Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 32022L0542

Direktiva Sveta (EU) 2022/542 z dne 5. aprila 2022 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost

ST/5442/2022/INIT

UL L 107, 6.4.2022, p. 1–12 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/542/oj

6.4.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/1

DIREKTIVA SVETA (EU) 2022/542

z dne 5. aprila 2022

o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj pravil o stopnjah davka na dodano vrednost (DDV), kakor so določena v Direktivi Sveta 2006/112/ES (3), je ohranitev delovanja notranjega trga in preprečevanje izkrivljanja konkurence. Ta pravila so bila oblikovana pred več kot dvema desetletjema na podlagi načela države izvora. Komisija je v svojih sporočilih z dne 7. aprila 2016 o akcijskem načrtu za DDV „Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev“ in z dne 4. oktobra 2017 o nadaljnjih ukrepih v zvezi z akcijskim načrtom za DDV „Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev“ napovedala, da namerava prilagoditi navedena pravila za dokončni sistem DDV za čezmejno trgovanje z blagom med podjetji med državami članicami, ki bi temeljil na obdavčitvi v namembni državi članici.

(2)

V sistemu, v okviru katerega bi se dobava blaga in storitev obdavčevala v namembni državi članici, dobavitelji nimajo nobene pomembne koristi od tega, da imajo sedež v državi članici z nižjo stopnjo DDV. Večja raznolikost stopenj DDV v takšnem sistemu ne bi niti ovirala delovanja notranjega trga niti povzročala izkrivljanja konkurence. V navedenih okoliščinah bi bilo primerno, da se državam članicam omogoči več prožnosti pri določanju stopenj.

(3)

Blago in storitve, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje, bi morali biti usmerjeni v korist končnega potrošnika in slediti ciljem splošnega interesa. Da bi se izognili nepotrebni zapletenosti in s tem povezanemu povečanju poslovnih stroškov, zlasti za trgovino znotraj Skupnosti, bi se po tem, ko države članice ustrezno izberejo tako blago in storitve, nižje stopnje običajno uporabljale v celotni trgovinski verigi.

(4)

Pravni okvir, ki omogoča uporabo nižjih stopenj, bi moral biti na splošno skladen z drugimi politikami Unije, kot so Uredba (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in sporočilo Komisije z dne 11. decembra 2019„Evropski zeleni dogovor“. Da bi državam članicam omogočili uporabo nižjih stopenj zaradi krepitve odpornosti njihovih zdravstvenih sistemov, je primerno razširiti obseg blaga in storitev, ki veljajo za bistvene pri zagotavljanju zdravstvenega varstva ter za kompenzacijo in premagovanje invalidnosti. Poleg tega bi bilo treba državam članicam dati možnost, da prispevajo k podnebno nevtralnemu in zelenemu gospodarstvu z uporabo nižjih stopenj za okolju prijazne dobave ob hkratni pripravi na postopno odpravo obstoječe preferencialne obravnave okolju škodljivih dobav.

(5)

Vse države članice bi morale biti obravnavane enako in bi morale imeti zato iste možnosti za uporabo nižjih stopenj, ki pa bi morale ostati izjema od splošne stopnje. Takšna enaka obravnava se lahko doseže tako, da se vsem državam članicam omogoči, da za upravičeno blago in storitve v okviru opredeljenih omejitev uporabijo največ dve nižji stopnji v višini najmanj 5 %, nižjo stopnjo, ki je nižja od najnižje stopnje 5 %, in oprostitev s pravico do odbitka vstopnega DDV.

(6)

Ob upoštevanju dejstva, da se je treba zaradi proračunskih razlogov in načela enakega obravnavanja izogibati širjenju nižjih stopenj, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da uporabijo nižje stopnje, ki niso nižje od najnižje stopnje 5 %, za dobave blaga ali storitev, zajete v največ 24 točkah iz Priloge III k Direktivi 2006/112/ES. Iz istih razlogov bi lahko države članice uporabile nižjo stopnjo, ki je nižja od najnižje stopnje 5 %, in oprostitev s pravico do odbitka vstopnega DDV, vendar le za dobave blaga ali storitev, zajete v največ sedmih točkah iz Priloge III k Direktivi 2006/112/ES, ki so jih izbrale med dobavami blaga in storitev, za katere se šteje, da zadovoljujejo osnovne potrebe, namreč tiste, ki so povezane z dobavo hrane, vode, zdravil, farmacevtskih izdelkov, medicinskih in higienskih izdelkov, prevozom oseb in določenimi predmeti kulturnega pomena (knjige, časopisi in periodični tisk), ali med drugimi dobavami blaga in storitev iz Priloge III k Direktivi 2006/112/ES, za katere druge države članice uporabljajo nižje stopnje, ki so nižje od najnižje stopnje 5 %, ali oprostitve s pravico do odbitka vstopnega DDV, pod pogojem, da spoštujejo veljavne roke. Primerno je, da se državam članicam, ki že uporabljajo takšne nižje stopnje ali oprostitve, odobri čas, potreben za prilagoditev tem omejitvam.

(7)

Primerno je, da se v skladu z okoljskimi zavezami Unije o razogljičenju in evropskim zelenim dogovorom med navedenih sedem točk vključijo sončni paneli ter da se državam članicam da možnost, da uporabo obnovljivih virov energije spodbujajo tudi z nižjimi stopnjami DDV. Da bi podprli prehod na uporabo obnovljivih virov energije in spodbudili energetsko samozadostnost Unije, je treba državam članicam omogočiti, da izboljšajo dostop končnih potrošnikov do zelenih virov energije.

(8)

Če država članica izvaja katero koli od teh možnosti, bi bilo to treba šteti za ukrep, vključen v logiko sistema stopenj DDV in sprejet iz natančno določenih socialnih razlogov v korist končnega potrošnika ali v splošnem interesu.

(9)

Poleg splošnih pravil o stopnjah DDV obstaja več odstopanj, ki nekaterim državam članicam omogočajo uporabo nižjih stopenj. Te nižje stopnje so utemeljene s posebnimi geografskimi značilnostmi ali socialnimi razlogi v korist končnega potrošnika ali v splošnem interesu. Takšne nižje stopnje bi lahko bile relevantne za druge države članice. V skladu z načelom enakega obravnavanja je zato primerno vsem državam članicam zagotoviti možnost, da uporabijo nižje stopnje za enako blago in storitve, kot so blago in storitve, za katere se v drugih državah članicah pod enakimi pogoji uporabljajo nižje stopnje. Da bi spoštovali zgornjo omejitev na sedem točk, bi morale države članice, ki so 1. januarja 2021 uporabljale take nižje stopnje za dobave blaga ali storitev, zajete v več kot sedmih točkah iz Priloge III k Direktivi 2006/112/ES, omejiti uporabo nižjih stopenj, ki so nižje od najnižje stopnje 5 %, in oprostitev s pravico do odbitka vstopnega DDV za dobave blaga in storitev, zajete v sedmih točkah iz Priloge III k Direktivi 2006/112/ES, do 1. januarja 2032 ali do sprejetja dokončne ureditve, kar koli nastopi prej. Te spremembe ne vplivajo na ureditve za odstopanja v zvezi z uporabo oprostitev brez pravice do odbitka vstopnega DDV, določene v Prilogi X k Direktivi 2006/112/ES.

(10)

Poleg tega več drugih odstopanj trenutno nekaterim državam članicam omogoča uporabo nižjih stopenj, ki niso nižje od 12 %, za blago in storitve, ki niso navedene v Prilogi III k Direktivi 2006/112/ES. Glede na to, da je raven teh nižjih stopenj blizu ravni splošne stopnje, in v skladu z načelom enakega obravnavanja je primerno, da se vsem državam članicam zagotovi možnost, da uporabljajo nižje stopnje, ki niso nižje od 12 %, za enako blago in storitve, kot so blago in storitve, za katere se v drugih državah članicah pod enakimi pogoji uporabljajo nižje stopnje, ki niso nižje od 12 %.

(11)

Druge države članice bi morale imeti možnost uporabljati nižje stopnje, ki niso nižje od 12 %, za dobave blaga in storitev, ki niso navedene v Prilogi III k Direktivi 2006/112/ES, ter nižje stopnje, ki so nižje od 5 %, in oprostitve s pravico do odbitka vstopnega DDV za dobave blaga in storitev, zajete v kateri koli točki iz Priloge III k Direktivi 2006/112/ES, razen točk 1 do 6 in 10c, pod pogojem, da spoštujejo strukturo stopenj DDV iz te direktive in ustrezne pogoje, ki jih uporabljajo države članice z nižjimi stopnjami ali oprostitvami s pravico do odbitka vstopnega DDV, veljavnimi 1. januarja 2021. Med te druge države članice bi morale biti vključene države članice, ki trenutno uporabljajo nižje stopnje in oprostitve s pravico odbitka vstopnega DDV in bi želele uporabljati nižje stopnje, ki niso nižje od 12 %, za dobave blaga in storitev, ki niso navedene v Prilogi III k Direktivi 2006/112/ES, nižje stopnje, ki so nižje od 5 %, ali oprostitve s pravico do odbitka vstopnega DDV za druge dobave blaga in storitev, kot pa za tiste, za katere jih trenutno uporabljajo.

(12)

Države članice, ki so 1. januarja 2021 uporabljale nižje stopnje ali odobravale oprostitve s pravico do odbitka vstopnega DDV na podlagi odstopanj, bi morale odboru za DDV sporočiti glavne določbe in pogoje iz svojega nacionalnega prava glede odstopanj, ki so se uporabljala 1. januarja 2021 in do katerih bodo lahko dostopale druge države članice. Da bi zagotovili pravno varnost in omogočili vsem državam članicam enak dostop do teh odstopanj, mora Komisija na podlagi informacij, ki jih zadevne države članice predložijo do določenega roka, takoj po prejemu teh informacij pripraviti popolni seznam blaga in storitev, za katere se uporabljajo takšne nižje stopnje ali oprostitve, in ga poslati vsem državam članicam. Da se vsem državam članicam zagotovi enak dostop do odstopanj, je bistveno, da države članice spoštujejo rok za sporočanje takih informacij.

