15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/44

(1)

Schengenski informacijski sistem, v nadaljnjem besedilu „SIS“, vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Konvencije iz leta 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (3), v nadaljnjem besedilu „Schengenska konvencija iz leta 1990“, predstavlja pomembno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor je vključen v okvir Evropske unije.

(2)

Priznava se potreba po razvitju nove, druge generacije schengenskega informacijskega sistema, v nadaljevanju „SIS II“, zaradi širitve Evropske unije, ki omogoča uvedbo novih funkcij ob uporabi najnovejšega razvoja na področju informacijske tehnologije; prvi koraki za razvoj tega sistema so že bili narejeni.

(3)

Nekatere prilagoditve obstoječih določb in uvedba nekaterih novih funkcij se lahko izvedejo že v okviru sedanje verzije SIS, zlasti kar zadeva zagotovitev dostopa organom, vključno z Europolom in nacionalnimi člani Eurojusta, do določenih vrst podatkov, vnesenih v SIS, če bi jim iskanje teh podatkov olajšalo izvrševanje njihovih nalog, razširitev seznama kategorij pogrešanih predmetov, za katere se lahko vnesejo razpisi ukrepov, in beleženje prenosov osebnih podatkov. Tehnični pogoji, potrebni za ta namen, morajo biti v državah članicah šele vzpostavljeni.

(4)

Sklepi Evropskega sveta iz Laekna z dne 14. in 15. decembra 2001, zlasti sklepa 17 (sodelovanje med specializiranimi službami za boj proti terorizmu) in 43 (Eurojust in policijsko sodelovanje v zvezi z Europolom) ter Akcijski načrt z dne 21. septembra 2001 o boju proti terorizmu opozarjajo na potrebo po okrepitvi SIS in izboljšanju njegovih sposobnosti.

(5)

Poleg tega je koristno sprejeti določbe o izmenjavi vseh dodatnih informacij s strani organov, ki so bili v državah članicah v ta namen imenovani (Supplementary Information Request at National Entry), s čimer se v okviru določb Schengenske konvencije iz leta 1990 za te organe vzpostavi skupna pravna podlaga in določijo pravila o izbrisu podatkov, ki jih hranijo ti organi.

(6)

Določbe v tem sklepu, ki se nanašajo na Europol, samo vzpostavljajo pravni okvir za dostop do schengenskega informacijskega sistema in ne posegajo v sprejetje potrebnih ukrepov o tehničnih rešitvah in njihovih finančnih posledicah v prihodnosti.

(7)

Določbe v tem sklepu, ki se nanašajo na nacionalne člane Eurojusta in njihove pomočnike, samo vzpostavljajo pravni okvir za dostop do schengenskega informacijskega sistema in ne posegajo v sprejetje potrebnih ukrepov o tehničnih rešitvah in njihovih finančnih posledicah v prihodnosti.

(8)

Določbe o dostopu Europola ter nacionalnih članov Eurojusta in njihovih pomočnikov do podatkov SIS pomenijo samo prvo fazo in ne posegajo v prihodnje razprave o razširitvi tega dostopa na druge določbe Schengenske konvencije iz leta 1990.

(9)

Spremembe določb schengenskega pravnega reda, ki jih je treba v ta namen sprejeti v zvezi z določbami o schengenskem informacijskem sistemu, obsegajo dva dela: ta sklep in uredbo Sveta na podlagi člena 66 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Razlog za to je, kot je razvidno iz člena 93 Schengenske konvencije iz leta 1990, cilj schengenskega informacijskega sistema, da na ozemljih držav članic z uporabo informacij, sporočenih preko SIS v skladu z določbami te konvencije, ohranja javni red in varnost, vključno z nacionalno varnostjo, in zagotovi uporabo določb omenjene konvencije o gibanju oseb na teh ozemljih. Ker se nekatere določbe Schengenske konvencije iz leta 1990 uporabljajo hkrati za oba namena, je ustrezno, da se te določbe na enak način spremenijo z vzporednimi akti, ki temeljijo na obeh mednarodnih pogodbah.

