28.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 354/43

1.1

Svetovno gospodarstvo še nikoli ni bilo tako močno povezano kot je danes. Velike globalne krize v večpolarnem svetu obelodanjajo potrebo po novem načinu upravljanja in večji legitimnosti mednarodnih organizacij. Ta legitimnost mora temeljiti na skupnih vrednotah, standardih in ciljih, na usklajenosti in učinkovitosti ter na vključenosti vseh držav in njihovih državljanov. EESO podpira EU pri aktivnem vključevanju v oblikovanje novega načina upravljanja mednarodnih organizacij.

1.2

Potreba po reformi mednarodnih organizacij, organizacij ZN in institucij Bretton Woods je bila znana že prej, izbruh finančne in gospodarske krize pa je tej reformi dal dodatni zagon. Takoj, ko je postalo jasno, da so posledice finančne krize nepovratne, je skupina G20 prevzela pobudo pri iskanju rešitev. Kljub dobro sprejetim rezultatom, ki jih je dosegla skupina G20, je legitimnost njenih odločitev vprašljiva. EESO poziva EU, naj oblikuje učinkovite povezave med procesom v okviru skupine G20 in predstavniškimi institucijami ZN, ter da okrepi ECOSOC.

1.3

Državam v gospodarskem vzponu in državam v razvoju je treba dati pomembnejšo vlogo pri upravljanju mednarodnih organizacij. EESO podpira nadaljnje prestrukturiranje Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (MDS) s ciljem okrepiti zastopanost teh držav.

1.4

Upravljanje mednarodnih organizacij bi moralo temeljiti na Ustanovni listini ZN in Splošni deklaraciji ZN o človekovih pravicah. EU je goreča zagovornica multilateralnega sodelovanja in EESO v celoti podpira to usmeritev. Vendar hkrati opozarja, da so se razmere za spodbujanje multilateralnih vrednot spremenile, in zato meni, da je treba ponovno obravnavati sporočili Evropske komisije o politikah, ki jih EU vodi na področju multilateralizma  (1).

1.5

Čeprav imajo mednarodne organizacije morda jasne cilje, niso zelo učinkovite zaradi pomanjkljivega nadzora nad naknadnim izvajanjem njihovih odločitev in neustreznega ocenjevanja njihovega učinka. EU ima na voljo nadzorne sisteme, ki so dobra praksa in ki bi lahko bili uvedeni na mednarodni ravni za nadzor zapletenih dejavnosti na več ravneh. EESO poziva EU, da te nadzorne sisteme uvede v mednarodne organizacije.

1.6

EESO podpira povečanje pristojnosti mednarodnih organizacij za regulacijo finančnih trgov na mednarodni ravni, katerega namen je preprečiti novo finančno krizo. EESO podpira večjo regulacijo na evropski in mednarodni ravni na naslednjih področjih: povečanje rezerv, ureditev hedge skladov, odpravljanje davčnih zatočišč, odvračanje od previsokih in neprimernih prejemkov, zmanjšanje tveganja finančnega vzvoda in nadnacionalna konsolidacija nadzornih organov.

1.7

EESO podpira vsakršno pobudo EU za spodbujanje sodelovanja in usklajenosti med mednarodnimi organizacijami. EESO poziva EU, da spodbudi naknadno izvajanje pobude nemške kanclerke Angele Merkel in olajša formalni dialog med mednarodnimi organizacijami za spodbujanje sodelovanja na podlagi agende MOD za dostojno delo.

1.8

EESO pozdravlja resolucijo Evropskega parlamenta, ki države članice EU poziva k ratifikaciji posodobljenih konvencij MOD, in podpira poziv Evropskega parlamenta, naj Komisija pripravi priporočilo, na podlagi katerega bi države članice ratificirale posodobljene konvencije MOD in dejavno prispevale k njihovemu izvajanju. EESO želi biti dejavno vključen v pripravo tega priporočila.

1.9

EESO se zaveda, da EU v strukturah upravljanja mednarodnih organizacij uporablja „mehko moč“, kljub temu pa meni, da bi EU morala za vsako posamezno mednarodno organizacijo oblikovati strategijo za povečanje svojega vpliva in okrepitev svojega položaja. Pri pripravi teh strategij bi bilo treba upoštevati prispevek EESO s posvetovalnih srečanj.

