(1)

Pandemija COVID-19 resno prizadeva ljudi, podjetja, sisteme zdravstvenega varstva in gospodarstva držav članic. Komisija je v svojem sporočilu z dne 27. maja 2020 z naslovom „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo“ poudarila, da bosta likvidnost in dostop do financiranja še naprej izziv. Zato je ključnega pomena, da se podpre okrevanje po resnem gospodarskem šoku, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, in sicer z uvedbo ciljno usmerjenih sprememb v obstoječe pravo Unije o finančnih storitvah. Te spremembe so del svežnja ukrepov in se sprejmejo pod oznako „Sveženj za okrevanje v zvezi s kapitalskimi trgi“.

(2)

Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa zahteve za pripravo, potrditev in distribucijo prospekta, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, ki je v državi članici ali deluje v njej. V okviru svežnja ukrepov za pomoč izdajateljem, da bi si ti opomogli od gospodarskega šoka, ki je posledica pandemije COVID-19, so potrebne ciljno usmerjene spremembe ureditve za prospekte. Te spremembe bi morale izdajateljem in finančnim posrednikom omogočiti, da zmanjšajo stroške in sprostijo vire za fazo okrevanja takoj po pandemiji COVID-19. Te spremembe bi morale biti še naprej skladne s krovnimi cilji Uredbe (EU) 2017/1129, da se spodbudi zbiranje sredstev na kapitalskih trgih, zagotovi visoka raven varstva potrošnikov in vlagateljev, pospeši konvergenco nadzornih praks v državah članicah ter zagotovi pravilno delovanje notranjega trga. Prav tako bi bilo treba pri teh spremembah v celoti upoštevati, v kolikšni meri je pandemija COVID-19 vplivala na položaj izdajateljev in njihove prihodnje obete.

(3)

Kriza zaradi COVID-19 je povzročila, da so podjetja v Uniji, zlasti mala in srednja podjetja (MSP) ter zagonska podjetja, bolj krhka in ranljiva. Da bi se za podjetja v Uniji, zlasti za MSP, vključno z zagonskimi podjetji in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, po potrebi odprli in diverzificirali viri financiranja, lahko odprava neupravičenih preprek in pretiranega o upravnega bremena pomaga pri spodbujanju zmožnosti podjetij Unije, da dostopijo do kapitalskih trgov, poleg spodbujanja bolj raznolikih, dolgoročnih in konkurenčnih naložbenih priložnosti za male in velike vlagatelje. Glede tega bi moral biti cilj te uredbe tudi, da se potencialnim vlagateljem omogoči, da se lažje seznanijo z naložbenimi priložnostmi v podjetjih, saj potencialni vlagatelji pogosto težko ocenijo zagonska podjetja in manjša podjetja, ki poslujejo šele krajši čas, kar lahko privede do zmanjšanja inovativnih priložnosti, zlasti za osebe, ki ustanavljajo podjetje.

(4)

Kreditne institucije so bile dejavne v prizadevanju podpreti podjetja, ki potrebujejo financiranje, in za katera se pričakuje, da bodo temeljni steber okrevanja. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1129 so kreditne institucije izvzete iz obveznosti objave prospekta v primeru, ko ponudijo ali sprejmejo prošnjo za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu za nekatere nelastniške vrednostne papirje, ki jih izdajajo neprekinjeno ali redno, do zbirne vrednosti 75 milijonov EUR v obdobju 12 mesecev. Ta prag za izvzetje bi bilo treba za omejeno obdobje povišati, da bi se spodbudilo zbiranje sredstev za kreditne institucije in bi se jim zagotovilo dovolj manevrskega prostora, da podprejo svoje stranke v realnem sektorju. Ker je uporaba tega praga za izvzetje omejena na fazo okrevanja, bi moral biti na voljo le za omejeno obdobje, ki bi se končalo 31. decembra 2022.

(5)

Da bi se hitro obravnaval negativni vpliv pandemije COVID-19 na gospodarstvo, je pomembno uvesti ukrepe za spodbujanje naložb v realni sektor, omogočiti hitro dokapitalizacijo podjetij v Uniji in izdajateljem omogočiti, da v zgodnji fazi okrevanja izkoristijo priložnosti na javnih trgih. Za doseganje teh ciljev je primerno oblikovati nov krajši prospekt, ki bo znan kot prospekt EU za okrevanje, in ga bodo, poleg tega, da obravnava gospodarska in finančna vprašanja v zvezi s pandemijo COVID-19, izdajatelji zlahka pripravili, vlagatelji, zlasti mali, ki želijo izdajatelje financirati, zlahka razumeli, pristojni organi pa zlahka pregledali in potrdili. Prospekt EU za okrevanje bi bilo treba obravnavati predvsem kot orodje za lažjo dokapitalizacijo, pri čemer bi morali pristojni organi skrbno spremljati, da so izpolnjene zahteve glede informacij za vlagatelje. Pomembno je tudi opozoriti, da spremembe Uredbe (EU) 2017/1129 iz te uredbe ne bi smele nadomestiti predpisanega postopka pregleda in morebitne spremembe Uredbe (EU) 2017/1129, ki bi ju morala spremljati celovita ocena učinka. V zvezi s tem ne bi bilo ustrezno v ureditve glede razkritja dodajati novih elementov poleg tistih, ki se že zahtevajo na podlagi navedene uredbe ali na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/980 (4), z izjemo specifičnih informacij v zvezi v vplivi pandemije COVID-19. Take elemente bi bilo treba uvesti le v primeru zakonodajnega predloga Komisije na podlagi njenega pregleda Uredbe (EU) 2017/1129, kot je določen v členu 48 navedene uredbe.

(6)

Pomembno je, da se informacije za male vlagatelje in dokumenti s ključnimi informacijami uskladijo med različnimi finančnimi produkti in zakoni ter da se v Uniji zagotovita celovita izbira in primerljivost naložb. Poleg tega bi bilo treba pri predvidenem pregledu Uredbe (EU) 2017/1129 upoštevati varstvo potrošnikov in malih vlagateljev ter zagotoviti, da bi bili dokumenti z informacijami za vse male vlagatelje harmonizirani, preprosti in lahko razumljivi.

(7)

Informacije o okoljskih, socialnih in upravljavskih zadevah, ki jih podajo podjetja, postajajo za vlagatelje vse pomembnejše za merjenje trajnostnega učinka njihovih naložb ter za upoštevanje trajnostnih vidikov pri njihovih postopkih odločanja o naložbah in obvladovanju tveganja. Zato so podjetja pod vse večjim pritiskom, da se odzovejo na zahteve vlagateljev in kreditnih institucij v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi zadevami, ter morajo izpolnjevati več standardov glede okoljskih, socialnih in upravljavskih razkritij, ki pa so pogosto razdrobljeni in neskladni. Za namen izboljšati, kako podjetja razkrivajo informacije, povezane s trajnostjo, in harmonizirati zahteve za to razkritje, določene v Uredbi (EU) 2017/1129, ob upoštevanju tudi drugega prava Unije o finančnih storitvah, bi morala Komisija v okviru pregleda Uredbe (EU) 2017/1129 oceniti, ali je primerno v Uredbo (EU) 2017/1129 vključiti informacije, povezane s trajnostjo, in ali je primerno predložiti zakonodajni predlog za zagotovitev skladnosti s cilji glede trajnosti in primerljivosti informacij, povezanih s trajnostjo, v pravu Unije o finančnih storitvah.