(10)

Ta sklep ne posega v prihodnje sprejemanje potrebne zakonodaje, ki bo podrobno opisovala pravno strukturo, cilje, delovanje in uporabo SIS II, kot so med drugim pravila za nadaljnje opredeljevanje kategorij podatkov, ki naj se vnesejo v sistem, namenov, zaradi katerih jih je treba vnesti, ter meril za njihov vnos, pravil v zvezi z vsebino zapisov SIS, pravil o medsebojni povezanosti razpisov ukrepov in njihovi združljivosti ter nadaljnjih pravil o dostopu do podatkov SIS in pravil o varstvu osebnih podatkov in njihovem nadzoru.

(11)

V zvezi z Islandijo in Norveško predstavlja ta sklep nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (4), ki sodijo v področje točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma.

(12)

Združeno kraljestvo v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in v skladu s členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (5) sodeluje pri izvajanju tega sklepa.

(13)

Irska v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in v skladu s členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (6) sodeluje pri izvajanju tega sklepa.

(14)

Ta sklep ne vpliva na ureditve o delnem sodelovanju Združenega kraljestva in Irske pri izvajanju schengenskega pravnega reda, kot so opredeljene v Sklepu 2000/365/ES oz. Sklepu 2002/192/ES.

(15)

Ta sklep je akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oz. je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu –

1.

členu 92 se doda naslednji odstavek:

„4.   Države članice preko organov, imenovanih v ta namen (SIRENE), v skladu z nacionalno zakonodajo izmenjajo vse dodatne informacije, potrebne v zvezi z vnosom razpisov ukrepov in ki omogočajo uvedbo ustreznih ukrepov, če se za osebe ali predmete, za katere so bili vneseni podatki v schengenski informacijski sistem, iskanje v tem sistemu zaključi z zadetkom. Te informacije se uporabijo le za namen, za katerega so bile posredovane.“;

2.

člen 94(2)(b) se nadomesti z naslednjim:

3.

prvi pododstavek člena 94(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Za osebe se navedejo samo naslednji podatki:

4.

člen 99(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Podatki o osebah ali vozilih, plovilih, zrakoplovih in zabojnikih se za namene prikritega evidentiranja ali namenskih kontrol po odstavku 5 vnesejo v skladu z nacionalnim pravom države članice razpisnice.“;

5.

zadnji stavek člena 99(3) se nadomesti z naslednjim:

„Država članica, ki je ukrep razpisala v skladu s tem odstavkom, mora o tem obvestiti druge države članice.“;

6.

prvi stavek člena 99(5) se nadomesti z naslednjim:

„5.   Pri izvajanju namenskih kontrol iz odstavka 1 se lahko v skladu z nacionalnim pravom za dosego namenov iz odstavkov 2 in 3 opravi preiskava oseb, vozil, plovil, zrakoplovov, zabojnikov ter predmetov, ki jih ima oseba pri sebi.“;

7.

člen 100(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Vnesejo se naslednje kategorije lahko prepoznavnih predmetov:

8.

na koncu člena 101(1) se doda naslednji stavek:

„Vendar imajo dostop do podatkov, vnesenih v schengenski informacijski sistem, in pravico neposrednega preverjanja podatkov tudi nacionalni sodni organi, med drugim tisti, ki so v okviru izvajanja svojih nalog v skladu z nacionalno zakonodajo pristojni za uvedbo javnega pregona v kazenskem postopku in za sodne preiskave pred vložitvijo obtožnice.“;

9.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 101A

1.   Evropski policijski urad (Europol) ima v okviru svojega mandata in na lastne stroške pravico dostopa do podatkov in neposrednega preverjanja podatkov, vnesenih v schengenski informacijski sistem v skladu s členi 95, 99 in 100.

2.   Europol lahko preverja samo tiste podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog.

3.   Če se pri preverjanju, ki ga opravi Europol, izkaže, da je v schengenskem informacijskem sistemu shranjen razpis ukrepa, Europol na načine, določene v Konvenciji o Europolu, o tem obvesti državo članico razpisnico.

4.   Uporaba informacij, pridobljenih z iskanjem v schengenskem informacijskem sistemu, je možna s soglasjem zadevne države članice. Če država članica dovoli uporabo teh informacij, ravnanje z njimi ureja Konvencija o Europolu. Europol lahko te informacije posreduje tretjim državam in organom le s soglasjem zadevne države članice.

5.   Europol lahko v skladu z določbami Konvencije o Europolu od zadevne države članice zahteva dodatne informacije.

6.   Europol:

Člen 101B

1.   Nacionalni člani Eurojusta in njihovi pomočniki imajo pravico dostopa in preverjanja podatkov, vnesenih v schengenski informacijski sistem v skladu s členoma 95 in 98.

