Este documento es un extracto de la web EUR-Lex
Documento 62008CN0475
Case C-475/08: Action brought on 5 November 2008 — Commission of the European Communities v Kingdom of Belgium
Zadeva C-475/08: Tožba, vložena 5. novembra 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji
Zadeva C-475/08: Tožba, vložena 5. novembra 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji
UL C 32, 7.2.2009, p. 13/14
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
7.2.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 32/13 |
Tožba, vložena 5. novembra 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji
(Zadeva C-475/08)
(2009/C 32/22)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Patakia in B. Schima, zastopnika)
Tožena stranka: Kraljevina Belgija
Predlogi tožeče stranke:
— |
ugotovi naj se, da Kraljevina Belgija, s tem ko – v nasprotju s členom 7 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES (1) – ni imenovala upravljavcev sistemov, s tem ko – v nasprotju s členoma 18 in 25(2) Direktive 2003/55/ES ni določila samo reguliranega dostopa tretjih strank do omrežja, ampak tudi dostop tretjih strank na podlagi pogajanj, in s tem ko ni prenesla člena 22(3)(d) in (e) ter (4) Direktive 2003/55/ES, ni izpolnila svojih obveznosti iz te direktive; |
— |
Kraljevini Belgiji naj se naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Komisija v podporo svoji tožbi navaja tri očitke.
Tožeči stranki najprej očita, da v nasprotju s členi od 7 do 11 Direktive 2003/55/ES ni imenovala upravljavcev prenosnega omrežja, skladišč plina in obratov za utekočinjeni zemeljski plin.
Dalje tožeči stranki očita, da je glede novih strank vzpostavila pravno negotovost, in sicer ker ustvarja vtis, da je dostop do omrežja na podlagi pogajanj alternativa reguliranemu dostopu. Vendar naj bi iz členov 18 in 25(2) Direktive 2003/55/ES jasno izhajalo, da je regulirani dostop edina možnost za dostop tretjih strank do omrežja ter da je regulativni organ edini pristojen, da pred začetkom njihove veljavnosti določi ali potrdi vsaj metodologije za izračun določitev tarif.
Nazadnje, Komisija zatrjuje, da tožeča stranka, s tem da je določila, da so nove velike naprave za oskrbo z zemeljskim plinom izvzete iz uporabe Direktive, ni pravilno prenesla člena 22(3)(d) Direktive – in sicer glede obveznosti objave sklepa – ter člena 22(3)(e) iste direktive, ki se nanaša na obveznost posvetovanja z drugimi državami članicami ali regulativnimi organi, ki jih zadeva povezovanost teh naprav. Poleg tega naj bi tožeča stranka v svoji nacionalni zakonodaji v nasprotju s členom 22(4) Direktive ne predpisala obveznosti, da je treba Komisijo nemudoma seznaniti s sklepom o takem izvzetju in z vsemi ustreznimi informacijami, ki se nanj nanašajo.
(1) UL L 176, 15.7.2003, str. 57.