(13)

Na podlagi informacij, ki jih pošlje Komisija, bi morale države članice imeti možnost, da uporabljajo nižje stopnje in oprostitve s pravico do odbitka vstopnega DDV za dobave blaga in storitev, za katere druge države članice uporabljajo takšne stopnje in oprostitve, pod pogojem, da se nižje stopnje in oprostitve uporabljajo pod enakimi pogoji, kot se uporabljajo v državah članicah, ki že uporabljajo te stopnje in oprostitve. Države članice bi morale za izvajanje teh možnosti sprejeti podrobna pravila in odboru za DDV sporočiti besedilo sprejetih določb. Komisija bi morala na podlagi tega sporočila Svetu predložiti poročilo s celovitim seznamom z navedbo blaga in storitev, za katere države članice uporabljajo nižje stopnje in oprostitve s pravico do odbitka vstopnega DDV.

(14)

Glede na to, da bi bilo treba posodobiti in prilagoditi seznam blaga in storitev, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje, bi bilo treba Direktivo 2006/112/ES spremeniti, da bi omogočili uporabo nižjih stopenj za posebne cilje socialne politike, zagotovili jasnost in upoštevali načelo nevtralnosti, in sicer z zagotovitvijo enake obravnave, kar zadeva stopnje DDV, za najem ali zakup in dobavo določenega blaga.

(15)

Da bi državam članicam ponudili možnost, da podprejo prehod na uporabo okolju prijaznih ogrevalnih sistemov, in skladno z okoljskimi zavezami Unije o razogljičenju, bi morala biti možnost, da države članice uporabljajo nižjo stopnjo za dobavo in namestitev zelo učinkovitih ogrevalnih sistemov z nizkimi emisijami, če ti sistemi izpolnjujejo merila okoljske zakonodaje, vključena tudi v Prilogi III k Direktivi 2006/112/ES.

(16)

Digitalizacija ima ključno vlogo pri ustvarjanju vrednosti in spodbujanju konkurenčnosti. Indeks digitalnega gospodarstva in družbe meri in razvršča digitalno uspešnost držav članic na podlagi vnaprej opredeljenih kazalnikov, ki kažejo znatna razhajanja v digitalnem razvoju. Da bi države članice odpravile slabo pokritost s storitvami dostopa do interneta in spodbudile njihov razvoj, bi jim morali omogočiti, da za te storitve uporabijo nižjo stopnjo. Uporaba nižje stopnje za storitve dostopa do interneta bi morala biti prilagojena ciljem, določenim v nacionalni politiki za digitalizacijo, in imeti ustrezno omejen obseg. V skladu z Uredbo (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta (5) storitve dostopa do interneta omogočajo povezljivost, vendar ne zajemajo vsebin, ki se zagotavljajo prek interneta.

(17)

Poleg tega bi morale imeti države članice glede na digitalno preobrazbo gospodarstva možnost, da dejavnosti, vključno s prireditvami, ki se neposredno prenašajo prek spleta, obravnavajo enako kot tiste, za katere se lahko, če se izvajajo v živo, uporabljajo nižje stopnje.

(18)

Da bi zagotovili obdavčitev v državi članici potrošnje, je treba vse storitve, ki se lahko opravijo za prejemnika z elektronskimi sredstvi, obdavčiti v kraju, kjer ima prejemnik sedež, stalno prebivališče ali običajno prebivališče. Zato je treba spremeniti pravila, ki veljajo za kraj opravljanja storitev v zvezi s temi dejavnostmi.

(19)

Da bi zagotovili pravno varnost, je treba pojasniti, da bi bilo treba v primeru organizacij socialnega pomena pri ocenjevanju zahtev za uporabo nižje stopnje upoštevati splošno dejavnost in cilje organizacije kot celote, neodvisno od končnega prejemnika dobave blaga ali storitev.

(20)

Poleg tega bi bilo treba Direktivo 2006/112/ES spremeniti, da bi omogočili uporabo nižjih stopenj v omejenem številu posebnih primerov iz socialnih razlogov, v korist končnega potrošnika in zaradi doseganja cilja splošnega interesa. Zato bi bilo treba seznam blaga in storitev, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje, iz Priloge III k Direktivi 2006/112/ES, razširi tako, da zajema omejeno število takšnih obstoječih odstopanj.

(21)

Pandemija COVID-19 je pokazala, da je treba Direktivo 2006/112/ES prilagoditi tako, da bo pravni okvir pripravljen za reševanje prihodnjih kriz in da se bodo države članice lahko hitro odzvale na izredne okoliščine, kot so pandemije, humanitarne krize in naravne nesreče. V ta namen bi morale imeti države članice, ki jim je Komisija dovolila uporabo oprostitve DDV za blago, uvoženo v korist žrtev elementarnih nesreč, možnost, da pod enakimi pogoji uporabijo oprostitev s pravico do odbitka vstopnega DDV za pridobitve znotraj skupnosti in domače dobave tega blaga ter za storitve, povezane s takim blagom, upravičenim organom, da lahko pomagajo žrtvam takih nesreč. Če pogoji za oprostitve niso več izpolnjeni, bi morala biti dobava takega blaga in storitev predmet DDV.

(22)

Ker glavnih ciljev te direktive, in sicer posodobitve seznama blaga in storitev, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje, ter določitve razlogov za zagotovitev, da imajo države članice enak dostop do uporabe nižjih stopenj, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ga zaradi obstoječih omejitev lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(23)

Direktiva 2006/112/ES je bila spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2020/285 (6). Zaradi različne strukture stopenj DDV, določene v tej direktivi, bi bilo treba spremeniti sklicevanje v Direktivi (EU) 2020/285.

(24)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (7) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičena.

(25)

Direktivi 2006/112/ES in (EU) 2020/285 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2006/112/ES

Direktiva 2006/112/ES se spremeni:

(1)

v členu 53 se doda naslednji odstavek:

„Ta člen se ne uporablja za vstopnine na prireditve iz prvega odstavka, če je udeležba virtualna.“;

(2)

v členu 54(1) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar pa se storitve in pomožne storitve nanašajo na dejavnosti, ki se prenašajo prek spleta ali so kako drugače virtualno dostopne, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima oseba, ki ni davčni zavezanec, sedež ali stalno prebivališče oziroma običajno prebivališče.“;

(3)

v členu 59a se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„Da bi preprečili dvojno obdavčitev, neobdavčitev in izkrivljanje konkurence, lahko države članice v zvezi s storitvami, za katere je kraj opravljanja določen v skladu s členoma 44 in 45, členom 54(1), drugi pododstavek, ter členi 56, 58 in 59:“;

(4)

v členu 81 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice, ki 1. januarja 1993 niso izrabile možnosti uporabe nižje stopnje v skladu s členom 98, lahko, kadar uporabijo možnost iz člena 89, za dobave umetniških predmetov iz točke 26 Priloge III, določijo, da je davčna osnova enaka delu zneska, ki se določi v skladu s členi 73, 74, 76, 78 in 79.“;

(5)

člen 94 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Stopnja, ki se uporablja za uvoz blaga, je stopnja, ki se uporablja za dobavo enakega blaga na ozemlju države članice.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„3.   Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena lahko države članice, ki za dobave umetniških predmetov, zbirk in starin iz Priloge IX, deli A, B in C, uporabljajo splošno stopnjo iz člena 98(1), prvi pododstavek, za uvoz tega blaga na svoje ozemlje uporabijo nižjo stopnjo.“;

(6)

člen 98 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 98

1.   Države članice lahko uporabljajo največ dve nižji stopnji.

Nižje stopnje se določijo kot odstotek od davčne osnove, ki ne sme biti nižji od 5 %, uporablja pa se samo za dobave blaga in storitev iz Priloge III.

Države članice lahko nižje stopnje uporabljajo za dobave blaga in storitev, zajete v največ 24 točkah iz Priloge III.

2.   Države članice lahko poleg dveh nižjih stopenj iz odstavka 1 tega člena uporabljajo nižjo stopnjo, ki je nižja od najnižje stopnje 5 %, in oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi za dobave blaga in storitev, zajete v največ sedmih točkah iz Priloge III.

Nižja stopnja, ki je nižja od najnižje stopnje 5 %, in oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, se lahko uporabljata samo za dobave blaga in storitev, zajete v naslednjih točkah iz Priloge III:

(a)

točke 1 do 6 in 10c;

(b)

katero koli drugo točko iz Priloge III, ki spada med možnosti iz člena 105a(1).

Za namene točke (b) drugega pododstavka tega odstavka se šteje, da transakcije v zvezi s stanovanji iz člena 105a(1), drugi pododstavek, spadajo pod točko 10 Priloge III.

Države članice, ki 1. januarja 2021 uporabljajo nižje stopnje, ki so nižje od najnižje stopnje 5 %, ali odobravajo oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, za dobave blaga in storitev, zajete v več kot sedmih točkah iz Priloge III, omejijo uporabo teh nižjih stopenj ali teh oprostitev zaradi uskladitve s prvim pododstavkom tega odstavka do 1. januarja 2032 ali do sprejetja dokončne ureditve iz člena 402, kar koli nastopi prej. Države članice lahko same določijo, za katere dobave blaga ali storitev bodo še naprej uporabljale te nižje stopnje ali odobravale te oprostitve.

3.   Nižje stopnje in oprostitve iz odstavkov 1 in 2 tega člena se ne uporabljajo za elektronsko opravljene storitve, razen storitev iz točk 6, 7, 8 in 13 Priloge III.