2.   Nacionalni člani Eurojusta in njihovi pomočniki lahko preverjajo samo tiste podatke, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog.

3.   Če se pri preverjanju, ki ga opravi nacionalni član Eurojusta, izkaže, da je v schengenskem informacijskem sistemu shranjen razpis ukrepa, član o tem obvesti državo članico razpisnico. Informacije, pridobljene s takšnim preverjanjem, se lahko tretjim državam in organom posredujejo le s soglasjem države članice razpisnice.

4.   Ničesar v tem členu se ne sme razlagati, kot da vpliva na določbe Sklepa Sveta o ustanovitvi Eurojusta, ki se nanašajo na varstvo podatkov in odgovornost za vsako nedovoljeno ali nepravilno obdelavo teh podatkov s strani nacionalnih članov Eurojusta ali njihovih pomočnikov, ali kot da vpliva na pooblastila skupnega nadzornega organa, ustanovljenega v skladu s členom 23 tega sklepa Sveta.

5.   Vsako preverjanje, ki ga opravi nacionalni član Eurojusta ali pomočnik, se zabeleži v skladu z določbami člena 103 in vsaka uporaba podatkov, do katerih ima ta dostop, se evidentira.

6.   Delov schengenskega informacijskega sistema se ne poveže s katerim koli izmed računalniških sistemov za zbiranje in obdelavo podatkov Eurojusta ali s katerim upravlja Eurojust, in vanje se ne prenese podatkov, do katerih imajo dostop nacionalni člani ali njihovi pomočniki, prav tako se delov schengenskega informacijskega sistema ne posname.

7.   Dostop do podatkov, vnesenih v schengenski informacijski sistem, je omejen na nacionalne člane in njihove pomočnike ter ne zajema osebja Eurojust.

8.   V členu 118 predvideni ukrepi se sprejmejo in uporabljajo.“;

10.

člen 103 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 103

Vsaka država članica zagotovi, da upravljavec podatkovne zbirke vsak prenos osebnih podatkov evidentira v nacionalnem delu schengenskega informacijskega sistema zaradi preverjanja, ali je iskanje dopustno. Zapis se lahko uporablja samo za ta namen in se izbriše ne prej kot po enem letu in najpozneje po treh letih.“;

11.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 112A

1.   Osebni podatki, ki jih v datotekah hranijo organi iz odstavka 4 člena 92 in pridobljeni na podlagi izmenjave informacij v skladu s tem odstavkom, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namena, zaradi katerega so bili posredovani. V vsakem primeru se izbrišejo najpozneje leto dni potem, ko se iz schengenskega informacijskega sistema izbriše razpis ukrepa ali razpisi ukrepov v zvezi z zadevno osebo ali predmetom.

2.   Odstavek 1 ne posega v pravico države članice, da v nacionalnih datotekah hrani podatke o posebnem razpisu ukrepa s strani te države članice, ali o razpisu ukrepa, v zvezi s katerim so bili sprejeti ukrepi na njenem ozemlju. Časovno obdobje za hranjenje podatkov v teh datotekah ureja nacionalno pravo.“;

12.

člen 113(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Podatki, razen podatkov iz člena 112, se hranijo največ deset let in podatki o predmetih iz člena 99(1) največ pet let.“;

13.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 113A

1.   Podatki, razen osebnih podatkov, ki jih v datotekah hranijo organi iz odstavka 4 člena 92 in pridobljeni na podlagi izmenjave informacij v skladu s tem odstavkom, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namena, zaradi katerega so bili posredovani. V vsakem primeru se izbrišejo najpozneje leto dni potem, ko se iz schengenskega informacijskega sistema izbriše razpis ukrepa ali razpisi ukrepov v zvezi z zadevno osebo ali predmetom.

2.   Odstavek 1 ne posega v pravico države članice, da v nacionalnih datotekah hrani podatke o posebnem razpisu ukrepa s strani te države članice, ali o razpisu ukrepa, v zvezi s katerim so bili sprejeti ukrepi na njenem ozemlju. Časovno obdobje za hranjenje podatkov v teh datotekah ureja nacionalno pravo.“.

—

člena 1(2), (4) in (6),

—

člena 1(3),

—

člena 1(7),

—

člena 1(9), novega člena 101A,

—

člena 1(9), novega člena 101B in

—

člena 1(12).