(8)

Podjetja, katerih delnice so bile najmanj zadnjih 18 mesecev pred ponudbo delnic ali uvrstitvijo v trgovanje neprekinjeno uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu ali na zagonskem trgu MSP, bi bila morala izpolnjevati zahteve glede periodičnih in sprotnih razkritij na podlagi Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5), Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali, za izdajatelje na zagonskih trgih MSP, na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/565 (7). Velik del zahtevane vsebine prospekta bo tako že javno dostopen in vlagatelji bodo trgovali na podlagi teh informacij. Zato bi se moral prospekt EU za okrevanje uporabljati le za sekundarne izdaje delnic. Prospekt EU za okrevanje bi moral spodbujati lastniško financiranje ter s tem podjetjem omogočiti hitro dokapitalizacijo. Prospekt EU za okrevanje izdajateljem ne bi smel omogočati, da z zagonskega trga MSP preidejo na regulirani trg. Poleg tega bi se moral prospekt EU za okrevanje osredotočiti le na bistvene informacije, ki vlagateljem omogočajo sprejemanje informiranih naložbenih odločitev. Kljub temu bi morali izdajatelji ali ponudniki po potrebi obravnavati, kako je pandemija COVID-19 vplivala na poslovanje izdajateljev, kakor tudi pričakovane morebitne vplive na dejavnosti izdajateljev.

(9)

Da bi bil prospekt EU za okrevanje učinkovito orodje za izdajatelje, bi moral imeti obliko enega dokumenta z omejenim obsegom, omogočati vključitev informacij s sklicevanjem in biti upravičen do pridobitve dovoljenja za vseevropsko uporabo za ponudbe delnic javnosti ali uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu.

(10)

Prospekt EU za okrevanje bi moral vključevati kratek povzetek kot koristen vir informacij za vlagatelje, zlasti male vlagatelje. Povzetek bi moral biti predstavljen na začetku prospekta EU za okrevanje in bi moral biti osredotočen na ključne informacije, ki bi vlagateljem omogočile, da se odločijo, katere javne ponudbe delnic in uvrstitve v trgovanje vrednostnih papirjev želijo nadalje preučiti, po tem pa pregledajo celoten prospekt EU za okrevanje, da se odločijo. Ključne informacije bi morale vključevati informacije, ki zajemajo posebej morebiten vpliv pandemije COVID-19 na podjetja in finance ter tudi njen morebiten predviden prihodnji vpliv. Prospekt EU za okrevanje bi moral v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2017/1129 zagotoviti zaščito za male vlagatelje, pri čemer bi se bilo treba izogibati pretiranemu upravnemu bremenu. Zato je bistveno, da povzetek ne oslabi varstva vlagateljev in jih ne zavaja. Izdajatelji ali ponudniki bi zato morali ta povzetek pripraviti zelo skrbno.

(11)

Ker bi prospekt EU za okrevanje zagotovil bistveno manj informacij kot poenostavljeni prospekt v okviru poenostavljene ureditve glede razkritja sekundarnih izdaj, ga izdajatelji ne bi smeli imeti možnost uporabiti za izdaje delnic, pri katerih se njihova vrednost občutno zmanjša in ki znatno vplivajo na strukturo kapitala, obete in finančni položaj izdajatelja. Zato bi morala biti raba prospekta EU za okrevanje omejena na ponudbe v vrednosti največ 150 % nevplačanega kapitala. Natančna merila za izračun takega praga bi morala biti določena v tej uredbi.

(12)

Da bi se zbirali podatki, ki bi prispevali k oceni ureditve za prospekt EU za okrevanje, bi moral biti prospekt EU za okrevanje vključen v mehanizem za shranjevanje iz člena 21(6) Uredbe (EU) 2017/1129. Za omejitev upravnega bremena, povezanega s spremembo tega mehanizma za shranjevanje, bi moralo biti omogočeno, da se v prospektu EU za okrevanje uporabijo enaki podatki, kot so opredeljeni za prospekt v primeru sekundarne izdaje iz člena 14 Uredbe (EU) 2017/1129, če se za obe vrsti prospektov ohrani jasno razlikovanje.

(13)

Prospekt EU za okrevanje bi moral dopolnjevati druge oblike prospektov, ki so v Uredbi (EU) 2017/1129 določene za posebnosti različnih vrst vrednostnih papirjev, izdajateljev, ponudb in uvrstitev. Zato je treba, razen če je izrecno navedeno drugače, vso sklicevanje na izraz „prospekt“ iz Uredbe (EU) 2017/1129 razumeti kot sklicevanje na vse različne oblike prospektov, vključno s prospektom EU za okrevanje iz te uredbe.

(14)

Uredba (EU) 2017/1129 od finančnih posrednikov zahteva, da vlagatelje obvestijo o možnosti objave dodatka in da v nekaterih okoliščinah stopijo v stik z vlagatelji na dan, ko je dodatek objavljen. Rok, do katerega se stopi v stik z vlagatelji, in številčnost vlagateljev, s katerimi je treba stopiti v stik, lahko povzročita težave za finančne posrednike. Da bi se finančni posredniki razbremenili in da bi sprostili vire, obenem pa ohranili visoko raven zaščite vlagateljev, bi bilo treba določiti bolj sorazmerno ureditev. Zlasti bi bilo treba pojasniti, da bi morali finančni posredniki stopiti v stik z vlagatelji, ki kupijo ali vpišejo vrednostne papirje najpozneje ob izteku obdobja prve ponudbe. Obdobje prve ponudbe bi bilo treba razumeti kot obdobje, v katerem izdajatelj ali ponudnik javnosti v skladu s prospektom ponudi vrednostne papirje, ne pa tudi poznejša obdobja, ko se vrednostni papirji na trgu prodajo naknadno. Obdobje prve ponudbe bi moralo zajemati tako primarno kot sekundarno izdajo vrednostnih papirjev. Taka ureditev bi morala določati, katere vlagatelje bi morali finančni posredniki obvestiti, ko se objavi dodatek, ter bi morala podaljšati rok, do katerega se stopi v stik s temi vlagatelji. Ne glede na novo ureditev, ki jo določa ta uredba, bi morale še naprej veljati obstoječe določbe Uredbe (EU) 2017/1129, ki na podlagi zahteve glede objave dodatka na javno dostopni spletni strani zagotavljajo, da imajo vsi vlagatelji dostop do dodatka.

(15)

Ker je ureditev za prospekt EU za okrevanje omejen na fazo okrevanja, bi morala ta ureditev prenehati veljati 31. decembra 2022. Da bi se zagotovila kontinuiteta prospektov EU za okrevanje, bi se morala za prospekte za okrevanje, potrjene še pred iztekom ureditve za prospekt EU za okrevanje, uporabljati predhodno veljavna določba.

(16)

Komisija mora do 21. julija 2022 Evropskemu parlamentu in Svetu predstaviti poročilo o uporabi Uredbe (EU) 2017/1129, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog. V tem poročilu bi bilo treba med drugim oceniti, ali je ureditev glede razkritja za prospekte EU za okrevanje primerna za doseganje ciljev te uredbe. V tej oceni bi bilo treba obravnavati, ali je s prospektom EU za okrevanje doseženo ustrezno ravnotežje med zaščito vlagateljev in zmanjšanjem upravnega bremena.

(17)

Direktiva 2004/109/ES od izdajateljev, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, ki je ali deluje v državi članici, zahteva, da od poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2020 ali pozneje, pri pripravi in objavi svojih letnih računovodskih poročil uporabijo enotne elektronske oblike poročanja. Ta enotna elektronska oblika poročanja je podrobno opredeljena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/815 (8). Ker so za pripravo letnih računovodskih poročil na podlagi enotne elektronske oblike poročanja potrebni dodatni kadrovski in finančni viri, zlasti v prvem letu priprav, in ker se izdajatelji zaradi pandemije COVID-19 soočajo z omejitvami glede virov, bi morala imeti država članica možnost, da za eno leto preloži uporabo zahteve glede priprave in objave letnih računovodskih poročil na podlagi enotne elektronske oblike poročanja. Za uveljavitev te možnosti bi morala država članica obvestiti Komisijo o svoji nameri, da bo dovolila tak odlog, njena namera pa bi morala biti utemeljena.

(18)

Ker ciljev te uredbe, in sicer uvesti ukrepe za spodbujanje naložb v realni sektor, omogočiti hitro dokapitalizacijo podjetij v Uniji in izdajateljem omogočiti, da v zgodnji fazi okrevanja izkoristijo priložnosti na javnih trgih, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(19)

Uredbo (EU) 2017/1129 in Direktivo 2004/109/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –