ali obdobje preiskave škode „OPŠ“).

(13)

Zadevni izdelek so sintetična rezana vlakna iz poliestra, nemikana, nečesana in ne drugače pripravljena za predenje, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN 5503 20 00. Za ta izdelek se ponavadi uporablja ime rezana poliestrska vlakna.

(14)

Izdelek je osnovni material, ki se uporablja pri različnih stopnjah proizvodnega postopka tekstilnih izdelkov. RVP se v Skupnosti uporablja predvsem za predenje, tj. pri izdelavi filamentov za proizvodnjo tekstilnih izdelkov, pomešan z drugimi vlakni, npr. bombažem in volno ali, za netkano uporabo, npr. zapolnjevanje, tj. polnjenje ali oblazinjenje nekaterih tekstilnih izdelkov, npr. blazin, avtomobilskih sedežev in suknjičev.

(15)

Prodajajo se različne vrste izdelka, ki jih je mogoče prepoznati po različnih lastnostih, kot so teža, trdnost, lesk in silikonska obdelava, ali po uvrstitvi v družine izdelka, npr. okrogla, votla, bikomponentna vlakna in posebnosti, npr. obarvana ali trilobalna vlakna. Z vidika izdelka je mogoče razlikovati med primarnim RVP, izdelanim iz primarnih surovin, in regeneriranim RVP, izdelanim iz recikliranega poliestra. Kakovost pa je lahko podstandardna ali prvorazredna.

(16)

Preiskava je pokazala, da imajo vse vrste zadevnega izdelka, kakor je opredeljen v uvodni izjavi (13), kljub razlikam v vrsti dejavnikov, kakor je opredeljeno v prejšnji uvodni izjavi, enake osnovne fizične in kemične lastnosti ter se uporabljajo za enake namene. Zato in zaradi trenutnega protidampinškega postopka se vse vrste zadevnega izdelka obravnavajo kot en izdelek.

(17)

Zadevni izdelek, RVP, ki ga v Skupnosti proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, ter RVP, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu obeh držav izvoznic, imajo v bistvu enake osnovne fizične in kemične lastnosti in enake uporabe. Zato se ti izdelki začasno štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(18)

V nadaljevanju je opisana splošna metodologija. Zato poznejša predstavitev ugotovitev dampinga za zadevne države opisuje samo vprašanja, specifična za vsako državo izvoznico.

(19)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika preverila, ali je njegova domača prodaja RVP reprezentativna, to pomeni, ali celotni obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza proizvajalca v Skupnost.

(20)

Komisija je nato opredelila, katere vrste RVP, prodane na domačem trgu, so identične ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost. V zvezi s preiskavo na podlagi določene vrste izdelka in kakor je navedeno v uvodni izjavi (17), je Komisija vrste izdelka v domači prodaji in izvožene vrste izdelka s podobnim poreklom, denom, sestavo, prerezom, leskom, barvo, silikonsko obdelavo, kakovostjo in uporabo obravnavala kot neposredno primerljive.

(21)

Za vsako vrsto, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na svojih domačih trgih in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto RVP, ki je bila prodana za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste RVP se je štela za dovolj reprezentativno, ko je obseg skupne domače prodaje navedene vrste izdelka v OP predstavljal 5 % ali več skupnega obsega prodaje primerljive vrste RVP, izvožene v Skupnost.

(22)

Z ugotovitvijo deleža dobičkonosne prodaje zadevne vrste RVP neodvisnim strankam je Komisija nato preverila, ali se za domačo prodajo posamezne vrste RVP, prodane na domačem trgu v reprezentativnih količinah, lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(23)

V primerih, ko je obseg prodaje določene vrste RVP, prodane po neto prodajnih cenah, enakih ali višjih od izračunanih stroškov proizvodnje, znašal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste, in ko je bilo tehtano povprečje cen te vrste enako ali nad stroški proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste v obdobju preiskave, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(24)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje določene vrste RVP znašal 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste ali manj, ali je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste, pod pogojem, da je ta prodaja predstavljala 10 % ali več celotnega obsega prodaje navedene vrste.

(25)

V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje katere koli vrste izdelka znašal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje te vrste, se je štelo, da je bila ta posebna vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi bila domača cena lahko primerna osnova za določitev normalne vrednosti.

(26)

Kadar domačih cen določene vrste izdelka, ki ga je prodal proizvajalec izvoznik, ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. V takih primerih in v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe je bila normalna vrednost sestavljena na podlagi lastnih proizvodnih stroškov vsakega proizvajalca izvoznika, povečanih za ustrezno vrednost prodajnih, splošnih in administrativnih („PSA“) stroškov in ustrezno stopnjo dobička.

(27)

Zato je Komisija preučila, ali so podatki o nastalih stroških PSA in dobičku, ki ga je ustvaril vsak zadevni proizvajalec izvoznik na domačem trgu, zanesljivi.

(28)

Dejanski domači stroški PSA so se šteli za zanesljive, ko se je obseg domače prodaje zadevne družbe lahko štel za reprezentativnega, kakor je določeno v členu 2(2) osnovne uredbe. Domača stopnja dobička je bila določena na podlagi domače prodaje, opravljene v običajnem poteku trgovine.

(29)

V vseh primerih, kjer ti pogoji niso bili izpolnjeni, je Komisija preverila, ali bi se v skladu s členom 2(6)(a) osnovne uredbe lahko uporabili podatki drugih izvoznikov ali proizvajalcev na domačem trgu države porekla. Ko so bili zanesljivi podatki na voljo samo za enega proizvajalca, povprečja iz člena 2(6)(a) osnovne uredbe ni bilo mogoče določiti in preverjeno je bilo, ali so bili izpolnjeni pogoji iz člena 2(6)(b), tj. uporaba podatkov glede proizvodnje in prodaje enake splošne kategorije izdelkov za zadevnega izvoznika ali proizvajalca. Ko taki podatki o stroških PSA in dobičku niso bili na voljo ali jih proizvajalec izvoznik ni predložil, so bili stroški PSA ter dobiček določeni v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe, tj. na podlagi kakršne koli druge primerne metode.

(30)

Ker je bil ves izvoz opravljen neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo.

(31)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi cene franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, kjer so bile primerne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

(32)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za vsakega proizvajalca izvoznika določene na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti glede na vrsto izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno glede na vrsto izdelka, kakor je določeno zgoraj.

(33)

Ustaljena praksa Komisije je, da za določitev stopnje dampinga povezane proizvajalce izvoznike ali proizvajalce, ki pripadajo isti skupini, obravnava kot en subjekt in da tako zanje določi enotno stopnjo dampinga. Tako je predvsem zato, ker bi lahko izračunavanje individualnih stopenj dampinga spodbujalo izogibanje protidampinškim ukrepom, zaradi česar bi ti postali neučinkoviti, saj bi tako povezanim proizvajalcem izvoznikom omogočili, da usmerijo svoj izvoz v Skupnost prek družbe z najnižjo individualno stopnjo dampinga.

(34)

V skladu s to prakso so se povezani proizvajalci izvozniki, ki so pripadali istim skupinam, obravnavali kot en subjekt in jim je bila dodeljena enotna stopnja dampinga, ki se je izračunala na podlagi tehtanega povprečja stopenj dampinga sodelujočih proizvajalcev v zadevni skupini.

(35)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki so se javili v skladu s členom 17 osnovne uredbe, vendar niso bili del vzorca, se je stopnja dampinga določila na podlagi tehtanega povprečja stopenj dampinga družb, izbranih v vzorcu v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe.

(36)

Za navedene proizvajalce izvoznike, ki niso sodelovali, je bila stopnja dampinga določena na podlagi dejstev, dosegljivih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je bila raven nesodelovanja najprej določena s primerjavo obsega izvoza v Skupnost, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z ustreznimi Eurostatovimi statističnimi podatki o uvozu med obdobjem preiskave.

(37)

Ker je bila raven sodelovanja nizka za obe državi izvoznici, tj. izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz vsake države izvoznice je predstavljal manj kot 80 % obsega uvoza iz navedene države, se je preostala stopnja dampinga določila na podlagi povprečja najvišjih dampinških transakcij, v reprezentativnih količinah, sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Ta pristop je bil potreben tudi zato, da nesodelovanje ne bi bilo nagrajeno, in ker ni bilo drugih dokazov za damping nesodelujočih strank na nižji stopnji.