1.10

EESO upa, da bodo nova Lizbonska pogodba, nova funkcija visokega predstavnika za zunanje zadeve in intenzivnejše diplomatsko sodelovanje okrepili enotno nastopanje EU in izboljšali njen položaj v mednarodnih organizacijah. EESO spodbuja EU, naj bo usklajena pri pripravi svojih zunanjih politik in dosledna pri določanju svojih ciljev.

1.11

Postopek oblikovanja nove strukture upravljanja ni preveč pregleden. Vključiti je treba socialne partnerje in predstavniške organizacije civilne družbe, pri čemer EESO od EU pričakuje, da bo zagotovila dober dostop do informacij o tem postopku.

1.12

Učinkovitost mednarodnih organizacij je večja, če so odprte za posvetovanje z organizacijami civilne družbe, sindikati in organizacijami delodajalcev. Ti morajo biti del njihovih preglednih posvetovalnih struktur in njihovega nadzornega sistema. EESO od EU (Evropske komisije in držav članic) pričakuje, da bo spodbujala in pospeševala boljše posvetovanje z organizacijami civilne družbe in socialnimi partnerji v prihodnjih strukturah upravljanja mednarodnih organizacij.

2.1

Razprava o sistemu upravljanja mednarodnih organizacij ni nova, pri čemer pa sta hitro širjenje in globok vpliv svetovne finančne krize razkrila pomanjkljivosti svetovnega modela upravljanja v globaliziranem gospodarstvu. Pokazala sta tudi čedalje večjo soodvisnost med državami. Kriza je prizadela vsa gospodarstva, hkrati pa je sprožila tudi globoko krizo zaposlovanja, ki je prizadela milijone že tako ranljivih delavcev in podjetij. Da bi čim bolj omejili negativne posledice sedanje krize in preprečili prihodnje krize, bo treba bolje regulirati finančni sektor, kjer se je kriza začela. Vendar to ni dovolj. Za oblikovanje trajnostnega in na vrednotah temelječega gospodarstva moramo ustvariti nov, učinkovitejši, odgovornejši in preglednejši način upravljanja svetovnega gospodarstva.

2.2

To mnenje bo osredotočeno na mednarodne organizacije, ki vodijo socialne, ekonomske in finančne politike, ob upoštevanju potekajočega procesa reforme teh organizacij in finančne krize. To so OZN, STO, MOD, Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, OECD, skupina G20 in Odbor za finančno stabilnost.

2.3

Svet se sooča z velikimi svetovnimi krizami, ki jih lahko učinkovito rešimo samo na svetovni ravni. To ne velja zgolj za sedanjo finančno in gospodarsko krizo, temveč tudi za prehrambeno krizo, preskrbo z vodo in energijo, povečanje revščine, okoljske probleme, vključno z učinki podnebnih sprememb, varnost in množičnejše preseljevanje.

2.4

Globalizacija je spremenila gospodarske odnose, kar se mora odražati tudi v svetovni strukturi gospodarskega upravljanja. Razmerja moči se spreminjajo: države BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) postajajo gospodarsko, politično in strateško čedalje pomembnejše. Bipolarni svet (hladna vojna) se je preoblikoval v enopolarni svet (prevlada ZDA), slednji pa se spreminja v večpolarnega. Države v gospodarskem vzponu in države v razvoju morajo imeti ustrezno vlogo v institucijah, ki sestavljajo nov svetovni model upravljanja.

2.5

Na te izzive lahko odgovorijo zgolj institucije, ki so legitimne. Nova struktura upravljanja bo legitimna samo, če bodo politike v njej skladne, njihovo izvajanje učinkovito in če bo odprta za sodelovanje vseh držav in njihovih državljanov.

2.6

V preteklih letih je bilo sprejetih več pobud za pregled svetovnega sistema upravljanja mednarodnih organizacij in za reformo ZN. Napredek je bil dosežen pri pristopu One UN Delivery (ukrepamo združeni) na nacionalni ravni, z rezidenčnim koordinatorjem ZN v vodilni vlogi. Leta 2009 je Svet izvršnih direktorjev za koordinacijo sistema ZN napovedal 9 pobud, ki naj bi jih s skupaj izvedle organizacije ZN in institucije Bretton Woods. V okviru iskanja nove strukture za upravljanje svetovnega gospodarstva se predlaga, da se okrepita vloga in pristojnost ECOSOC. Izbruh finančne in gospodarske krize je reformnemu procesu dal dodatni zagon, vodilno vlogo pa je prevzela skupina G20.

2.7

Na srečanju 24. in 25. septembra 2009 v Pittsburghu (ZDA) so voditelji držav skupine G20 sprejeli odločitve, ki bodo bistveno spremenile način upravljanja mednarodnih organizacij. V skladu s temi odločitvami bo skupina G20 postala glavni forum za mednarodno gospodarsko sodelovanje. Sklenili so, da si bodo še naprej prizadevali za regulacijo finančnih trgov in da bodo kakovostna delovna mesta v ospredju oživitve gospodarstva. Hkrati so se dogovorili, da vzpostavijo okvir za močno, trajnostno in uravnoteženo gospodarsko rast, s čimer so se zavezali, da bodo oblikovali skupne srednjeročne cilje za svojo makroekonomsko, davčno in trgovinsko politiko, ki bodo v skladu s trajnostno in uravnoteženo rastjo svetovnega gospodarstva. MDS so pooblastili, da jim pomaga pri ocenjevanju politik in tako olajša njihov dialog. S to potezo so precej povečali vlogo MDS, ki so mu že pred tem namenili dodatna sredstva v višini 500 milijard ameriških dolarjev. Pooblastila Svetovne banke na področju zmanjšanja revščine so dodatno okrepili z dodatnim posojilom (100 milijard ameriških dolarjev), s posebnim poudarkom na zanesljivi preskrbi s hrano in energijo za revne. Voditelji skupine G20 se bodo znova srečali junija 2010 v Kanadi, novembra 2010 v Koreji in leta 2011 v Franciji.

2.8

Države članice skupine G20 so sklenile posodobiti strukturo gospodarskega sodelovanja. Glasovalne pravice držav v gospodarskem vzponu v MDS se bodo povečale za 5 % na račun držav z manjšimi gospodarstvi, ki so prekomerno zastopane. Tudi Svetovno banko so pozvali, naj preveri zastopanost držav v gospodarskem vzponu v svoji strukturi odločanja.

2.9

Čeprav so bili rezultati srečanj G20 dokaj dobro sprejeti, pa je legitimnost te vodilne vloge vprašljiva. Najrevnejše države sveta so namreč izključene iz razprave. Program skupine G20 ne temelji na dogovorjeni politiki in v njem ne sodelujejo aktivno vse pomembne mednarodne organizacije. V ZN obstaja velika zaskrbljenost, da se vloga te organizacije zmanjšuje, zlasti na področju socialno-ekonomskih vprašanj. Treba je najti novo ravnovesje med novo vlogo skupine G20, ZN in njihovimi agencijami ter institucijami Bretton Woods. Pričakovati je, da bodo podane nove pobude in zamisli glede na dejstvo, da se gospodarski in politični odnosi spreminjajo trajno in hitro.

2.10

Države skupine G20 morajo razviti učinkovite povezave z reprezentativnimi procesi Združenih narodov, da se interesi vseh držav v svetu upoštevajo v novi in vključujoči svetovni strukturi, ki jo bo spremljala ustanovitev „sveta ZN za ekonomsko in socialno varnost“, močno reformiranega ECOSOC-a z okrepljenimi pristojnostmi odločanja ali „globalnega ekonomskega sveta“ (2). Ob vseh teh spremembah mora EU najti svoje mesto, pri čemer nekateri opazovalci izražajo zaskrbljenost, da se bo ravnovesje moči spremenilo tako, da se bo evropski vpliv na mednarodnem prizorišču zmanjšal.

2.11

Vlogi civilne družbe in socialnih partnerjev v tem procesu ni namenjeno dovolj pozornosti. EESO priporoča, da skupina G20 dodeli formalno vlogo civilni družbi in socialnim partnerjem, in poziva ministre za delo držav skupine G20, da v svoje delo vključijo institucije, ki predstavljajo socialne partnerje na mednarodni ravni. Čeprav so nekatere mednarodne organizacije socialnim partnerjem in organizacijam civilne družbe že dodelile posvetovalni status, temu procesu na splošno primanjkuje preglednosti, saj bi morale biti vanj aktivneje vključene reprezentativne organizacije, kot so EESO in ekonomsko-socialni sveti.