4.   Pri uporabi nižjih stopenj in oprostitev iz te direktive lahko države članice uporabijo kombinirano nomenklaturo ali statistično klasifikacijo proizvodov po dejavnosti ali oboje, da določijo, kaj natanko zajema zadevna kategorija.“;

(7)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 98a

Nižje stopnje in oprostitve iz člena 98(1) in (2) se ne uporabljajo za dobave umetniških predmetov, zbirk in starin, za katere se uporablja posebna ureditev iz naslova XII, poglavje 4.“;

(8)

člen 99 se črta;

(9)

člen 100 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 100

Komisija do 31. decembra 2028 in nato vsakih pet let Svetu predloži poročilo o področju uporabe Priloge III, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge.“;

(10)

člen 101 se črta;

(11)

v naslovu VIII, poglavje 2, se vstavi naslednji oddelek:

„Oddelek 2a

Izredni primeri

Člen 101a

1.   Kadar Komisija državi članici v skladu s členom 53, prvi odstavek, Direktive Sveta 2009/132/ES (*1) odobri uporabo oprostitve za blago, uvoženo v korist žrtev elementarnih nesreč, lahko ta država članica pod enakimi pogoji odobri oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, za pridobitve znotraj Skupnosti in dobavo tega blaga ter opravljanje storitev, povezanih s takim blagom, vključno s storitvami dajanja v najem.

2.   Država članica, ki želi uporabiti ukrep iz odstavka 1, o tem obvesti odbor za DDV.

3.   Kadar se blago ali storitve, ki jih pridobijo organizacije, za katere veljajo oprostitve iz odstavka 1 tega člena, uporabljajo za namene, ki niso navedeni v naslovu VIII, poglavje 4, Direktive 2009/132/ES, je uporaba takega blaga ali storitev predmet DDV pod pogoji, ki veljajo v trenutku, ko pogoji za oprostitev niso več izpolnjeni.

(*1)  Direktiva Sveta 2009/132/ES z dne 19. oktobra 2009 o določitvi področja uporabe člena 143(b) in (c) Direktive 2006/112/ES glede oprostitve davka na dodano vrednost na končni uvoz določenega blaga (UL L 292, 10.11.2009, str. 5).“;"

(12)

člena 102 in 103 se črtata;

(13)

člen 104 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 104

1.   Avstrija lahko v občinah Jungholz in Mittelberg (Kleines Walsertal) uporabi drugo splošno stopnjo, ki je nižja od ustrezne stopnje, ki se uporablja drugod po Avstriji, vendar ni nižja od 15 %.

2.   Grčija lahko uporablja stopnje, ki so do 30 % nižje od stopenj, ki se uporabljajo v celinski Grčiji, v departmajih Lezbos, Chios, Samos, Dodekanez in Kikladi ter na otokih Thasos, Severni Sporadi, Samotraka in Skiros.

3.   Portugalska lahko za transakcije, ki se izvajajo v avtonomnih regijah Azori in Madeira, in za neposredni uvoz v te regije uporablja stopnje, ki so nižje od tistih, ki veljajo na celini.

4.   Portugalska lahko uporabi eno od dveh nižjih stopenj iz člena 98(1) za mostnino na območju Lizbone.“;

(14)

člena 104a in 105 se črtata;

(15)

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 105a

1.   Države članice, ki so v skladu s pravom Unije 1. januarja 2021 za dobavo blaga ali storitev iz katere koli točke, razen točk 1 do 6 in 10c Priloge III, uporabljale nižje stopnje, ki so nižje od najnižje stopnje, določene v členu 98(1), ali odobravale oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, lahko v skladu s členom 98(2) še naprej uporabljajo te nižje stopnje ali odobravajo te oprostitve, brez poseganja v odstavek 4 tega člena.

Države članice, ki so v skladu s pravom Unije 1. januarja 2021 za transakcije v zvezi s stanovanji, ki niso del socialne politike, uporabljale nižje stopnje, ki so nižje od najnižje stopnje, določene v členu 98(1), lahko v skladu s členom 98(2) še naprej uporabljajo te nižje stopnje.

Države članice odboru za DDV najpozneje do 7. julija 2022 sporočijo besedilo glavnih določb nacionalnega prava in pogoje za uporabo nižjih stopenj in oprostitev v zvezi s členom 98(2), drugi pododstavek, točka (b).

Brez poseganja v odstavek 4 tega člena lahko druge države članice v skladu s členom 98(2), prvi pododstavek, za enake dobave blaga ali storitev, kot so tiste iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka ter pod enakimi pogoji, kot so 1. januarja 2021 veljali v državah članicah iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka, uporabijo nižje stopnje, ki so nižje od najnižje stopnje, določene v členu 98(1), ali oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi.

2.   Države članice, ki so v skladu s pravom Unije 1. januarja 2021 za dobavo blaga ali storitev, ki niso navedene v Prilogi III, uporabljale nižje stopnje, ki so nižje od 12 %, vključno z nižjimi stopnjami, ki so nižje od najnižje stopnje, določene v členu 98(1), ali odobravale oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, lahko do 1. januarja 2032 ali do uvedbe dokončne ureditve iz člena 402, kar koli nastopi prej, v skladu s členom 98(1) in (2) še naprej uporabljajo te nižje stopnje ali odobravajo te oprostitve, brez poseganja v odstavek 4 tega člena.

3.   Države članice, ki so v skladu s pravom Unije 1. januarja 2021 za dobave blaga ali storitev, ki niso navedene v Prilogi III, uporabljale nižje stopnje, ki niso nižje od 12 %, lahko v skladu s členom 98(1), prvi pododstavek, še naprej uporabljajo te nižje stopnje, brez poseganja v odstavek 4 tega člena.

