Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62010TN0033

    Zadeva T-33/10: Tožba, vložena 28. januarja 2010 – ING Groep proti Komisiji

    UL C 80, 27.3.2010, p. 40–42 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    27.3.2010   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 80/40


    Tožba, vložena 28. januarja 2010 – ING Groep proti Komisiji

    (Zadeva T-33/10)

    2010/C 80/66

    Jezik postopka: angleščina

    Stranki

    Tožeča stranka: ING Groep NV (Amsterdam, Nizozemska) (zastopniki: O. Brouwer, M. Knapen in J. Blockx, odvetniki)

    Tožena stranka: Evropska Komisija

    Predlogi tožeče stranke

    Izpodbijano odločbo naj se, tudi zaradi neobrazložitve ali nezadostne obrazložitve, razglasi za nično v delu, v katerem je spremembo transakcije CTI opredelila kot dodatno pomoč v znesku 2 milijard EUR;

    izpodbijano odločbo naj se, tudi zaradi neobrazložitve ali nezadostne obrazložitve, razglasi za nično v delu, v katerem je Komisija odobritev pomoči pogojevala s sprejetjem prepovedi določanja cen, kot je določena v odločbi in Prilogi II k tej odločbi;

    izpodbijano odločbo naj se, tudi zaradi neobrazložitve ali nezadostne obrazložitve, razglasi za nično v delu, v katerem je Komisija odobritev pomoči pogojevala z zahtevami za prestrukturiranje, ki so strožje od tega, kar je primerno in zahtevano v sporočilu o prestrukturiranju;

    Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

    Tožbeni razlogi in bistvene trditve

    Nizozemska je zaradi nemirov na finančnih trgih septembra in oktobra 2008 11. novembra 2008 v temeljni kapital prvega razreda družbe ING (v nadaljevanju tudi: tožeča stranka) vložila 10 milijard EUR (v nadaljevanju: transakcija CTI). Ta ukrep pomoči je Evropska komisija začasno odobrila 12. novembra 2008 za obdobje šestih mesecev.

    Nizozemska je januarja 2009 sprejela gospodarsko tveganje glede dela nekaterih oslabljenih sredstev tožeče stranke. Ta ukrep je Evropska komisija začasno odobrila 31. marca 2009, pri čemer se je Nizozemska sama zavezala, da bo predložila načrt prestrukturiranja za tožečo stranko. Oktobra 2009 sta se tožeča stranka in Nizozemska dogovorili o spremembi izvirne transakcije CTI, da bi omogočili predhodno vračilo polovice kapitalske injekcije CTI. Končna različica načrta prestrukturiranja je bila Komisiji predložena 22. oktobra 2009.

    Komisija je 18. novembra 2009 sprejela izpodbijano odločbo, s katero je odobrila ukrep pomoči pod pogojem, da bodo izpolnjene zahteve glede prestrukturiranja, navedene v prilogah I in II k odločbi.

    Tožeča stranka v tožbi predlaga razglasitev delne ničnosti odločbe z dne 18. novembra 2009 o državni pomoči C 10/2009 (ex N 138/2009) Nizozemske za kreditno linijo za nelikvidna sredstva tožeče stranke in načrt prestrukturiranja zanjo v delu, v katerem, prvič, je spremembo transakcije CTI opredelila kot dodatno pomoč v znesku 2 milijard EUR, drugič, je odobritev pomoči pogojevala s sprejetjem prepovedi določanja cen in, tretjič, je odobritev pomoči pogojevala z zahtevami za prestrukturiranje, ki so strožje od tega, kar je primerno in zahtevano v sporočilu o prestrukturiranju.

    Tožeča stranka trdi, da bi morala izpodbijana odločba biti razglašena za delno nično iz teh razlogov:

     

    Tožeča stranka v prvem tožbenem razlogu v zvezi s spremembo transakcije CTI trdi, da je Komisija

    (a)

    kršila člen 107 PDEU s tem, da je menila, da je sprememba transakcije CTI, dogovorjena med tožečo stranko in Nizozemsko, državna pomoč; in da je

    (b)

    kršila načelo skrbnosti iz člena 296 PDEU, s tem da ni skrbno in nepristransko preučila vseh zadevnih vidikov tega primera, ni zaslišala zadevnih oseb in izpodbijane odločbe ni zadostno utemeljila.

     

    Tožeča stranka v drugem tožbenem razlogu v zvezi s prepovedjo, da bi družbi ING in ING Direct določali cene, trdi, da je Komisija

    (a)

    kršila načelo dobrega upravljanja, ker ni skrbno in nepristransko preučila upoštevnih vseh vidikov tega primera, in da je kršila tudi obveznost zadostne obrazložitve odločbe;

    (b)

    kršila načelo sorazmernosti, ko je odobritev ukrepa pomoči pogojevala s prepovedmi določanja cen, ki niso ustrezne, potrebne ali sorazmerne;

    (c)

    kršila člen 107(3)(b) PDEU in napačno uporabila načela in smernice, določene v sporočilu o prestrukturiranju.

     

    Tožeča stranka v tretjem tožbenem razlogu v zvezi z nesorazmernimi zahtevami za prestrukturiranje, trdi, da izpodbijana odločba vsebuje

    (a)

    napako pri presoji, saj je Komisija napačno izračunala absolutni in relativni znesek pomoči in kršila načeli sorazmernosti in dobrega upravljanja s tem, da je zahtevala prekomerno prestrukturiranje, ne da bi skrbno in nepristransko preučila vsa zadevna dejstva, ki so bila navedena; in

    (b)

    napako pri presoji in nezadostno obrazložitev, ker Komisija pri presoji potrebnega prestrukturiranja ni upoštevala sporočila o prestrukturiranju.


    Top