1)

Ali je treba pravo Unije, zlasti pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (člen 49 in naslednji ter člen 56 in naslednji PDEU) ter načela pravne varnosti, prepovedi diskriminacije, preglednosti in nepristranskosti, svobodne konkurence, sorazmernosti, varstva zaupanja v pravo in skladnosti [iz prava Evropske unije], pa tudi – kjer se uporabljata – člena 3 in 43 Direktive 2014/23/EU (1) razlagati tako, da nasprotujejo zakonodaji, kakršna je člen 20(1) Decreto Legge 16 ottobre 2017, n. 148 (uredba-zakon št. 148 z dne 16. oktobra 2017) in poznejši izvedbeni akti, ki določa, da „1. V skladu s členom 21(3) in (4) Decreto Legge 1 luglio 2009, n. 78 (uredba-zakon št. 78 z dne 1. julija 2009), ki je bila z Legge 3 agosto 2009, n. 102 (zakon št. 102 z dne 3. avgusta 2009) s spremembami preoblikovana v zakon, Agenzia delle dogane e dei monopoli (agencija za carine in monopole) zagotovi odobritev podaljšanja obstoječe koncesije, ki se nanaša na vplačevanje, tudi na daljavo, v nacionalne loterije, ki izvajajo hitro loterijo, do datuma, določenega v členu 4(1) koncesijskega akta, da se zagotovi nove in večje prihodke državnega proračuna v višini 50 milijonov EUR za leto 2017 in 750 milijonov EUR za leto 2018“, v okoliščinah, ko:

2)

Ali je treba pravo Unije, zlasti pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (člen 49 in naslednji ter člen 56 in naslednji PDEU) ter načela pravne varnosti, prepovedi diskriminacije, preglednosti in nepristranskosti, svobodne konkurence, sorazmernosti, varstva zaupanja v pravo in skladnosti [iz prava Evropske unije], pa tudi – kjer se uporabljata – člena 3 in 43 Direktive 2014/23/EU razlagati tako, da nasprotujejo zakonodaji, kakršna je ta iz člena 20(1) uredbe-zakona št. 148 z dne 16. oktobra 2017, ki ob izrecni uporabi člena 21(3) in (4) uredbe-zakona št. 78 z dne 1. julija 2009, ki je bila z zakonom št. 102 z dne 3. avgusta 2009 s spremembami preoblikovana v zakon, določa, da „Agenzia delle dogane e dei monopoli zagotovi odobritev podaljšanja zadevne koncesije, ki se nanaša na vplačevanje, tudi na daljavo, v nacionalne loterije, ki izvajajo hitro loterijo, do datuma, določenega v členu 4(1) koncesijskega akta, da se zagotovi nove in večje prihodke državnega proračuna v višini 50 milijonov EUR za leto 2017 in 750 milijonov EUR za leto 2018“, kar določa:

3)

Ali je treba pravo Unije, zlasti pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (člen 49 in naslednji ter člen 56 in naslednji TPEU) in tudi načela pravne varnosti, prepovedi diskriminacije, preglednosti in nepristranskosti, svobodne konkurence, sorazmernosti, varstva zaupanja v pravo in skladnosti [iz prava Evropske unije], pa tudi – kjer se uporabljata – člena 3 in 43 Direktive 2014/23/EU razlagati tako, da nasprotujejo zakonodaji, kot je ta v aktih o izvajanju navedene uredbe, zlasti v sporočilu Agenzia delle Dogane e dei Monopoli [pravilnik št.] 0133677 z dne 1. decembra 2017, ki ob izrecnem izvajanju določb člena 20(1) uredbe-zakona št. 148 z dne 16. oktobra 2017, in v skladu s tem, kar je določeno v členu 4, prvi odstavek, koncesijske pogodbe za upravljanje loterij, ki izvajajo hitro loterijo, navaja, da se koncesijska pogodba podaljša samo enkrat, na novo določa zadnji rok za koncesijsko razmerje do 30. septembra 2028; v nobenem primeru ne posega v določbe istega člena 4 v zvezi z razdelitvijo trajanja koncesije na dve obdobji, tj. 5 let in 4 leta (zato se po poteku prvega petletnega obdobja, 1. oktobra 2019, za naslednje štiriletno obdobje do 30. septembra 2028 zahteva pozitivna ocena upravljanja, ki jo poda Agenzia delle Dogane e dei Monopoli do 30. marca 2024); in določa, da družba do 15. decembra 2017 plača znesek v višini 50 milijonov EUR; do 30. aprila 2018 znesek v višini 300 milijonov EUR; in do 31. oktobra 2018 znesek v višini 450 milijonov EUR;

4)

Ali je treba pravo Unije, zlasti pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (člen 49 in naslednji ter člen 56 in naslednji PDEU) ter načela pravne varnosti, prepovedi diskriminacije, preglednosti in nepristranskosti, svobodne konkurence, sorazmernosti, varstva zaupanja v pravo in skladnosti [iz prava Evropske unije], pa tudi – kjer se uporabljata – člena 3 in 43 Direktive 2014/23/EU razlagati tako, da nasprotujejo navedeni zakonodaji tudi ob predpostavki, da gospodarski subjekti v tem sektorju, ki so trenutno zainteresirani za vstop na trg […], niso sodelovali pri javnem razpisu, ki je bil prvotno odprt za podelitev koncesije ob njenem izteku in se je nadaljevala z dosedanjim koncesionarjem, po opisanih novih pogodbenih pogojih, oziroma ali […] do morebitne omejitve vstopa na trg […] pride le, če bi dejansko sodelovali pri prvotnem javnem razpisu?