Okrepitev izvrševanja zakonodaje EU o napotitvi delavcev

KLJUČNE TOČKE

Direktiva 96/71/ES

• Direktiva 96/71/ES se uporablja za podjetja, ki v okviru čezmejnega opravljanja storitev napotijo delavce na ozemlje države EU, če je med podjetjem, ki napoti, in delavcem za obdobje napotitve sklenjeno delovno razmerje. „Napoteni delavec“ je delavec, ki omejen čas dela na ozemlju druge države EU, kot je tista, v kateri ali iz katere običajno opravlja svoje delo.
• Da bi zaščitili pravice napotenih delavcev, ko podjetja uveljavljajo svobodo opravljanja storitev, ter omogočili izvajanje te svobode, Direktiva 96/71/ES vsebuje temeljne pogoje zaposlovanja, ki morajo veljati za napotene delavce v državi gostiteljici, kot so:
  • maksimalni delovni čas in minimalni počitek;
  • minimalni plačani letni dopust;
  • minimalne urne postavke, tudi za nadurno delo;
  • zdravje, varnost in higiena pri delu.

Direktiva 2014/67/EU

Učinkovitejše preprečevanje, spremljanje in kaznovanje zlorabe veljavnih pravil

• Da bi preprečili zlorabo in izogibanje pravilom (na primer prek slamnatih družb¹), Direktiva 2014/67/EU vsebuje seznam dejanskih elementov, ki pomagajo oceniti, ali določen primer ustreza pravi napotitvi.
• Za zagotavljanje večje pravne varnosti Direktiva 2014/67/EU določa seznam nacionalnih nadzornih ukrepov, ki so upravičeni, sorazmerni in se lahko uporabijo za spremljanje skladnosti Direktive 96/71/ES in direktive o izvrševanju (Direktiva 2014/67/EU).
• Za okrepitev zaščite pravic delavcev v podizvajalskih verigah morajo države EU zagotoviti, da se napoteni delavci v gradbenem sektorju v zvezi z morebitnimi neporavnanimi neto prejemki v vrednosti minimalnih urnih postavk lahko poleg odgovornosti delodajalca ali namesto nje sklicujejo na odgovornost pogodbenika v okviru neposrednega podizvajalskega razmerja. Države EU lahko namesto teh pravil v zvezi z odgovornostjo sprejmejo druge ustrezne izvršilne ukrepe.

Izboljšan dostop do informacij

• Za boljšo ozaveščenost in preglednost so države EU dolžne zagotoviti, da so informacije o pogojih za zaposlitev in veljavnih kolektivnih pogodbah, ki veljajo za napotene delavce, dostopne brezplačno na enotnem uradnem nacionalnem spletnem mestu. Te informacije morajo biti splošno dostopne v uradnem jeziku oziroma jezikih države gostiteljice in najbolj ustreznih jezikih, pri čemer upoštevajo zahteve na trgu dela.

Okrepljeno upravno sodelovanje

• Direktiva 2014/67/EU vključuje tudi jasnejša pravila za izboljšanje upravnega sodelovanja med nacionalnimi organi, ki so pristojni za spremljanje skladnosti, vključno s časovnimi roki glede zagotavljanja informacij. V tem primeru se uporablja Uredba informacij za notranji trg (IMI). Sistem IMI je večjezično elektronsko orodje, ki nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom omogoča, da se o zakonodaji notranjega trga EU na hiter in preprost način posvetujejo s kolegi v EU, na Islandiji, v Lihtenštajnu in na Norveškem.
• Direktiva 2014/67/EU zagotavlja tudi, da se upravne kazni in globe, naložene ponudnikom storitev zaradi neizpolnjevanja veljavnih pravil v eni državi EU, izvršijo in izterjajo v drugi državi EU.

Sprememba Direktive (EU) 2018/957

Direktiva (EU) 2018/957 o spremembi uvaja številna nova pravila:

• enaka pravila o plačilu za delo se uporabljajo za napotene delavce in lokalne delavce v državi gostiteljici;
• po 12 mesecih se šteje, da je delavec napoten dolgoročno (z možnostjo šestmesečnega podaljšanja, če ponudnik storitev predloži obrazloženo obvestilo), nato pa bodo za napotenega delavca veljali skoraj vsi vidiki delovnega prava države gostiteljice;
• poveča se lahko število morebitnih kolektivnih pogodb, ki se lahko uporabljajo v državah EU s sistemom za razglasitev kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb za splošno uporabne;
• agencije za zagotavljanje začasnega dela morajo napotenim delavcem zagotoviti enake pogoje za zaposlitev, kot veljajo za zaposlitev začasnih delavcev v državi, v kateri se opravlja delo;
• izboljšano sodelovanje med organi držav EU glede zlorabe pravil in izogibanja pravilom v okviru napotitve.

Uredba (EU) št. 2020/1057

Med spremembami, ki jih uvaja Direktiva (EU) 2020/1057, so:

• izjema od splošnih pravil o napotitvi, ki veljajo za kabotažo in mednarodne prevoze, z izjemo tranzita, „dvostranskih prevozov“ (tako v blagovnem kot potniškem prometu) in dvostranskih prevozov z dvema dodatnima postankoma, povezanima s prevozom — ta izjema je omejena na primere, ko med delodajalcem, ki pošilja voznika, in pogodbeno stranjo, ki deluje v državi gostiteljici EU, obstaja pogodba o storitvi;
• upravna pravila v zvezi z napotitvijo voznikov, nadzorom in izvrševanjem — prevozniki morajo uporabljati sistem IMI za pošiljanje izjav o napotitvi in vseh zahtevanih informacij;
• kazni v primeru kršitev;
• „pametno izvrševanje“, ki od držav EU zahteva, da nadzor nad pravili o napotitvi vključijo v splošno nadzorno strategijo;
• pravila, ki zagotavljajo, da okrepitev pravil o napotitvi voznikov iz EU ne pomeni konkurenčne prednosti za izvajalce, ki nimajo dostopa do trga cestnega prometa v EU.