3.1

Vsak nov način upravljanja mednarodnih organizacij mora temeljiti na načelih in vrednotah ZN. Mednarodne organizacije sicer imajo lastno strukturo upravljanja, vendar mora njihovo delovanje temeljiti na Ustanovni listini Združenih narodov, temeljnih človekovih pravicah, človeškem dostojanstvu ter enakopravnosti moških in žensk. Temeljiti mora tudi na pravičnosti in spoštovanju mednarodnih pogodb in standardov. Spodbujati mora družbeni napredek, boljši življenjski standard in večjo svobodo. Nova struktura upravljanja mednarodnih organizacij mora spodbujati trajnostni razvoj in socialno vključevanje ter se učinkovito odzivati na glavne svetovne probleme.

3.2

Vrednote iz Ustanovne listine ZN in Splošne deklaracije ZN o človekovih pravicah so hkrati vrednote Evropske unije. EU temelji na načelih svobode in dostojanstva, dialoga in stabilnosti ter spoštovanja mednarodnih sporazumov. Je tudi goreča zagovornica multilateralizma ter ZN in pogodb te organizacije. EESO vse to podpira. Vendar hkrati opozarja, da so se razmere za spodbujanje multilateralnih vrednot spremenile, in zato meni, da je treba ponovno obravnavati sporočili Evropske komisije o politikah, ki jih EU vodi na področju multilateralizma. (COM(2001)231: Oblikovanje učinkovitega partnerstva z Združenimi narodi na področju razvoja in humanitarnih zadev in COM(2003)526: Evropska unija in Združeni narodi: izbira multilateralizma.)

3.3

Nova struktura upravljanja svetovnega gospodarstva mora temeljiti na Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in se osredotočiti na reševanje najresnejših socialnih vprašanj, kot so brezposelnost, revščina, zanesljivost preskrbe s hrano ter čedalje večja neenakost. Prispevati mora k socialni pravičnosti in pravičnejšem svetu. Imeti mora večjo vlogo pri spodbujanju okolju prijaznega gospodarstva, pri zaščiti javnih dobrin, na primer čiste vode in zraka, biotske raznovrstnosti ter pri zmanjševanju emisij CO2.

4.1

EESO poziva Evropsko komisijo in tudi druge evropske institucije, naj dejavno spodbujajo nov način upravljanja mednarodnih organizacij, s čimer bi povečali njihovo usklajenost in omogočili, da bolj učinkovito prispevajo k trajnostnemu razvoju, pa tudi k zagotavljanju dostojnega dela in trajnostnih projektov.

4.2

Mednarodne organizacije, zlasti organizacija ZN in njene agencije, imajo sicer jasne cilje, vendar jim pogosto primanjkuje učinkovitosti. Čeprav so cilji opredeljeni v mednarodnih pogodbah in standardih, je njihovo izvajanje pogosto neustrezno, učinkovitega sistema za oceno učinka pa ni. V okviru novega upravljanja mednarodnih organizacij bi bilo treba večji poudarek nameniti uveljavljanju in spremljanju izvajanja njihovih odločitev.

4.3

Nadzor postaja pomembno orodje za zagotavljanje skladnega izvajanja politik in smernic za upravljavce in politične nosilce glede načina, kako naj se osredotočijo na področja, ki jih morajo obravnavati prednostno. Zagotavlja tudi „zgodnja opozorila“, ki omogočajo pravočasno in ustrezno delovanje. EESO meni, da bi bilo treba razviti in uporabljati tak pristop, ob upoštevanju potreb mednarodnih organizacij, v večjem in bolj usklajenem mednarodnem obsegu, saj je uspešna evropska izkušnja pri nadzoru kompleksnih dejavnosti na več ravneh spodbudila uvajanje skupnih upravljavskih zmogljivosti javnih organov, strokovnjakov in zasebnega sektorja.

4.4

Mednarodne organizacije bodo bolj učinkovite, če bodo medsebojno krepile svoje cilje. Nekatere mednarodne organizacije imajo pritožbene in zavezujoče arbitražne mehanizme (STO), medtem ko so druge razvile nadzorne mehanizme, četudi brez pristojnosti uveljavljanja (MOD). Politike mednarodnih organizacij si med seboj ne smejo nasprotovati, saj bodo cilji organizacij ZN, mednarodnih finančnih institucij in EU doseženi samo, če bodo v medsebojnem sodelovanju spodbujale svoje standarde, kot so enakost spolov, trajnostni razvoj, dostojno delo in liberalizacija trgovine.

4.5

Upravljanje finančnih institucij (MDS, Svetovna banka, Odbor za finančno stabilnost) je bilo v ospredju razprav o mednarodnem upravljanju svetovnega gospodarstva. Danes je regulacija finančnih trgov, ki morajo postati preglednejši, potrebna bolj kot kdajkoli prej, saj ustreznih ukrepov ni več možno sprejemati zgolj na nacionalni ravni. Za večjo učinkovitost mednarodnih organizacij pri preprečevanju prihodnjih kriz EESO podpira enakomerno povečanje njihovih pristojnosti za regulacijo finančnih trgov na mednarodni ravni, ne da bi postale prekomerno omejujoče, utesnjujoče in birokratske. EESO podpira večjo regulacijo na evropski in mednarodni ravni na naslednjih področjih: povečanje rezerv, ureditev hedge skladov, odpravljanje davčnih zatočišč, odvračanje od previsokih in neprimernih prejemkov, zmanjšanje tveganja finančnega vzvoda in nadnacionalna konsolidacija nadzornih organov, če omenimo samo nekaj zadev.

4.6

Potrebno je več mednarodnega sodelovanja pri odpravljanju vpliva finančne krize na realno gospodarstvo. Za varno svetovno gospodarstvo je potrebna obsežnejša regulacija, ki bi v večji meri temeljila na vrednotah. Nemška kanclerka Angela Merkel je dala pomembno pobudo. Na srečanju STO, Svetovne banke (SB), MDS, MOD in OECD je predlagala Listino za trajnostno gospodarsko upravljanje (3), ki bi postavila temelje za usklajene politike za dosego skupnih ciljev, pri čemer bi vsaka organizacija delovala na podlagi lastnega mandata. Na podlagi te listine so voditelji držav skupine G20 v Pittsburghu oblikovali „temeljne vrednote za trajnostno gospodarsko dejavnost“, v katerih opredeljujejo svojo odgovornost do različnih interesnih skupin (potrošnikov, delavcev, vlagateljev in podjetnikov), da povečajo blaginjo ljudi z usklajenimi ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi strategijami. OECD je pripravil „svetovni standard za 21. stoletje“, ki temelji na obstoječih standardih OECD za upravljanje družb, večnacionalna podjetja, boj proti korupciji in davčno sodelovanje (4). Stiglitzeva komisija priporoča ostre ukrepe za preprečevanje upadajočega povpraševanja, ustvarjanje novih delovnih mest in doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja. EESO Evropski uniji in njenim državam članicam priporoča, da te pobude podprejo.

4.7

Osrednjo vlogo v tej novi strukturi upravljanja bo imela MOD. Njeni temeljni delovni standardi in načelo dostojnega dela in trajnostnih podjetij so smernice za reševanje krize zaposlovanja. Na 98. konferenci junija 2009 so tri sodelujoče strani MOD sprejele globalni pakt o delovnih mestih, ki je sveženj ukrepov, s katerimi naj bi obrnili trend upadanja zaposlovanja in rasti. EESO poziva EU, da spodbudi formalni dialog med mednarodnimi organizacijami na podlagi agende MOD za dostojno delo na področju zaposlovanja, razvoja podjetij, socialne zaščite, humanih delovnih razmer, stabilnih delovnih razmerij in pravic na delovnem mestu.

4.8

Za večjo usklajenost Odbor predlaga EU, da znotraj in zunaj EU spodbuja ratifikacijo posodobljenih konvencij MOD in izvajanje agende za dostojno delo. Odbor zlasti poziva k ratifikaciji in izvajanju konvencij, ki najbolj zadevajo agendo za dostojno delo, vključno s konvencijami o zdravju in varnosti pri delu, konvencijami o socialni varnosti in konvencijo št. 94 o določbah o delu v javnih pogodbah. Predpisi EU države članice ne odvezujejo od njihovih obveznosti iz ratificiranih konvencij MOD. EESO podpira poziv Evropskega parlamenta v svoji resoluciji z dne 26. novembra 2009, naj Komisija pripravi priporočilo, na podlagi katerega bi države članice ratificirale posodobljene konvencije MOD in dejavno prispevale k njihovemu izvajanju. Po tem, ko je sprejel mnenji o socialni razsežnosti globalizacije (5) in o spodbujanju dostojnega dela za vse (6), EESO želi, da bi bil dejavno vključen v pripravo tega priporočila.

4.9

Poleg tega EESO podpira vse pobude EU k sodelovanju pri posebnih vprašanjih med mednarodnimi organizacijami. Dobri primeri so sodelovanje med STO in MOD na področju zaposlovanja, sodelovanje med Svetovno banko in MOD glede vprašanj socialne varnosti ter sodelovanje med Svetovno banko in MDS pri izvajanju temeljnih delovnih standardov. Posebej pomembna vprašanja so zaposlovanje mladih, mikrofinanciranje in socialna varnost.

5.1

Države v razvoju in države v gospodarskem vzponu morajo imeti večjo vlogo v novih strukturah svetovnega upravljanja, ki jih bodo sprejele mednarodne organizacije. Vendar mora njihovo vključevanje temeljiti na predpisih ZN in spoštovanju človekovih pravic. Cilj zagotavljanja dostojnega dela in uvajanja temeljnih delovnih standardov MOD v države v razvoju in države v gospodarskem vzponu mora biti vodilo politik mednarodnih organizacij. Svetovna banka in MDS se morata preoblikovati, da bi povečala zastopanost in vlogo revnejših držav v svojih institucijah in postopkih.

5.2

Državam v razvoju je treba pomagati, da bi jim omogočili učinkovito sodelovanje v postopkih odločanja STO. Treba jih je pripraviti za aktivnejšo udeležbo v trgovinskih pogajanjih in spodbuditi, da izpopolnijo in izboljšajo svoje znanje na trgovinskem področju ter tudi svoje tehnične zmogljivosti in sposobnosti na področju povezovanja trgov. Državam v razvoju je treba dati nekaj legitimnega političnega prostora v trgovinskih odnosih.

5.3

Marca 2009 je MDS opravil analizo občutljivosti držav z nizkimi dohodki za negativne učinke svetovne finančne krize in recesije kot posledice krize (7). Na podlagi ocen MOD bo v skrajno revščino potisnjenih več kot 200 milijonov ljudi, predvsem ljudi iz držav v razvoju in gospodarstev v vzponu. Število zaposlenih, ki živijo pod pragom revščine (s plačilom nižjim od dva ameriška dolarja na dan), se lahko poveča na 1,4 milijarde, s čimer bi se izničil napredek, ki je bil v zadnjem desetletju dosežen glede zmanjšanja revščine v svetu. Vse večja revščina bo najbolj prizadela ženske, saj je 60 % revnega prebivalstva na svetu ženskega spola. V takih okoliščinah si je treba še dodatno prizadevati za izpolnitev razvojnih ciljev tisočletja. EESO poziva EU, naj učinkovito uveljavi svojo zavezo k izpolnitvi razvojnih ciljev tisočletja.

6.1

EU mora imeti na mednarodnem prizorišču posebno vlogo. Evropska unija je najpomembnejša izvoznica na svetu, največji donator pomoči državam v razvoju in referenčni trg za ves svet. Kljub temu nekatere raziskave kažejo, da EU izgublja svoj položaj v ZN (8). EU v generalni skupščini dobiva manj podpore za svoje resolucije o človekovih pravicah kot pred desetletjem zaradi vse večjega vpliva držav (kot sta Kitajska in Rusija), ki zavračajo vmešavanje v „notranje zadeve“ (9).

6.2

EU ima v sistemu svetovnega upravljanja velik interes. Model socialnega tržnega gospodarstva EU je edinstven in se je izkazal kot izredno prožen pri reševanju zapletenih problemov sedanje gospodarske krize. EU in njene institucije morajo sprejeti aktivne ukrepe za zaščito svojih interesov in spodbujanje svojih vrednot.

6.3

EU ima svoje predstavnike v vseh mednarodnih organizacijah, ki se ukvarjajo z upravljanjem svetovnega gospodarstva, na primer v okviru udeležbe držav članic v upravnih odborih teh organizacij, z usklajevanjem politik članic v teh organizacijah, z zastopstvom članice, ki vodi predsedstvo, ali neposredno v okviru predstavniškega statusa ES. EU ima v večini mednarodnih organizacij zgolj status opazovalke (z izjemo STO in FAO), tako da lahko vpliv uveljavlja zgolj na podlagi „mehke moči“. Čeprav sta „mehka moč“ in mreža dobrega imena EU morda učinkoviti, pa bi si morala EU aktivno prizadevati za sprejetje formalnih stališč, kadar je to mogoče. EU bi morala za vse mednarodne organizacije razviti strategijo za povečanje svoje vloge in okrepitev svojih stališč, da bi spodbujali bolj učinkovito in pošteno upravljanje omenjenih organizacij.

6.4

V MDS predstavljajo EU različni govorci (predsednik EURIMF, ECB, predsednik Euroskupine, minister za finance predsedstva EU), pri čemer razhajanja med državami članicami glede finančnih in razvojnih vprašanj ne dopuščajo, da bi Evropa spregovorila z enotnim glasom. Evropska komisija ima sicer pristojnost, da na področju trgovinskih zadev zastopa EU, vendar pa niti 16 držav članic EU, ki ima isto valuto in je del svoji pristojnosti preneslo na ECB, ne more vedno sprejeti enotnega stališča glede drugih finančnih in gospodarskih zadev. Glede na čedalje večji pomen institucij Bretton Woods in zlasti MDS EESO poziva EU in njene institucije, naj izboljšajo svoje usklajevanje pri upravljanju teh institucij. Države članice EU imajo v MDS skupaj 32 % glasovalnih pravic, v primerjavi s 17 % pravic ZDA. Zmanjševanje vpliva manjših držav članic EU na račun gospodarstev v vzponu je mogoče nadomestiti z bolje usklajeno politiko EU.

6.5

EESO poziva EU, naj spodbudi MDS k spodbujanju politik, ki zagotavljajo dostop do posojil in financiranja, zlasti za MSP in kmete, saj v vseh nacionalnih gospodarstvih ti sektorji predstavljajo hrbtenico gospodarstva in zagotavljajo največ delovnih mest. EESO predlaga tudi, naj EU mednarodne finančne institucije pozove, da zagotovijo sredstva za države v razvoju za izvedbo proticikličnih ukrepov, pri tem pa se izogibajo procikličnim pogojnim obvezam.

6.6

Z letom 2000 je EU znatno povečala svoje finančne prispevke v Svetovni banki (241 milijonov EUR leta 2008). EESO se zaveda pomena Svetovne banke za izkoreninjenje revščine in EU priporoča, naj Svetovno banko spodbudi, da sprejme razvojne politike, ki vključujejo dostojno delo ter dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja in drugih javnih dobrin. EESO poziva EU, naj podpre Svetovno banko pri financiranju načrtov za oživitev gospodarstva za države, ki jih je prizadela sedanja finančna in gospodarska kriza, ki se osredotočajo na podporo trajnostnega razvoja podjetij, ustvarjanje delovnih mest, javne naložbe, aktivne politike trga dela, zagotavljanje osnovne socialne varnosti za vse, dodatne varnostne mreže za najranljivejše ter naložbe v okolju prijazno gospodarstvo.

6.7

Po novi Lizbonski pogodbi ima Evropski parlament pristojnost soodločanja na področju trgovinske politike. Za EESO je to nova priložnost za okrepitev sodelovanja s Parlamentom in Komisijo na področju trgovinskih zadev. EESO je pripravil več mnenj o trgovinskih zadevah in o potrebi po uskladitvi trgovinskih politik s socialno in okoljsko politiko EU. (10)

6.8

EU porabi veliko časa za usklajevanje svojih pogledov in stališč v mednarodnih organizacijah, zaradi česar namenja manj časa in truda pridobivanju podpore svojim stališčem pri drugih članicah mednarodnih organizacij. Ena od nedavnih pozitivnih izjem je Konvencija ZN o pravicah invalidov. Organizacije civilne družbe lahko zagovarjajo skupno stališče. EESO ugotavlja, da je glasovanje držav članic EU čedalje bolj enotno, in poziva EU, naj se pripravi na enoten nastop in tako prepreči izgubo vpliva, ker članice niso soglasne. Upati je, da bo Lizbonska pogodba to izboljšala. Sprejetje nove Pogodbe, novi položaj visokega predstavnika in okrepljeno diplomatsko sodelovanje ponujajo priložnost za izboljšanje mednarodnega položaja EU.

6.9

Boljši način upravljanja mednarodnih organizacij z večjo usklajenostjo in zato tudi bolj učinkovito se začne doma. Politike EU v ZN in agencijah ZN, G20 in institucijah Bretton Woods bi morale upoštevati enaka načela in spodbujati enake cilje, in sicer v skladu s pooblastili in strukturo posameznih organizacij. Veliko več prizadevanj je potrebnih za razvoj skladnih politik v mednarodnih organizacijah. Politika EU o skladnosti za razvoj je pozitiven zgled. EESO se sklicuje tudi na skladnost med notranjimi in zunanjimi politikami v lizbonski strategiji (11).

7.1

Sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe je temeljni pogoj za zaščito in spodbujanje vrednot, ki so bistvene za mednarodne organizacije. Za civilno družbo je način upravljanja v mednarodnih organizacijah zelo pomemben. V najnovejši krizi se je pokazalo, da civilna družba, tj. davkoplačevalci, zaposleni, potrošniki, varčevalci, lastniki hiš in podjetniki plačujejo visoko ceno za neustrezno in neučinkovito svetovno upravljanje.

7.2

Nova struktura upravljanja se izoblikuje na diplomatskih srečanjih na vrhu na visoki ravni. Ta proces ni preveč pregleden. Organizacije civilne družbe in socialni partnerji imajo omejen dostop do informacij o postopkih, še bolj omejen dostop pa do postopkov odločanja. Organizacije civilne družbe in sindikati poskušajo mobilizirati javno mnenje in lobirati pri svojih vladah, naj posredujejo njihove predloge za prihodnjo strukturo upravljanja svetovnega gospodarstva. Z nekaterimi poslovnimi krogi se posvetovanja izvedejo, drugi pa so izključeni. Glasu organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev moramo bolje prisluhniti v okviru političnega procesa EU v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami.

7.3

Na voljo so številni primeri dobre prakse vključevanja civilne družbe v upravljanje mednarodnih organizacij na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Na mednarodni ravni izstopa primer MOD. Predstavniki delodajalcev in zaposlenih ter vlad v vseh institucijah MOD so enakovredno zastopani pri upravljanju, odločanju, določanju standardov ali nadzoru. Svetovalni odbor za podjetja in industrijo (BIAC – Business and Industry Advisory Council) ter svetovalni odbor za sindikate (TUAC – Trade Union Advisory Council) pri OECD sta prav tako primera institucionalnega posvetovanja s socialnimi partnerji. Vse druge mednarodne organizacije imajo bolj zadržan odnos do posvetovanj s socialnimi partnerji in drugimi organizacijami civilne družbe, kot je na primer odnos do posvetovalnega statusa nevladnih organizacij pri ZN, ali pa se z njimi sploh ne posvetujejo kot v primeru skupine G20. Učinkovito upravljanje mednarodnih organizacij bo okrepljeno z institucionalizacijo vključevanja predstavniških organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev na pregleden način. Mednarodne organizacije lahko postanejo učinkovitejše, če v okviru njihovih mehanizmov spremljanja in nadzora ter sistemov zgodnjega opozarjanja sodelujejo organizacije civilne družbe in socialni partnerji.

7.4

EESO od EU pričakuje, da bo organizacije civilne družbe in socialne partnerje vključila v pripravo svojih politik in stališč v zvezi z novim načinom upravljanja mednarodnih organizacij. Poleg tega Odbor od EU pričakuje, da bo v mednarodnih organizacijah spodbujala odprtost za posvetovanje s civilno družbo in socialnimi partnerji v okviru razprave o njihovih upravljavskih strukturah. Koristno posvetovanje vključuje preglednost in enostaven dostop do dokumentov v časovnem okviru, ki omogoča, da se upoštevajo in vključijo stališča zainteresiranih strani.

7.5

EESO pričakuje da bo EU (Evropska komisija in države članice) spodbujala in pospeševala boljše posvetovanje organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev v prihodnjem upravljanju mednarodnih organizacij.