(38)

Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od dveh proizvajalcev izvoznikov.

(39)

Eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ni imel zadostne reprezentativne prodaje podobnega izdelka na svojem domačem trgu.

(40)

Zato se je normalna vrednost sestavila na način, kakor je opisan v uvodni izjavi (26) zgoraj.

(41)

Preiskava je pokazala, da je družba prikazala prenizke proizvodne stroške, saj so bili tovarniški režijski stroški (vključno z amortizacijo, najemnino, plačami in vzdrževanjem), ki so dejansko nastali v OP, prerazporejeni med stroške PSA. Družba je trdila, da je s tem načinom želela prikazati nizko stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti svojih proizvodnih obratov. Vendar pa dejanski nastali stroški vključujejo tudi prerazporejene tovarniške režijske stroške. Dejstvo, da je družba delovala le z delom svoje polne proizvodne zmogljivosti, pa ne pomeni, da taki proizvodni obrati niso povzročali stroškov. Taki stroški so bili dejansko knjiženi v računovodski evidenci družbe in ker so neposredno povezani s proizvodnjo podobnega izdelka, je treba popraviti predložene proizvodne stroške.

(42)

Ker v obdobju preiskave ni bilo domače prodaje podobnega izdelka in podatkov o enaki splošni kategoriji izdelkov, so se stroški PSA določili v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe. Natančneje, stroški PSA so temeljili na skupni prodaji vseh izdelkov na domačem trgu. Taki stroški so se za vsako izvoženo vrsto izdelka dodali povprečnim proizvodnim stroškom družbe med obdobjem preiskave.

(43)

V zvezi z dobičkom in ker ni bilo nobene druge ustrezne podlage, se je uporabila 5 % stopnja dobička. Na voljo ni bilo nobenih informacij, ki bi nakazovale, da takšna stopnja dobička presega dobiček, ki ga imajo ponavadi drugi izvozniki ali proizvajalci pri prodaji izdelka enake splošne kategorije na domačem trgu v Maleziji, kakor zahteva člen 2(6)(c) osnovne uredbe.

(44)

Drugi sodelujoči proizvajalec izvoznik je imel reprezentativno domačo prodajo podobnega izdelka na svojem domačem trgu. Vendar pa prodaja v običajnem teku trgovine ni bila dovolj obsežna, da bi normalna vrednost lahko temeljila na dejanskih domačih cenah. Zato se je morala določiti normalna vrednost. Stroški PSA so v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih družbe za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka. Za dobiček se je v skladu z drugim proizvajalcem izvoznikom uporabila 5 % stopnja.

(45)

Oba proizvajalca izvoznika sta prodala neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti. Izvozne cene so zato bile določene na podlagi cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo v Skupnosti, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(46)

Da bi zagotovili pošteno primerjavo, so bila izvedena nadomestila za razlike v prevozu, zavarovanju, rokovanju, nalaganju, pomožnih stroških, kreditnih stroških in provizijah, kjer je to veljavno in upravičeno.

(47)

Ugotovljene začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, dajatev neplačana, so:

(48)

Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od štirih proizvajalcev izvoznikov, izbranih v vzorcu, in od ene povezane družbe v državi izvoznici.

(49)

En tajvanski proizvajalec je odgovoril na obrazec za vzorčenje in zahteval, da se določi individualna dajatev. Vendar pa ta družba ni imela uvoza RVP v Skupnost v OP in se tako ni mogla šteti za proizvajalca izvoznika. Zato za to družbo ni bilo mogoče določiti individualne stopnje dampinga in so zanjo morale veljati začasne preostale dajatve, določene za vse druge tajvanske proizvajalce. Družba je bila o tem pristopu obveščena, vendar se ni odzvala.

(50)

Preiskava je pokazala, da sta dva proizvajalca izvoznika, izbrana v vzorcu, Komisiji predložila napačne in zavajajoče informacije.

(51)

En proizvajalec izvoznik je predložil količine domače prodaje in prodajne vrednosti, ki se niso ujemale z dejanskimi količinami in vrednostmi podobnega izdelka, odpremljenega domačim strankam. Dejansko se je za mnoge transakcije odkrilo, da so bile predložene količine višje in vrednosti nižje od tistih, ki so jih naročile domače stranke, kar odraža evidenca družbe v oddelku za odpremo. Zato se je moralo skleniti, da so bile dejansko prodane količine tiste, ki jih je naročila domača stranka in so se knjižile v register odpreme, ne pa tiste, ki so bile predložene Komisiji in navedene na prikazanih računih.

(52)

Poleg tega se je v zvezi s predloženimi prodajnimi vrednostmi izkazalo, da je družba dodala fiktivne transakcije, da bi prikazala skupni znesek vseh računov za eno naročilo, ki se ujema s skupnim zneskom navedenega naročila. Te navedene transakcije so morale biti fiktivne, saj niso bile navedene v dejanskem registru odpreme družbe.

(53)

Opozoriti je treba, da je družba za sporočene domače transakcije, ki so ponazarjale ponarejene količine in vrednosti ter vključevale fiktivne transakcije, predložila dobavnice in račune ter trdila, da so to resnični dokazni dokumenti. Za predložene podatke se je odkrilo, da so lažni, zato se sklene, da so bili tudi dokazni dokumenti ponarejeni, da bi se jih uskladilo s predloženimi napačnimi informacijami.

(54)

Družba je tako s prirejanjem domače cene na enoto in količine Komisiji predložila zavajajoče informacije.

(55)

Tudi za drugega proizvajalca izvoznika se je odkrilo, da je glede svoje domače prodaje predložil napačne in zavajajoče informacije. Natančneje, družba je predložila domače transakcije v zvezi z nekaterimi vrstami izdelkov, ki niso ustrezale tistim, ki jih je vsebovalo naročilo stranke in je bilo zapisano v knjigi naročil, ki jih hrani oddelek družbe za prodajo. To je naredila za vrste RVP z največjim izvoznim obsegom in zato zavedla Komisijo, da je uporabila domače cene, čeprav zadevna prodaja glede na njen majhen obseg ni bila reprezentativna v smislu člena 2(2) osnovne uredbe.

(56)

Poleg tega je družba predložila ponarejen dokument, ki je bil kopija podpisane dobavnice in jo je na zahtevo družbe domnevno po faksu poslala stranka. S tem naj bi se upravičila razlika, odkrita za posamezno transakcijo, s čimer bi se pokazalo, da je vrsta dobavljenega izdelka ustrezala tistemu, ki je bil predložen Komisiji. Ta dokument pa ni ustrezal originalu, ki ga je družba poslala pred tem. Dejansko vrste izdelkov niso bile enake, kar kaže na to, da so bila domnevna ustrezna dokazila izmišljena z namenom zavajanja Komisije.

(57)

Poleg tega je preiskava razkrila, da tajvanske družbe ponavadi hranijo dobavnice, podpisane s strani stranke, kot dokazilo, da so bile naročene količine dejansko dostavljene. To je potrdil zadevni proizvajalec izvoznik in drugi obiskani proizvajalci izvozniki. Vendar pa ne glede na to, da je Komisija za OP posebej zahtevala navedene dobavnice, ti dokumenti med preveritvenim obiskom niso bili na voljo. Družba tako ni le zavrnila zahteve po predložitvi potrebnih dokumentov, ampak je tudi močno ovirala preiskavo.

(58)

Glede na to, da sta obe družbi za upravičevanje domačih transakcij lahko predložili ponarejene dobavnice in račune ter da so navedeni dokumenti del integriranega sistema, se sklene, da je lahko vsak dokument, povezan s takim sistemom, prirejen in zato nezanesljiv. Poleg tega narava in obseg napačnih in zavajajočih informacij mečeta dvom tudi na neoporečnost vseh podatkov, ki sta jih predložili družbi. Zato se v skladu s členom 18 osnovne uredbe odloči, da se informacije, ki sta jih predložili ti družbi, sploh ne upoštevajo.

(59)

Družbi sta bili takoj obveščeni o razlogih, zaradi katerih se je nameravalo neupoštevati predložene informacije, omogočeno pa jima je bilo, da predložita nadaljnje pojasnitve v skladu s členom 18(4) osnovne uredbe. Vendar pa so bile pojasnitve družb nezadovoljive in niso mogle ovreči dokaza, da sta predložili napačne in zavajajoče informacije.

(60)

Stopnja dampinga je bila zato začasno določena na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(61)

Za dva sodelujoča proizvajalca je bila domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna.

(62)

En proizvajalec izvoznik je na domačem trgu prodajal povezanim in nepovezanim strankam. Prodaja povezani stranki je bila ponovno prodana neodvisni stranki. Glede na to, da sta si ti dve povezani družbi delili dejavnosti v zvezi s proizvodnjo in prodajo, se ju je zdelo primerno upoštevati kot en gospodarski subjekt. Zato se je normalna vrednost, kjer koli je bilo to mogoče, določila na podlagi cen, ki jih je prva neodvisna stranka dejansko plačala ali se plačujejo v običajnem poteku trgovine.

(63)

Za večino vrst izdelkov, ki so jih prodali navedeni sodelujoči proizvajalci, v običajnem poteku trgovine domača prodaja ni bila zadostna in se je normalna vrednost morala konstruirati v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. V tem primeru so stroški PSA in dobiček v skladu z uvodom člena 2(6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka, ki jo je proizvajalec izvoznik v preiskavi izvajal v običajnem poteku trgovine.

(64)

Izvozne cene za dva sodelujoča proizvajalca izvoznika so bile v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so jih nepovezani kupci v Skupnosti dejansko plačali ali se plačujejo.

(65)

Da bi zagotovili pošteno primerjavo, so bila izvedena nadomestila za razlike v prevozu, zavarovanju, rokovanju, nalaganju, pomožnih stroških, kreditnih stroških, stroških tehničnih pomoči in provizijah, kjer je to veljavno in upravičeno.

(66)

Za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, se je stopnja dampinga določila na podlagi tehtanega povprečja stopenj dampinga družb, izbranih v vzorcu, ki predstavljajo več kot 12 % tajvanskega izvoza v Skupnost. Zato se stopnje dampinga, določena za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ki so temeljile na razpoložljivih podatkih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, niso vključile v povprečje, kakor je določeno v členu 9(6) osnovne uredbe.

(67)

Ugotovljene začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, dajatev neplačana, so:

(68)

V OP je RVP v Skupnosti proizvajalo 18 družb:

(69)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo ugotovljeno, da RVP, ki ga proizvajajo vse zgoraj navedene družbe, predstavlja skupno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(70)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi (9) zgoraj, so se javili trije proizvajalci Skupnosti, pravočasno predložili informacije, zahtevane v obvestilu o začetku, in so bili pripravljeni odgovoriti na vprašalnik. Tem trem proizvajalcem Skupnosti, ki so podprli pritožbo in v celoti sodelovali v preiskavi, so bili zato poslani vprašalniki. Ti proizvajalci predstavljajo več kot 25 % proizvodnje Skupnosti zadevnega izdelka in zato se šteje, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(71)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega uvoza zadevnega izdelka iz zadevnih držav, ki temelji na predloženih podatkih, dopolnjenih s podatki Eurostata, ter vseh drugih tretjih držav, za katere je na podlagi Eurostata znano, da proizvajajo in izvažajo zadevni izdelek v Skupnost, ter obsega prodajo na trgu Skupnosti tako industrije Skupnosti kot tudi drugih proizvajalcev Skupnosti. Za slednje so se uporabili podatki iz krajših vprašalnikov, ki so bili poslani, kakor je navedeno v uvodni izjavi (143), za navedene proizvajalce Skupnosti, ki pa sploh niso sodelovali, pa podatki iz pritožbe.

(72)

Poraba Skupnosti se je na tej podlagi v zadevnem obdobju rahlo povečala, tj. za 3 % med letom 2002 in OP. Najprej se je med letoma 2002 in 2003 zmanjšala za 5 % in nato zrasla za več kot 8 % in dosegla 834 093 ton v OP.

Preglednica 1:

Poraba v EU (obseg)

(73)

Najprej je bilo preverjeno, ali naj se uvoz iz Tajvana in Malezije ocenjuje kumulativno, v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(74)

Izkazalo se je, da:

(75)

Zaradi tega se začasno sklene, da so izpolnjena vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe, ter da je treba uvoz s poreklom iz Tajvana in Malezije oceniti kumulativno.

(76)

Obseg uvoza iz držav se je med letom 2002 in OP podvojil. Medtem ko je ta uvoz v letu 2002 znašal 62 574 ton, je v OP dosegel raven 127 890 ton. Najprej se je med letoma 2002 in 2003 zmanjšal za 5 % in nato do konca OP zrasel za 115 %. Povečanje uvoza je bilo zlasti opazno med letom 2004 in OP, saj je zrasel za 76 %.

Preglednica 2:

Uvoz iz zadevnih držav

(77)

Tržni delež zadevnih držav se je med letom 2002 in OP skoraj podvojil: iz 8 % na 15 %, tj. dodatnih 7 odstotnih točk. Povečanje je bilo opazno zlasti med letom 2004 in OP, ko je narasel za 73,8 %.

Preglednica 3:

Tržni delež zadevnih držav

(78)

Od leta 2002 do OP so se izvozne cene iz zadevnih držav dvignile za 9 %. Najprej so med letoma 2002 in 2003 padle za 7 %, nato pa so med letom 2003 in OP narasle za 16 %, ko so dosegle 1 156 EUR na tono.

(79)

Ta dvig cen je treba obravnavati glede na ceno surovin, kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah od (124) do (129), ki se je med letom 2002 in OP na svetovni ravni dvignila za več kot 30 %.

Preglednica 4:

Cene zadevnega uvoza

(80)

Komisija je analizirala podatke o cenah za OP, da bi ugotovila nelojalno nižanje cen. Zadevne prodajne cene industrije Skupnosti so bile neto cene po odbitku popustov in rabatov. Po potrebi so se te cene prilagodile na raven franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Skupnosti. Uvozne cene zadevnih držav so bile prav tako brez popustov in rabatov ter po potrebi prilagojene ceni CIF meja Skupnosti.

(81)

Prodajne in izvozne cene zadevnih držav industrije Skupnosti so bile primerjane na isti ravni trgovine, in sicer na ravni neodvisnih strank na trgu Skupnosti.

(82)

V OP se je nelojalno znižana tehtana povprečna cena, izražena kot odstotek prodajne cene industrije Skupnosti, gibala med 48 % in 50 % za tajvanske izvoznike in med 43 % in 47 % za malezijske izvoznike. Nelojalno znižana tehtana povprečna cena je za Tajvan znašala 49 % in za Malezijo 45 %.

(83)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vsebovala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in indeksov, ki so vplivali na stanje industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju.

(84)

Iz zgornje preglednice je razvidno, da se je proizvodnja industrije Skupnosti med letom 2002 in OP zmanjšala za 10 %. To zmanjšanje je bilo zlasti občutno med letom 2004 in OP, ko je bilo izgubljenih 6 % obsega proizvodnje ali približno 8 400 ton.

(85)

Proizvodna zmogljivost je med letoma 2002 in 2004 ostala sorazmerno nespremenjena in se nato med letom 2004 in OP zmanjšala za 10 %. Vzrok za to je reorganizacija proizvodnje enega od proizvajalcev industrije Skupnosti, ki se je začasno odločil, da bo del svoje opreme uporabljal za proizvodnjo dobičkonosnejših izdelkov.

(86)

Če se upošteva razvoj proizvodnje in zmogljivosti, se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala za 2 odstotni točki na leto med letoma 2002 in 2004 ter se nato povečala za 4 odstotne točke in v OP dosegla enako raven kot leta 2002.

(87)

Spodnja preglednica prikazuje zmogljivosti industrije Skupnosti v zvezi z njeno prodajo neodvisnim strankam v Skupnosti.

Preglednica 6:

Obseg prodaje, tržni delež, cene

(88)

Obseg prodaje industrije Skupnosti se je med letom 2002 in OP zmanjšal za 11 %. Čeprav se je zmanjšanje med letoma 2002 in 2003 skoraj izravnalo s povečanjem med letoma 2003 in 2004, je preiskava pokazala, da se je glavno zmanjšanje pojavilo med letom 2004 in OP, ko je bilo izgubljenih 11 % obsega.

(89)

Na splošno se je tržni delež industrije Skupnosti med letom 2002 in OP zmanjšal s 16,8 % na 14,5 %. Ta tržni delež se je rahlo povečal med letoma 2002 in 2003 ter se nato do OP nenehno manjšal. Zmanjšanje je bilo zlasti občutno med letom 2004 in OP, ko sta bili izgubljeni 2 odstotni točki. Zmanjšanje obsega prodaje in tržnih deležev je treba obravnavati ob upoštevanju razvoja potrošnje Skupnosti, ki se je v obravnavanem obdobju povečala za 3 %.

(90)

Cene na enoto industrije Skupnosti so se najprej znižale za 3 % med letoma 2002 in 2003 ter se nato do OP višale in dosegle 1 417 EUR na tono, tj. 12-odstotno zvišanje med letom 2002 in OP. Kot je navedeno že v uvodni izjavi (79), je treba to obravnavati tudi ob upoštevanju razvoja cen surovin (tj. zvišanje za več kot 30 % v istem obdobju).

(91)

Spodnje številke predstavljajo obseg zalog na koncu vsakega obdobja.

Preglednica 7:

Zaloge

(92)

Preiskava je pokazala, da se zaloge ne morejo obravnavati kot pomemben dejavnik škode, saj se ne proizvaja na zalogo, zato so podatki o razvoju zalog navedeni le informativno. Raven zalog je na splošno ostala večinoma nespremenjena. Med letoma 2002 in 2003 se je zvišala za 15 %, nato se je do konca leta 2004 znižala za 29 % ter se nato ponovno zvišala za 21 % in dosegla skoraj isto vrednost kot leta 2002.

(93)

Čeprav so se naložbe bistveno povečale med letom 2002 in OP, se šteje, da sta raven in narava naložb (v glavnem zamenjava strojev in vzdrževanje) nizki za kapitalsko intenzivno industrijo, kakršna je industrija RVP.

(94)

Preiskava je pokazala, da se je finančna uspešnost industrije Skupnosti zmanjšala, vendar pa ni razkrila, da je bila njena zmožnost zbiranja kapitala resno ogrožena še v obravnavanem obdobju.

(95)

Dobičkonosnost industrije Skupnosti se je bistveno zmanjšala med letoma 2002 in 2003, saj je padla za 6 odstotnih točk. Leta 2004 je bil skoraj dosežen prag dobička, vendar je nadaljnje slabšanje finančnih rezultatov med letom 2004 in OP povzročilo izgube v višini 4,9 % prihodkov od prodaje. Zato so bili finančni rezultati industrije Skupnosti negativni v večini OPŠ.

(96)

Treba je tudi opozoriti, da so se v istem obdobju stroški proizvodnje v Skupnosti povečali za 17 %. Stroški surovin so se na svetovni ravni povečali za 30 %. Donosnost vseh sredstev in denarni tok sta se razvijala enako kot dobičkonosnost, kar pomeni, da sta se med letoma 2002 in 2003 poslabšala, nato med letoma 2003 in 2004 izboljšala ter se močno poslabšala med letom 2004 in OP.

(97)

Razvoj finančnih rezultatov industrije Skupnosti je treba obravnavati ob upoštevanju odločitve enega od proizvajalcev industrije Skupnosti, da reorganizira svojo proizvodnjo, kar je bilo že omenjeno v uvodni izjavi (85) zgoraj. Ta reorganizacija je negativno vplivala na finančne rezultate tega proizvajalca, ki je najbolj učinkovit proizvodni postopek uporabljal za proizvodnjo dobičkonosnejših izdelkov v škodo RVP. Zato se stroški proizvodnje tega proizvajalca Skupnosti niso upoštevali pri izračunu stopnje odprave škode, opisanem v uvodni izjavi (172) v nadaljevanju.

(98)

Vendar je treba opozoriti, da je omenjeni proizvajalec precej majhen v primerjavi z drugimi proizvajalci, ki so zajeti v opredelitvi industrije Skupnosti; analiza škode in njegovi trendi so ostali nespremenjeni.

(99)

Število zaposlenih v industriji Skupnosti se je nenehno manjšalo, in sicer z 813 zaposlenih leta 2002 na 659 zaposlenih v OP, kar je 19-odstotno zmanjšanje. To manjšanje pa je bilo močnejše kot manjšanje proizvodnje, zato se je produktivnost izboljšala in se v istem obdobju povečala za 11 %.

(100)

Treba je opozoriti, da zaradi socialnih stroškov, povezanih z zmanjšanjem obsega delovne sile, v obravnavanem obdobju ni bilo mogoče zmanjšati stroškov za osebje.

(101)

Stopnje dampinga, določene v delu o dampingu, so očitno višje od stopnje de minimis, kot je določeno v členu 9(3) osnovne uredbe. Poleg tega glede na obseg in ceno dampinških uvozov vpliv dejanske stopnje dampinga nikakor ne more veljati za zanemarljivega.

(102)

Kljub dejstvu, da so bili marca 2005 (tj. med OP) uvedeni protidampinški ukrepi za uvoz RVP s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Saudove Arabije, podatki o škodi, zbrani med OP, ne kažejo okrevanja po preteklem dampingu.

(103)

Preiskava je pokazala, da sta se kljub povečanju potrošnje za 3 % oziroma za približno 24 000 ton zmanjšala obseg prodaje industrije Skupnosti (–13 000 ton) in tržni delež (– 1,9 odstotnih točk) v obravnavanem obdobju.

(104)

V obravnavanem obdobju se je obseg dampinškega uvoza RVP podvojil, njegov tržni delež pa se je povečal za 7 odstotnih točk in dosegel 15,3 % trga Skupnosti v OP. Po svetovnem zvišanju cen surovin se je cena dampinškega uvoza iz zadevnih držav zvišala med letom 2004 in OP. Vendar to zvišanje ni bilo zadostno, da bi nadomestilo povečanje stroškov surovin, te cene pa so bile nenehno in bistveno nižje kot cene industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju.

(105)

Preiskava je pokazala, da so nekateri kazalniki škode v zvezi z industrijo Skupnosti ostali nespremenjeni oziroma so se v OPŠ razvijali pozitivno, kot na primer izkoriščenost zmogljivosti, naložbe in produktivnost.

(106)

Vendar pa je bilo od leta 2002 do OP splošno poslabšanje gospodarskih razmer industrije Skupnosti očitno: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, tržni delež, obseg prodaje in zaposlovanje so se zmanjšali. Zmanjšanje obsega prodaje je pomenilo tudi, da industrija Skupnosti ne more izkoristiti povečanja povpraševanja na svojem glavnem trgu. Preiskava je pokazala tudi, da se je finančno stanje industrije Skupnosti močno poslabšalo: v večini OPŠ so nastale izgube, donosnost naložb in denarni tok iz delovanja pa sta sledila istemu negativnemu trendu.

(107)

V cene Skupnosti kljub 12-odstotnemu zvišanju med letom 2002 in OP ni bilo mogoče zajeti hkratnega 30-odstotnega zvišanja cen surovin. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so cene uvoza iz zadevnih držav v OP nelojalno nižale cene industrije Skupnosti za več kot 40 %.

(108)

Zaradi izgub tržnega deleža, obsega prodaje in negativnih finančnih rezultatov industrije Skupnosti zlasti v OP se začasno sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(109)

V skladu s členom 3(6) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je znatno škodo industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je Komisija proučila tudi druge dejavnike, ki bi lahko škodovali industriji Skupnosti, da bi zagotovila, da kakršna koli škoda, ki so jo povzročili ti dejavniki, ne bi bila napačno pripisana dampinškemu uvozu.

(110)

Treba je opomniti, da se je obseg dampinškega uvoza s poreklom iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju močno povečal. Kot je razvidno iz preglednice 2 iz uvodne izjave (76), se je zadevni uvoz med letom 2002 in OP podvojil, tj. povečal z 62 kiloton leta 2002 na približno 127 kiloton v OP. V istem obdobju se je njegov tržni delež znatno povečal za 7 odstotnih točk, tj. z 8 % na več kot 15 %.

(111)

Obseg dampinškega uvoza se je najbolj povečal med letom 2004 in OP, in sicer za 75 %, pridobil pa je 6,5 odstotnih točk tržnega deleža. Povečanje dampinškega uvoza je sovpadlo s poslabšanjem gospodarskih razmer industrije Skupnosti. Dejansko je preiskava pokazala, da se je večina kazalnikov škode v zvezi z industrijo Skupnosti, zlasti proizvodnja, proizvodna zmogljivost, obseg prodaje, tržni delež in dobičkonosnost, močno poslabšala med letom 2004 in OP, ko se je obseg dampinškega uvoza najbolj povečal.

(112)

To velja zlasti za proizvodnjo, ki se je zmanjšala za 6 %, obseg prodaje, ki se je zmanjšal za 11 %, tržni delež, ki se je zmanjšal za 1,9 odstotne točke in dobičkonosnost, ki se je zmanjšala za 5,7 odstotnih točk med letom 2004 in OP. Poleg tega se je to zgodilo v obdobju, ko je dampinški uvoz bistveno nelojalno nižal cene industrije Skupnosti za več kot 40 %. To nepošteno oblikovanje cen je preprečilo dvig cen industrije Skupnosti, ki niso zmogle pokriti niti zvišanja cen surovin. To se je potrdilo tudi z bistvenimi izgubami, ki jih je imela industrija Skupnosti v OP.

(113)

Iz zgornjih dejstev in razprav je jasno razvidno, da je povečanje nizkocenovnega dampinškega uvoza iz zadevnih držav časovno sovpadlo s stanjem škode industrije Skupnosti. Negativni vpliv dampinškega uvoza je bil izrazit zlasti od leta 2004 do OP in je imel odločilno vlogo pri poslabšanju gospodarskih razmer industrije Skupnosti.

(114)

Med letom 2002 in obdobjem preiskave se je potrošnja Skupnosti povečala za več kot 3 %. Razvoj potrošnje tako ni pripomogel k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Nasprotno, v normalnih tržnih razmerah bi lahko industrija Skupnosti pričakovala povečanje obsega svoje prodaje.

(115)

Razvoj uvoza iz tretjih držav, ki jih ta preiskava ne zadeva, je v obravnavanem obdobju potekal na naslednji način:

(116)

Iz zgornje preglednice je razvidno, da je tržni delež držav, za katere veljajo protidampinške dajatve, ostal nespremenjen med letom 2002 in OP. Najprej so v obdobju 2002–2004 pridobile 4 odstotne točke, nato pa ponovno padle na raven iz leta 2002. Uvoz iz vseh držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi, se je zmanjšal med letom 2004 in OP, in sicer se je obseg uvoza zmanjšal za 18 %, njegov tržni delež pa za 4 odstotne točke.

(117)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da uvoz iz tretjih držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi, ni občutno vplival na škodo industrije Skupnosti.

(118)

Uvoz iz drugih tretjih držav, za katere ne veljajo protidampinške dajatve, se je nekoliko zmanjšal med letoma 2002 in 2003 in nato povečal za 45 % med letom 2003 in OP. Čeprav so se cene tega uvoza znižale za 7 % med letom 2002 in OP, so ostale 9 % višje kot cene zadevnih držav v OP.

(119)

Tržni delež samo dveh držav, tj. Turčije in Nigerije, je znašal 2 % ali več.

(120)

Vendar je treba opozoriti, da so se njune cene povečale za 8 % in 15 % med letom 2002 in OP ter še bolj med letom 2004 in OP, in sicer za 13 % in 22 %, medtem ko so se cene uvoza iz zadevnih držav v istem obdobju povečale za samo 10 %. Poleg tega so bile njune cene v povprečju 4 % višje kot cene, ki so jih zaračunali tajvanski in malezijski izvozniki v OP. Čeprav se je obseg RVP iz Turčije in Nigerije bistveno povečal med letom 2002 in OP, ti dve državi predstavljata samo 10,1 % in 2,7 % uvoza v Skupnost, samo Turčija pa je med letom 2002 in OP pridobila majhen tržni delež, tj. 3 odstotne točke. Zato uvoz iz Nigerije ni mogel prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(121)

Glede Turčije je treba omeniti, da je večino RVP v Skupnost uvozila ena od družb pritožnic, ki je zajeta v opredelitev industrije Skupnosti in je povezana s turškim proizvajalcem izvoznikom. Namen teh nakupov je bil dopolniti niz izdelkov zadevnega proizvajalca Skupnosti v obdobjih intenzivnega tržnega povpraševanja. Nadalje, tega uvoza niso povzročili opusteli ali zastali investicijski projekti, ki bi lahko povzročili zmanjšanje proizvodne zmogljivosti povezane družbe Skupnosti. Zato je bilo sklenjeno, da so turški izdelki dopolnili niz izdelkov industrije Skupnosti in ji omogočili, da strankam ponudi širšo izbiro modelov, niso pa negativno vplivali na razmere industrije Skupnosti.

(122)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da uvoz iz tretjih držav, za katere ne veljajo protidampinški ukrepi, ni občutno vplival na škodo industrije Skupnosti.

(123)

Drugi proizvajalci Skupnosti zadevnega izdelka so imeli v OP tržni delež v višini 41 %. V obravnavanem obdobju se je njihov obseg prodaje zmanjšal za 15 %, njihov tržni delež pa za 9 odstotnih točk. To nakazuje, da so v podobnem stanju kot industrija Skupnosti, tj. da so zaradi dampinškega uvoza utrpeli škodo. Zato ni mogoče skleniti, da so drugi proizvajalci Skupnosti povzročili znatno škodo industriji Skupnosti.

(124)

Ker je strošek surovin bistven del celotnih stroškov proizvodnje RVP (približno 60 % celotnih stroškov proizvodnje), je bilo proučeno tudi, ali je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povzročilo kakršno koli zvišanje cen surovin. Tako imenovani primarni RVP je proizveden iz derivatov nafte (v glavnem monoetilen glikol (MEG) in prečiščena tereftalna kislina (PTK)). Proizvede se lahko tudi iz recikliranih materialov (polietilen tereftalat (PET) – steklenice in drugi odpadki). Nenazadnje je RVP mogoče izdelati s kombinacijo obeh vrst surovin, tj. derivatov nafte in recikliranih odpadkov PET.

(125)

Cene MEG in PTK kot derivatov nafte so odvisne od nihanja cen nafte. Zato so se, kot je razloženo že v Uredbi Sveta (ES) št. 428/2005 (6), cene MEG in PTK zvišale za 14 % od leta 2002 do konca leta 2003. Poleg tega je bilo na podlagi različnih vlog, ki so se glede razvoja cen MEG in PTK oprle na mednarodne vire, ugotovljeno, da so se cene MEG in PTK od leta 2003 do OP zvišale za 25 % in 29 %, kar je povečanje za približno 40 % med letom 2002 in sredino leta 2005.

(126)

Izvleček Eurostata celo kaže zvišanje cen za 36 % med letom 2002 in OP za PTK ter za 75 % za MEG v istem obdobju. Ta trend so potrdile tudi informacije, ki jih je predložil edini sodelujoči dobavitelj surovin.

(127)

Kot je razvidno iz uvodne izjave (95), so se celotni stroški proizvodnje povečali za 17 % med letom 2002 in OP. To pomeni, da si je industrija Skupnosti prizadevala za racionalizacijo, da bi izboljšala svojo učinkovitost in zlasti izravnala učinek zvišanja cen surovin, ki je opisan v uvodni izjavi (124) in (125) zgoraj. To potrjuje tudi povečanje produktivnosti, kot je razvidno iz uvodne izjave (99). Vendar se kljub prizadevanjem industrije Skupnosti za racionalizacijo to zvišanje cen surovin ni moglo v celoti odraziti v povprečni prodajni ceni RVP, proizvedenega v Skupnosti, ki se je od leta 2002 do OP zvišala za samo 9 %, kljub dejstvu, da so vlakna cenovno občutljivi izdelki.

(128)

Nadalje je treba opomniti, da so se vsi proizvajalci po svetu, vključno s tistimi v zadevnih državah, soočali s podobnim zvišanjem cen surovin, saj je to blago, ki se trži po vsem svetu. Zato je jasno, da proizvajalci iz zadevnih držav niso bistveno zvišali svojih izvoznih cen v Skupnost, da bi odrazili ta razvoj. Tako se šteje, da je nizka raven izvozne cene iz zadevnih držav preprečila dvig cen in privedla do razmer, v katerih industrija Skupnosti ni mogla ustrezno zvišati svojih lastnih prodajnih cen. Sicer bi bila izguba strank in tržnega deleža večja od ugotovljene.

(129)

V skladu s tem se šteje, da zvišanje cen surovin ni pravi vzrok omenjene škode, čeprav se morda zdi, da je do določene mere prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Dejansko je bil nizkocenovni dampinški uvoz tisti, ki je industriji Skupnosti preprečil, da bi svoje cene prilagodila povečanim stroškom, ter je tako povzročil znatno škodo.

(130)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je na razvoj cen zadevnega uvoza vplival razvoj eura v primerjavi z ameriškim dolarjem. Res je, da je med letom 2002 in OP ameriški dolar nenehno izgubljal vrednost, tj. njegova vrednost je padla z 1,06 EUR na 0,79 EUR oziroma – 25 %.

(131)

Treba je opozoriti, da je treba s preiskavo ugotoviti, ali je dampinški uvoz (s svojim obsegom in ceno) povzročil znatno škodo industriji Skupnosti ali pa so jo povzročili drugi dejavniki. Glede tega člen 3(6) osnovne uredbe navaja, da je treba dokazati, da raven cen dumpinškega uvoza povzroča škodo. Nanaša se torej le na razliko med ravnmi cen, ne vsebuje pa zahteve za analizo dejavnikov, ki vplivajo na raven teh cen.

(132)

V praksi se učinek, ki ga ima dampinški uvoz na cene industrije Skupnosti, prouči zlasti z ugotavljanjem nelojalnega nižanja cen, padca cen in preprečevanja dviga cen. V ta namen se primerjajo cene dampinškega uvoza in prodajne cene industrije Skupnosti, izvozne cene, ki se uporabljajo za izračun škode, pa je včasih treba pretvoriti v drugo valuto, da se dobi primerljiva osnova. Zato v tem okviru uporaba menjalnih tečajev zagotovi le, da se cenovna razlika ugotovi na primerljivi osnovi. Tako je očitno, da menjalni tečaj načeloma ne more biti še en dejavnik škode.

(133)

Zgoraj navedeno potrjuje tudi besedilo člena 3(7) osnovne uredbe, ki se nanaša na druge znane dejavnike poleg dampinškega uvoza. Seznam drugih znanih dejavnikov iz tega člena se ne sklicuje na noben dejavnik, ki vpliva na raven cen dampinškega uvoza. Povedano na kratko, če je izvoz dampinški in tudi če je bil izkoriščen ugoden razvoj menjalnih tečajev, je težko ugotoviti, kako bi bil razvoj takšnega menjalnega tečaja še en dejavnik, ki povzroča škodo.

(134)

Zato analiza dejavnikov, ki vplivajo na raven cen dampinškega uvoza (naj bodo to nihanja menjalnih tečajev ali kaj drugega), ne more biti dokončna; takšna analiza bi presegla zahteve osnovne uredbe.

(135)

V vsakem primeru in ne glede na zgoraj navedeno mora vsaka trditev, da je povečanje vrednosti eura v primerjavi z USD povzročilo škodo industriji Skupnosti, veljati predvsem za obdobje, ko se je v glavnem ta vrednost večala, tj. od leta 2002 do leta 2004 in zlasti v prvih dveh letih, ko so bile razlike med obema valutama večje. V zvezi s tem je treba omeniti, da se je zadevni uvoz zmanjšal za 5 % med letoma 2002 in 2003, medtem ko je USD izgubil največ vrednosti v primerjavi z eurom v istem obdobju (tj. – 16 %). Podobno se je zadevni uvoz povečal za samo 16 %, ko je USD izgubil 25 % vrednosti med letoma 2002 in 2004, medtem ko se je zadevni uvoz povečal za 75 %, ko je USD izgubil nadaljnja 2 % vrednosti med letoma 2004 in 2005.

(136)

Nadalje je imel korist od povečane vrednosti eura tudi uvoz iz drugih držav in ne samo iz tistih, ki so izvajale damping. Vendar pa se je njihov obseg povečeval precej počasneje kot obseg iz zadevnih držav in njihov trend je bil bolj skladen z nihanji menjalnih tečajev. Dejansko se je uvoz iz drugih držav povečal za 35 % med letoma 2002 in 2004, ko je USD izgubil 25 % vrednosti (medtem ko se je zadevni uvoz povečal za 17 %), in le za 7 % med letom 2004 in OP, ko je USD izgubil nadaljnja 2 % vrednosti (medtem ko se je zadevni uvoz povečal za 75 %).

(137)

Dejstvo, da so menjalni tečaji in uvoz iz zadevnih držav sledili različnim trendom (med letom 2002 in 2003) ali nesorazmernim trendom (med letom 2004 in OP), kaže, da menjalni tečaj ne more biti vzročni dejavnik nagle velike rasti dampinškega uvoza iz zadevnih držav, kot so trdile zainteresirane stranke.

(138)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da se industrija Skupnosti ni zmogla prestrukturirati in v celoti izkoristiti protidampinških dajatev, ki so več let veljale za številne tretje države.

(139)

Vendar je treba upoštevati, da je industrija Skupnosti vsa ta leta trpela škodo zaradi izkrivljanja trgovine in dampinških cen tretjih držav. Trg Skupnosti je bil zato nenehno izkrivljen, kar je industriji Skupnosti preprečilo, da bi si opomogla od dampinga in sprejemala poslovne odločitve na trdni podlagi. Zato pri tej industriji ni bilo nujno potrebne predvidljivosti, zlasti za dolgoročne odločitve.

(140)

Poleg tega si je industrija Skupnosti, kot je razloženo v uvodni izjavi (127), prizadevala za prestrukturiranje, s čimer je povečala produktivnost in nadomestila zvišanja cen surovin. To ji je uspelo ob stalni prisotnosti dampinškega uvoza, kar dokazuje, da bi bila ta industrija lahko uspešna in dobičkonosna, če bi se na trgu Skupnosti ponovno vzpostavili ustrezni konkurenčni pogoji.

(141)

Na podlagi zgornje analize, ki je ustrezno določila ter ločila učinke vseh znanih dejavnikov, ki so vplivali na položaj industrije Skupnosti, od škodljivega učinka dampinškega uvoza, se začasno sklene, da obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je industrija Skupnosti utrpela v smislu člena 3(6) osnovne uredbe. Ta sklep na eni strani temelji na znatnem povečanju obsega in tržnih deležev zadevnega uvoza skupaj z znatnim nelojalnim nižanjem cen, na drugi pa na izgubi tržnega deleža in posledičnem poslabšanju finančnega stanja. Vse te okoliščine so časovno sovpadle. Noben drug proučen dejavnik ne bi mogel pojasniti poslabšanja stanja industrije Skupnosti.

(142)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali kljub sklepu o škodljivem dampingu obstajajo nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da v tem posebnem primeru sprejetje protidampinških ukrepov ni v interesu Skupnosti. Interes Skupnosti je bil določen po proučitvi vseh vpletenih interesov, tj. interesov industrije Skupnosti, uvoznikov, trgovcev in uporabnikov zadevnega izdelka.

(143)

Za oceno možnega vpliva uvedbe ali neuvedbe ukrepov so se zahtevale informacije od vseh zainteresiranih strank, za katere je bilo znano, da jih stvar zadeva, ali pa so bile zainteresirane stranke te informacije pripravljene predložiti same. Komisija je na podlagi tega poslala vprašalnike industriji Skupnosti, trem nepovezanim uvoznikom, dvaindvajsetim uporabnikom in trem dobaviteljem surovin. Poleg tega je Komisija vzpostavila stik tudi s štirinajstimi proizvajalci Skupnosti, ki niso predložili informacij, zahtevanih za izbiro vzorca, da bi pridobila osnovne informacije o njihovi proizvodnji in prodaji.

(144)

Kot je razloženo v uvodni izjavi (10), so vprašalnik izpolnili trije proizvajalci pritožniki industrije Skupnosti, en nepovezan uvoznik, sedem uporabnikov in en dobavitelj surovin. Poleg tega je šest proizvajalcev Skupnosti predložilo osnovne informacije o svoji proizvodnji in prodaji. Tri združenja uporabnikov so vložila vloge proti ukrepom.

(145)

Treba je opozoriti, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo, kot je navedeno v uvodnih izjavah od (104) do (108).

(146)

Uvedba ukrepov naj bi onemogočila nadaljnje izkrivljanje trga in preprečevanje dviga cen. Ukrepi bi industriji Skupnosti omogočili, da poveča svojo prodajo in ponovno pridobi izgubljen tržni delež ter izkoristi prednosti, ki jih nudi ekonomija obsega. Nadalje se pričakuje, da bi industrija Skupnosti lahko nekoliko zvišala svoje prodajne cene na raven, ki bi pokrila stroške in omogočila dobiček. To bi industriji Skupnosti omogočilo, da doseže raven dobičkonosnosti, ki je nujna v tej kapitalsko intenzivni panogi, kjer so nenehno potrebne naložbe, ter da izkoristi razvoj na trgu Skupnosti. To bi industriji Skupnosti, ki trguje z RVP, zagotovilo sposobnost preživetja.

(147)

Verjetno pa bi se v primeru neuvedbe protidampinških ukrepov negativni trend finančnega stanja industrije Skupnosti nadaljeval. Industrija Skupnosti je še zlasti zaznamovana z izgubo prihodka zaradi nizkih cen, nadaljnjega manjšanja tržnega deleža in znatnih izgub. Glede na vedno nižje prihodke in izrazito slabši trend v OP, bi se po vsej verjetnosti njeno finančno stanje brez kakršnih koli ukrepov še bolj poslabšalo. To bi nazadnje povzročilo zmanjšanje proizvodnje in zapiranje proizvodnih enot, kar bi ogrozilo zaposlovanje in naložbe v Skupnosti. To še zlasti velja, ker je evropski trg zdaj eden od redkih izvoznih trgov, ki so še na voljo zadevnim državam po uvedbi protidampinških dajatev za RVP iz Tajvana v drugih tretjih državah, kot so Združene države Amerike, Indija in Japonska.

(148)

V skladu s tem se začasno sklene, da bi uvedba protidampinških ukrepov industriji Skupnosti omogočila, da si opomore od škodljivega dampinga, ki ga je utrpela, in bi zato bila v njenem interesu. Tudi drugi proizvajalci Skupnosti bodo imeli po vsej verjetnosti korist od uvedbe protidampinških ukrepov. Dejansko so se drugi proizvajalci Skupnosti, ki niso predložili informacij, zahtevanih za izbiro vzorca, vendar pa so bili kasneje zaprošeni za osnovne informacije o svoji proizvodnji in prodaji, znašli v podobnem položaju, saj se je obseg njihove prodaje zmanjšal za 23 %, njihove prodajne cene pa so se tudi zvišale le za 12 %.

(149)

Samo en uvoznik se lahko šteje kot sodelujoči uvoznik in ta uvoznik je nasprotoval uvedbi ukrepov, saj bi le-ti preprečili uvoz RVP kot surovine in bi lahko industrijo v nadaljnjem proizvodnem procesu prisilili k selitvi zunaj EU. Vendar ta uvoznik ni mogel predložiti natančnih informacij o vplivu katerega koli ukrepa na svoje lastno poslovanje ali kakršnih koli podatkov v zvezi z dobičkonosnostjo svoje prodaje zadevnega izdelka. Zato ni bilo mogoče oceniti verjetnega učinka predlaganih protidampinških ukrepov na dobičkonosnost sodelujočega uvoznika.

(150)

Treba je opozoriti, da namen protidampinških ukrepov ni preprečiti uvoz v Skupnost, ampak zagotoviti, da uvoz ne poteka po dampinških cenah in da imajo gospodarski subjekti dostop do RVP po pošteni ceni. Uvoz na trg Skupnosti je vedno bil in bo dovoljen. Nedavne izkušnje so pokazale, da so običajni južnokorejski izvozniki kljub protidampinškim ukrepom še naprej dobavljali strankam s sedežem v Skupnosti. Kot je razloženo v uvodni izjavi (159), so se protidampinški ukrepi, uvedeni za nekatere države, kot so Indija, Avstralija in Indonezija, iztekli, na voljo pa so drugi viri dobave, za katere protidampinške dajatve ne veljajo, kot je na primer RVP iz Nigerije in Turčije.

(151)

Na tej podlagi in glede na veliko število uvoznikov, ki ne sodelujejo v postopku, se začasno sklene, da v celoti gledano protidampinški ukrepi na uvoznike ne bodo imeli tolikšnega negativnega vpliva, da bi prevladal nad potrebo po odpravi učinkov izkrivljanja trgovine, nastalih zaradi škodljivega dampinga, in ponovni vzpostavitvi učinkovite konkurence.

(152)

Uporabniki zadevnega izdelka spadajo v tekstilni sektor. Trg RVP je razdeljen na potrošnjo za predenje (tj. izdelava filamentov za proizvodnjo tekstila, po mešanju ali brez mešanja z drugimi vlakni, kot sta bombaž ali volna), netkano potrošnjo (tj. izdelava rjuh in mrež, ki še niso bile predelane v preje in jih veže trenje in/ali kohezija in/ali adhezija, razen papirja) in potrošnjo za zapolnjevanje (tj. polnjenje ali oblazinjenje nekaterih tekstilnih izdelkov, na primer blazin ali avtomobilskih sedežev).

(153)

Večina uporabnikov, ki sodelujejo v tem postopku, je proizvajalcev netkanih izdelkov. Omenjeni uporabniki so člani enega od treh združenj uporabnikov, ki sodelujejo v tem postopku; to združenje predstavlja industrijo netkanih izdelkov na evropski ravni.

(154)

Glede na podatke o nakupih, ki so jih predložili v svojih odgovorih na vprašalnike, sodelujoči uporabniki v času OP predstavljajo približno 6 % skupne potrošnje RVP Skupnosti in približno 7 % skupnega uvoza iz zadevnih držav. Treba je omeniti, da uvoz iz zadevnih držav predstavlja manjši del njihovih nakupov, tj. 16 %, medtem ko uvoz iz drugih tretjih držav in nakupi v EU še vedno predstavljajo 44 % in 40 % njihovih nakupov. Eden od sodelujočih uporabnikov med letom 2002 in OP sploh ni uvažal iz zadevnih držav.

(155)

Uporabniki so predložili številne argumente proti uvedbi dajatev.

(156)

Najprej, uporabniki so trdili, da bi protidampinški ukrepi lahko ogrozili industrijo na koncu proizvodne verige, v kateri je zaposlenih več kot 20 000 ljudi, medtem ko je v industriji Skupnosti po njihovih trditvah zaposlenih manj kot 1 700 ljudi. Domneva se, da bi uvedba dajatev lahko pomenila izgubo delovnih mest v industriji na koncu proizvodne verige ali selitev proizvodnih obratov v čezmorske države.

(157)

Prav tako so trdili, da bi uvedba protidampinških dajatev sprožila višanja cen, ki bi jih morali uporabniki odraziti v izdelkih na koncu proizvodne verige. Ta razvoj bi nadalje sprožil povečanje uvoza izdelkov na koncu proizvodne verige po nižjih cenah iz drugih tretjih držav in iz držav, ki jih ta preiskava zadeva.

(158)

Nenazadnje so trdili, da industrija Skupnosti ne more zagotoviti celotne oskrbe trga Skupnosti in da bi uvedba protidampinških dajatev poslabšala finančno stanje uporabnikov, saj bi morali iz zadevnih držav še naprej uvažati izdelke, ki v Skupnosti niso na voljo, kot na primer t. i. poliester z nizkim tališčem.

(159)

V zvezi z domnevno odvisnostjo trga Skupnosti od zunanjih dobaviteljev je treba opozoriti, da Uredba Sveta (ES) št. 1515/2006 (7) vsebuje odločitev o preklicu obstoječih ukrepov za uvoz iz Avstralije, Indonezije, Tajske in Indije. Medtem ko je protidampinški ukrep, uveden z Uredbo Sveta (ES) št. 1522/2000 (8) in Uredbo Sveta (ES) št. 2852/2000 (9) skoraj prekinil uvoz iz omenjenih držav, je treba opomniti, da so imele Avstralija, Indonezija in Tajska pred uvedbo protidampinških ukrepov na svoj uvoz RVP na trg Skupnosti tržni delež v višini 8,9 %, Indija pa tržni delež v višini 2,9 %. Zato je verjetno, da se bo po odpravi protidampinških ukrepov uvoz iz teh tretjih držav spet nadaljeval in se preusmeril na trg Skupnosti. Poleg tega uvoz iz drugih tretjih držav že zdaj predstavlja pomemben delež trga Skupnosti, saj je v času OP dosegel 11 %.

(160)

Torej bi se uporabniki Skupnosti, ki so že v OP kupovali 84 % potrebnih surovin zunaj zadevnih držav, kljub predlagani uvedbi dajatev proti Tajvanu in Maleziji in ob upoštevanju ukinitve ukrepov proti Avstraliji, Indoneziji, Tajski in Indiji še vedno lahko zanašali na pomembne dobavitelje (ali od njih začeli kupovati) zadevnega izdelka v Skupnosti ali na druge velike dobavitelje iz držav, za katere protidampinške dajatve ne veljajo, če bi potrebovali poseben izdelek, kot je poliester z nizkim tališčem.

(161)

To je potrdil tudi eden od uporabnikov, ki je navedel, da t. i. poliester z nizkim tališčem lahko dobavljata Koreja ali Japonska ter da ga proizvajata tudi dva evropska proizvajalca. To pomeni, da imata vsaj dva evropska proizvajalca tehnologijo in znanje za proizvodnjo takšnega posebnega izdelka ter da ni mogoče izključiti, da se bosta proizvodnja in dobava v Skupnosti povečali, ko bodo cene dosegle raven, na kateri so učinki škodljivega dampinga odstranjeni.

(162)

Treba je dodati, da čeprav nekaterih vrst poliestra z nizkim tališčem ni proizvedla industrija Skupnosti, to ne pomeni, da jih ne bi zmogla proizvesti. Dejansko bi bile potrebne le majhne prilagoditve v proizvodnem postopku z nizkimi naložbami, odvisno od vrste izdelka. Nekateri RVP občasno ni bil na voljo predvsem zato, ker proizvajalci Skupnosti niso mogli dobaviti potrebnih količin po znižanih cenah, ki so jih bili uporabniki pripravljeni plačati.

(163)

Glede na raven zaposlenosti v industriji Skupnosti in industriji na koncu proizvodne verige je treba opomniti, da so na industrijo Skupnosti več let vplivale nizke dampinške cene RVP, zaradi česar se je zaposlenost nenehno manjšala, kot je navedeno v uvodni izjavi (99). Dejstvo, da je v industriji na koncu proizvodne verige zaposlenih več ljudi kot v proizvodnji RVP, samo po sebi ne upravičuje ogrožanja industrije Skupnosti, ki je lahko le manj delovno intenzivna kot industrija na koncu proizvodne verige in je, kot je navedeno v uvodni izjavi (154), prav tako bistvenega pomena za uporabnike, saj so vsi sodelujoči uporabniki del izdelkov kupovali v Skupnosti.

(164)

V zvezi z verjetnim vplivom na finančno stanje industrije na koncu proizvodne verige so informacije, ki so na voljo o strukturi stroškov industrije uporabnikov, ravni predlaganih ukrepov in deležu dampinškega uvoza v primerjavi z drugimi viri, naslednje:

Tako lahko predlagani ukrepi povečajo stroške proizvodnje uporabnikov za 0,4 % do največ 1,5 %. To največje povečanje se šteje za nizko, če se ga primerja s pozitivnim učinkom predlaganih ukrepov na obnavljanje učinkovite konkurence na trgu Skupnosti.

(165)

Ta analiza učinka predlaganih ukrepov na uporabnike je torej pokazala, da uvedba protidampinških ukrepov ne bo povzročila povečanja uvoza poceni izdelkov na koncu proizvodne verige v Skupnost. To je bilo sklenjeno brez kakršnih koli dokazov zadevnih uporabnikov, ki bi podprli njihove trditve, na primer da so tako vplivali pretekli ukrepi, uvedeni za ta izdelek.

(166)

En dobavitelj surovin je sodeloval pri trenutnem postopku tako, da je predložil odgovore na vprašalnik. Ta dobavitelj, ki industriji RVP dobavlja PTK in MEG, je izrecno podprl uvedbo dajatev, ki bi industriji Skupnosti omogočile, da ostane uspešna, in bi tudi zaščitile njegov položaj.

(167)

Ob upoštevanju zgornjih dejstev in ravni ukrepov ter zaključka postopka proti Avstraliji, Indoneziji, Tajski in Indiji se sklene, da uvedba ukrepov ne bi imela pomembnega negativnega učinka (če bi ga sploh imela) na položaj uporabnikov in uvoznikov zadevnega izdelka. Opozoriti je treba, da je v prejšnjih postopkih v zvezi z istim izdelkom veljalo, da sprejem ukrepov ni v nasprotju z interesi Skupnosti.

(168)

Na tej podlagi se začasno sklene, da ni tehtnih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov.

(169)

Glede na začasne sklepe, sprejete v zvezi z dampingom, škodo, vzroki škode in interesom Skupnosti, bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči nadaljnja škoda, ki jo industriji Skupnosti povzroča dampinški uvoz.

(170)

Pri določitvi stopnje začasnih ukrepov sta se upoštevala tako ugotovljena stopnja dampinga kot znesek dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(171)

Začasni ukrepi se uvedejo na dovolj visoki stopnji, da se odpravi škoda, ki jo je povzročil ta uvoz, brez preseganja ugotovljene stopnje dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je upoštevalo, da morajo ukrepi industriji Skupnosti omogočiti, da pokrije stroške proizvodnje in ima dobiček pred odbitkom davka, ki bi ga razumno lahko imela industrija istega tipa pri prodaji podobnega izdelka v Skupnosti pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, tj. brez dampinškega uvoza.

(172)

Preiskava je potrdila, da bi imela Skupnost, če ne bi bilo dampinškega uvoza, dobiček pred odbitkom davka v višini 5 %. Ta dobiček bi industriji omogočil, da pokrije svoje stroške. Na tej podlagi je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Skupnosti, ki proizvaja podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila izračunana tako, da so se zgoraj navedeni stopnji dobička v višini 5 % prišteli stroški proizvodnje.

(173)

Potrebno zvišanje cene je bilo nato določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene, kot je bila določena za izračune nelojalnega nižanja cen, s povprečno neškodljivo ceno. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF.

(174)

Glede na navedeno velja, da bi morale biti začasne protidampinške dajatve uvedene na ravni ugotovljene stopnje dampinga, a ne bi smele biti višje od stopnje škode, izračunane zgoraj v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe.

(175)

Individualne protidampinške stopnje dajatev za družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev trenutnih preiskav. Zato odražajo stanje sodelujočih družb, ki je bilo ugotovljeno med temi preiskavami. Te stopnje dajatev (v nasprotju s preostalo dajatvijo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se zato uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevnih držav, ki jih proizvajajo navedene družbe, se pravi posebni pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v operativnem delu te uredbe, z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ne morejo koristiti in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(176)

Vse zahteve za uporabo teh individualnih protidampinških stopenj dajatev za družbe (npr. po spremembi imena subjekta ali po vzpostavitvi novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) je treba nemudoma nasloviti na Komisijo (10) z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti z morebitnimi spremembami dejavnosti družbe, povezanimi s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozno prodajo, povezano z npr. to spremembo imena ali to spremembo v proizvodnih in prodajnih subjektih. Če bo to primerno, se bo ta uredba ustrezno spremenila s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(177)

Da bi se protidampinška dajatev ustrezno uveljavila, mora raven preostale dajatve veljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Skupnost. Vendar pa so te družbe v primeru proizvajalcev izvoznikov iz Malezije, pri katerih ni bilo vzorčenja, vabljene, da potem, ko izpolnijo zahteve iz drugega odstavka člena 11(4) osnovne uredbe, v skladu s tem členom vložijo zahtevo, da se njihovo stanje prouči individualno.

Predlagane protidampinške dajatve so naslednje:

(178)

Za dobro upravljanje je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki se javijo v roku, določenem v obvestilu o začetku, pisno predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Nadalje je treba navesti, da so ugotovitve glede uvedbe dajatev, sprejete za namen te uredbe, začasne in se lahko znova proučijo za katere koli dokončne ukrepe –

European Commission

Directorate-General for Trade

Direction B

Office J-79 5/16

B-1049 Bruselj.