Države članice odboru za DDV najpozneje do 7. julija 2022 sporočijo besedilo glavnih določb nacionalnega prava in pogoje za uporabo nižjih stopenj iz prvega pododstavka tega odstavka.

Brez poseganja v odstavek 4 tega člena lahko druge države članice v skladu s členom 98(1), prvi pododstavek, za enake dobave blaga ali storitev, kot so tiste iz prvega pododstavka tega odstavka in pod enakimi pogoji, kot so 1. januarja 2021 veljali v državah članicah iz prvega pododstavka tega odstavka, uporabijo nižje stopnje, ki niso nižje od 12 %.

4.   Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 se nižje stopnje ali oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, za fosilna goriva, drugo blago s podobnim vplivom na emisije toplogrednih plinov, kot je šota, in les za kurjavo prenehajo uporabljati najpozneje 1. januarja 2030. Nižje stopnje ali oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, za kemične pesticide in kemična gnojila se prenehajo uporabljati najpozneje 1. januarja 2032.

5.   Države članice, ki želijo v skladu s četrtim pododstavkom odstavka 1 tega člena in tretjim pododstavkom odstavka 3 tega člena ter členom 105b uporabljati nižje stopnje, ki niso nižje od 12 %, nižje stopnje, ki so nižje od najnižje stopnje, določene v členu 98(1), ali oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, do 7. oktobra 2023 sprejmejo podrobna pravila za izvajanje teh možnosti. Odboru za DDV sporočijo besedilo glavnih določb nacionalnega prava, ki so jih sprejele.

6.   Komisija do 1. julija 2025 na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, Svetu predloži poročilo s celovitim seznamom z navedbo blaga in storitev iz odstavkov 1 in 3 tega člena ter iz člena 105b, za katere se v državah članicah uporabljajo nižje stopnje, vključno z nižjimi stopnjami, ki so nižje od najnižje stopnje, določene v členu 98(1), ali oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi.

Člen 105b

Države članice lahko v skladu s členom 98(1), prvi pododstavek, za transakcije v zvezi s stanovanji, ki niso del socialne politike, še naprej uporabljajo nižje stopnje, ki niso nižje od 5 %, če so jih v skladu s pravom Unije uporabljale že 1. januarja 2021. V takem primeru nižje stopnje, ki se uporabljajo za take transakcije, od 1. januarja 2042 niso nižje od 12 %.

Države članice odboru za DDV najpozneje do 7. julija 2022 sporočijo besedilo glavnih določb nacionalnega prava in pogoje za uporabo nižjih stopenj iz prvega odstavka.

Druge države članice lahko v skladu s členom 98(1), prvi pododstavek, za transakcije iz prvega odstavka tega člena pod enakimi pogoji, kot so 1. januarja 2021 veljali v državah članicah iz prvega odstavka tega člena, uporabijo nižjo stopnjo, ki ni nižja od 12 %.

Za namene člena 98(1), tretji pododstavek, se šteje, da transakcije iz tega člena spadajo pod točko 10 Priloge III.“;

(16)

v naslovu VIII se črta poglavje 4;

(17)

členi 123, 125, 128 in 129 se črtajo;

(18)

v členu 221 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Države članice lahko davčne zavezance oprostijo obveznosti iz člena 220(1) ali člena 220a, da izdajo račun za blago, ki ga dobavijo, ali storitve, ki jih opravijo na njihovem ozemlju in so oproščene, bodisi s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, bodisi brez te pravice, v skladu s členom 98(2), členoma 105a, in 132, členom 135(1), točke (h) do (l), členi 136, 371, 375, 376 in 377, členom 378(2), členom 379(2) ter členi 380 do 390c.“;

(19)

v členu 288, prvi odstavek, se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„(2)

vrednost transakcij, ki so oproščene s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, na podlagi člena 98(2) ali člena 105a;“;

(20)

v členu 316 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Če se za zadevne umetniške predmete, zbirke in starine, ki so bile dobavljene obdavčljivim preprodajalcem ali so jih slednji uvozili, ne uporabi nižja stopnja, države članice obdavčljivim preprodajalcem priznajo pravico, da se odločijo za uporabo maržne ureditve za naslednje transakcije:

(a)

dobavo umetniških predmetov, zbirk ali starin, ki jih obdavčljivi preprodajalec uvozi sam;

(b)

dobavo umetniških predmetov obdavčljivemu preprodajalcu, ki jo opravijo avtorji ali njihovi pravni nasledniki;

(c)

dobavo umetniških predmetov obdavčljivemu preprodajalcu, ki jo opravi davčni zavezanec, ki ni obdavčljivi preprodajalec.“;

(21)

v členu 387 se črta točka (c);

(22)

v Prilogi III se naslov nadomesti z naslednjim:

„Seznam dobav blaga in storitev, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje in oprostitve s pravico do odbitka DDV iz člena 98“;

(23)

Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Spremembe Direktive (EU) 2020/285

V členu 1 Direktive (EU) 2020/285 se točka 15 nadomesti z naslednjim:

„(15)

člen 288 se nadomesti z naslednjim:

‚Člen 288

1.   Letni promet, ki je osnova za uporabo oprostitve iz člena 284, obsega naslednje zneske brez DDV:

(a)

vrednost dobav blaga in storitev, kolikor bi bile te obdavčene, če bi jih opravil neoproščen davčni zavezanec;

(b)

vrednost transakcij, ki so oproščene s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, na podlagi člena 98(2) ali člena 105a;

(c)

vrednost transakcij, ki so oproščene na podlagi členov 146 do 149 ter členov 151, 152 in 153;

(d)

vrednost transakcij, ki so oproščene na podlagi člena 138, če se uporablja v njem navedena oprostitev;

(e)

vrednost transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz člena 135(1), točke (b) do (g), ter zavarovalnih in pozavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.

2.   Pri izračunu prometa iz odstavka 1 se ne upošteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev davčnega zavezanca.‘;“.

Člen 3

Prenos

1.   Države članice do 31. decembra 2024 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1, točke 1, 2, 5, 7, 12, kar zadeva črtanje člena 103 Direktive 2006/112/ES, in 20, ter členom 2.

Države članice te predpise uporabljajo od 1. januarja 2025.

Države članice lahko uporabljajo zakone in druge predpise glede točk 7 in 13, kar zadeva dostop do neposrednega spletnega prenosa dogodkov ali ogledov, ki jih ti točki zajemata, ter točke 26 Priloge III k Direktivi 2006/112/ES, navedene v Prilogi k tej direktivi, od 1. januarja 2025.

2.   Države članice Komisiji nemudoma sporočijo besedilo zakonov in drugih predpisov, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3.   Države članice se v sprejetih predpisih iz odstavkov 1 in 2 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 4

Pregled

Na podlagi ocene, ali so možne rešitve, ki so primerne za prihodnost, prilagojene digitalni dobi in usklajene s ciljem sistema DDV, ki temelji na namembnem kraju, Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo ustreznih določb te direktive, kar zadeva maržno ureditev iz naslova XII, poglavje 4, Direktive 2006/112/ES.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 5. aprila 2022

Za Svet

predsednik

B. LE MAIRE

(1)  Mnenje z dne 9. marca 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 283, 10.8.2018, str. 35.

(3)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(4)  Uredba (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja (Program EU za zdravje) za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 (UL L 107, 26.3.2021, str. 1).

(5)  Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in v zvezi z maloprodajnimi cenami za regulirane komunikacije znotraj EU ter spremembi Direktive 2002/22/ES in Uredbe (EU) št. 531/2012 (UL L 310, 26.11.2015, str. 1).

(6)  Direktiva Sveta (EU) 2020/285 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja in Uredbe (EU) št. 904/2010 glede upravnega sodelovanja in izmenjave informacij za namene spremljanja pravilne uporabe posebne ureditve za mala podjetja (UL L 62, 2.3.2020, str. 13).

(7)  UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

PRILOGA

Priloga III k Direktivi 2006/112/ES se spremeni:

(1)

točke 3 do 8 se nadomestijo z naslednjim:

„(3)

farmacevtski izdelki, ki se uporabljajo v zdravstvene in veterinarske namene, vključno z izdelki, ki se uporabljajo za preprečevanje zanositve in sanitarno zaščito žensk, ter vpojnimi higienskimi izdelki;

(4)

medicinska oprema, naprave, pripomočki, material, predmeti in zaščitna oprema, vključno z maskami za varovanje zdravja, ki so običajno namenjeni uporabi v zdravstvu ali za uporabo invalidnih oseb, blago, ki je nujno za kompenzacijo in premagovanje invalidnosti, ter prilagoditev, popravilo, najem in zakup takega blaga;

(5)

prevoz potnikov in blaga, ki jih spremlja, kot so prtljaga, kolesa, tudi električna, in motorna ali druga vozila, ali opravljanje storitev v zvezi s prevozom potnikov;

(6)

dobava, vključno s knjižnično izposojo, knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih nosilcih ali dobavljenih elektronsko ali oboje (vključno z brošurami, letaki in podobnim tiskanim materialom, otroškimi slikanicami, knjigami za risanje ali pobarvankami, glasbenimi deli, tiskanimi ali v rokopisu, zemljevidi in hidrografskimi ali podobnimi kartami), razen publikacij, ki so v celoti ali pretežno namenjene oglaševanju, in publikacij, ki jih v celoti ali pretežno tvorijo video vsebine ali avdio glasbene vsebine; izdelava publikacij neprofitnih organizacij in z njo povezane storitve;

(7)

vstopnine za prireditve, gledališča, cirkuse, sejme, zabavišča, koncerte, muzeje, živalske vrtove, kinodvorane, razstave in podobne kulturne dogodke in objekte ali dostop do neposrednih spletnih prenosov takih dogodkov ali ogledov ali oboje;

(8)

sprejem radijskih in televizijskih programov ter njihovo spletno predvajanje, ki ga zagotavlja ponudnik medijskih storitev; storitve dostopa do interneta, ki se zagotavljajo v okviru politike digitalizacije, ki jo opredelijo države članice;“;

(2)

točki 10 in 10a se nadomestita z naslednjim:

„(10)

dobava in gradnja stanovanj v okviru socialne politike, ki jo opredelijo države članice; obnova in adaptacija, vključno z rušenjem in rekonstrukcijo, ter popravilo stanovanj, tudi zasebnih; dajanje nepremičnin v najem za stanovanjsko rabo;

(10a)

gradnja in obnova javnih in drugih stavb, ki se uporabljajo za dejavnosti v javnem interesu;“;

(3)

vstavi se naslednja točka:

„(10c)

dobava in namestitev sončnih panelov na in ob zasebna bivališča, stanovanja ter javne in druge stavbe, ki se uporabljajo za dejavnosti v javnem interesu;“;

(4)

točka 11 se nadomesti z naslednjim:

„(11)

dobave blaga in storitev, ki so običajno namenjene za uporabo v kmetijski proizvodnji, razen osnovne opreme, kot so kmetijski stroji ali objekti; do 1. januarja 2032 dobava kemičnih pesticidov in kemičnih gnojil;“;

(5)

vstavi se naslednja točka:

„(11a)

živi enoprsti kopitarji in opravljanje storitev v zvezi z njimi;“;

(6)

točka 13 se nadomesti z naslednjim:

„(13)

vstopnine za športne prireditve ali dostop do njihovega neposrednega spletnega prenosa ali oboje; uporaba športnih objektov in zagotavljanje športne ali fizične vadbe, tudi kadar se neposredno prenaša prek spleta;“;

(7)

točka 14 se črta;

(8)

točka 15 se nadomesti z naslednjim:

„(15)

dobave blaga in storitev s strani organizacij s področja socialnega skrbstva ali socialnega varstva, kot ga opredelijo države članice, ki jih države članice priznavajo kot organizacije socialnega pomena, če te transakcije niso oproščene v skladu s členi 132, 135 in 136;“;

(9)

točki 18 in 19 se nadomestita z naslednjim:

„(18)

opravljanje storitev v zvezi z ravnanjem z odplakami, čiščenjem cest, odvažanjem smeti ter zbiranjem in predelavo odpadkov, razen če takšne storitve opravljajo organi iz člena 13;

(19)

opravljanje storitev popravila gospodinjskih aparatov, obutve in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila (vključno s krpanjem in predelavo);“;

(10)

točka 21 se nadomesti z naslednjim:

„(21)

frizerske storitve;“;

(11)

dodajo se naslednje točke:

„(22)

dobava električne energije, daljinsko ogrevanje in hlajenje ter bioplin, proizveden iz surovin, s seznama iz dela A Priloge IX k Direktivi 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (*1); dobava in namestitev zelo učinkovitih ogrevalnih sistemov z nizkimi emisijami, ki izpolnjujejo ciljne vrednosti za emisije trdnih delcev, določene v Prilogi V k Uredbi Komisije (EU) 2015/1189 (*2) oziroma Prilogi V k Uredbi Komisije (EU) 2015/1185 (*3) ter imajo energijsko nalepko EU, ki dokazuje, da je merilo iz člena 7(2) Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta (*4) izpolnjeno, ter do 1. januarja 2030 zemeljski plin in les za kurjavo;

(23)

žive rastline in drugi cvetličarski proizvodi, vključno s čebulicami, bombažem, koreninami in podobnim, rezanim cvetjem in okrasnim listjem;

(24)

otroška oblačila in obutev; dobava avtomobilskih sedežev za otroke;

(25)

dobava koles, tudi električnih; storitve popravila in dajanja takšnih koles v najem;

(26)

dobava umetniških predmetov, zbirk in starin iz delov A, B in C Priloge IX;

(27)

pravne storitve, ki se zagotovijo osebam s pogodbo o zaposlitvi in brezposelnim v postopkih na delovnem sodišču, ter pravne storitve, ki se zagotovijo v okviru sistema pravne pomoči, v skladu z opredelitvijo držav članic;

(28)

orodja in druga oprema, ki so običajno namenjeni za uporabo pri reševalnih službah ali službah prve pomoči, kadar se dobavijo javnim organom ali neprofitnim organizacijam, dejavnim na področju civilne zaščite ali zaščite skupnosti;

(29)

opravljanje storitev v zvezi z delovanjem svetilniških ladij, svetilnikov ali drugih navigacijskih pripomočkov in služb za reševanje življenj, vključno z organizacijo in vzdrževanjem službe reševalnih čolnov.

(*1)  Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) (UL L 328, 21.12.2018, str. 82)."

(*2)  Uredba Komisije (EU) 2015/1189 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo (UL L 193, 21.7.2015, str. 100)."

(*3)  Uredba Komisije (EU) 2015/1185 z dne 24. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo (UL L 193, 21.7.2015, str. 1)."

(*4)  Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1).“"

(*1)  Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(*2)  Uredba Komisije (EU) 2015/1189 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo kotlov na trdno gorivo (UL L 193, 21.7.2015, str. 100).

(*3)  Uredba Komisije (EU) 2015/1185 z dne 24. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov prostorov na trdno gorivo (UL L 193, 21.7.2015, str. 1).

(*4)  Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1).““

Top