This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62008CN0474
Case C-474/08: Action brought on 4 November 2008 — Commission of the European Communities v Kingdom of Belgium
Zadeva C-474/08: Tožba, vložena 4. novembra 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji
Zadeva C-474/08: Tožba, vložena 4. novembra 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji
UL C 32, 7.2.2009, p. 13–13
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
7.2.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 32/13 |
Tožba, vložena 4. novembra 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji
(Zadeva C-474/08)
(2009/C 32/21)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Patakia in B. Schima, zastopnika)
Tožena stranka: Kraljevina Belgija
Predlogi tožeče stranke:
— |
Ugotovi naj se, da Kraljevina Belgija, s tem da ni določila, da se lahko primeri zavrnitve dostopa do distribucijskega ali prenosnega omrežja predložijo regulatornemu organu, ki odloča z zavezujočim sklepom v roku dveh mesecev, v skladu s členom 23(5) Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (1), s tem da je ukinila določene odločilne elemente za izračun tarif za pristojnosti regulatornega organa, določenih v členu 23(2) Direktive 2003/54/ES, ni izpolnila obveznosti iz navedene direktive; |
— |
Kraljevini Belgiji naj se naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Prvič, Komisija navaja, da prenos člena 23(5) Direktive 2003/54/ES ni opravljen. Upoštevne določbe belgijskega zakona o organizaciji trga z električno energijo naj bi bile namreč tako splošne, da naj z njimi ne bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti obstoja pravice do individualne pritožbe zoper odločbe o zavrnitvi dostopa do distribucijskega ali prenosnega omrežja za električno energijo. Te določbe naj zlasti ne bi določale natančnih pravil postopka in nobenega roka za odgovor regulatornega organa, v tem primeru Commission nationale de régulation de l'électricité (nacionalna komisija za regulacijo električne energije, v nadaljevanju: CRE).
Drugič, tožeča stranka očita toženi stranki, da je kršila člen 23(2) Direktive 2003/54/ES, s tem da naj bi kralja, namreč organ, ki ni CRE, pooblastila za določitev posebnih pravil o amortizaciji in dobičku v zvezi z investicijami v nacionalnem in evropskem interesu. Ta postopek naj ne bi bil v skladu z zgoraj navedenim členom, ker se zdi, da naj regulatorni organ v teh dveh primerih ne bi imel nobenega vpliva na metodologije, uporabljene za izračun ali določitev tarif prenosa in distribucije.
(1) UL L 176, str. 37.