(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1925/2006 lahko Komisija na lastno pobudo sprejme odločitev o vključitvi snovi, ki ni vitamin ali mineral, ali sestavine, ki vsebuje takšno snov, v Prilogo III k navedeni uredbi, ki vsebuje seznam snovi, katerih uporaba v živilih je prepovedana, omejena ali pod strogim nadzorom Unije, če navedena snov predstavlja potencialno tveganje za potrošnike, kot je določeno v členu 8(1) navedene uredbe.

(2)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 4. decembra 2009 sprejela znanstveno mnenje (2), v katerem ugotavlja, da bi bilo treba v okviru hranilno ustrezne prehrane uživati čim manj transmaščobnih kislin.

(3)

Komisija je 3. decembra 2015 sprejela poročilo o transmaščobah v živilih in splošni prehrani prebivalstva Unije (3). V poročilu je bilo poudarjeno, da je koronarna srčna bolezen glavni vzrok smrti v Uniji, velik vnos transmaščobnih kislin pa resno povečuje tveganje za bolezni srca, in to bolj kot katero koli drugo hranilo po kalorijah.

(4)

Glede na ugotovitve poročila se zdi, da bi bila določitev zakonske mejne vrednosti vsebnosti industrijskih transmaščobnih kislin v živilih najučinkovitejši ukrep za javno zdravje, varstvo potrošnikov in združljivost z notranjim trgom.

(5)

Komisija je 30. aprila 2018 Agencijo zaprosila, naj zbere rezultate svojih predhodnih znanstvenih mnenj o učinkih transmaščobnih kislin na zdravje, zlasti glede prehranskih in zdravstvenih trditev, referenčnih hranilnih vrednosti in aditivov za živila, ter Komisijo obvesti o tem, kako so navedena znanstvena mnenja povezana s trenutnimi cilji in priporočili glede vnosa transmaščobnih kislin, namenjenimi ohranjanju zdravja.

(6)

Agencija je 19. junija 2018 predložila svoje ugotovitve v obliki znanstvene in tehnične pomoči. Na podlagi pregleda razpoložljivih znanstvenih dokazov je ugotovila (4), da bi moral biti glede na najnovejša nacionalna in mednarodna priporočila vnos transmaščobnih kislin s hrano čim nižji.

(7)

Svetovna zdravstvena organizacija je 15. maja 2018 pozvala k odpravi industrijsko proizvedenih transmaščobnih kislin iz svetovne preskrbe s hrano (5).

(8)

Transmaščobna kislina je snov, ki ni vitamin ali mineral in za katero je bilo ugotovljeno, da ima škodljive učinke na zdravje. Navedeno snov bi bilo zato treba vključiti v del B Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006, dodajanje navedene snovi živilom ali njena uporaba pri proizvodnji živil pa bi morala biti dovoljena samo pod pogoji, določenimi v navedeni prilogi, glede na trenutno znanstveno in tehnično znanje.

(9)

Za pojme „maščobe“, „transmaščobne kisline“ in „prodaja na drobno“ v delu B Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006 bi bilo treba uporabljati opredelitvi pojmov „maščobe“ in „transmaščobe“ iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter opredelitev pojma „prodaja na drobno“ iz člena 3(7) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(10)

Za lažjo uporabo te uredbe je treba od nosilcev živilske dejavnosti, ki dobavljajo živila drugim nosilcem živilske dejavnosti, razen trgovcev na drobno, zahtevati, da zagotovijo informacije o količini transmaščobnih kislin, ki niso naravno prisotne v maščobi živalskega izvora, kadar ta količina presega 2 grama na 100 gramov maščobe.

(11)

Da bi se nosilcem živilske dejavnosti omogočila prilagoditev na nove zahteve, ki bodo nastale zaradi te uredbe, bi bilo treba sprejeti ustrezne prehodne ukrepe.

(12)

Uredbo (ES) št. 1925/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –