9.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 204/43

1.1

EESO meni, da je mogoče potrditi večino strukture in sedanjega besedila osnutka smernic. Po drugi strani pa opozarja na razlike v podrobnostih med poglavjem o linijskih prevozih in poglavjem o prevozih (združenj plovil) v prosti plovbi. Razdelek poglavja o linijskih prevozih, ki obravnava izmenjavo informacij, je precej natančen in razmeroma koristen, saj so v njem opisane in razložene ustrezne sodne prakse in prakse sprejemanja odločitev na tem področju. Na splošno se zdi, da je osnutek smernic za linijske storitve jasen, ter da temelji na obstoječi sodni praksi in na dolgih, temeljitih razpravah z obravnavano industrijo. Razdelki o splošnih prevozih v prosti plovbi in zlasti razdelki o združenjih plovil v prosti plovbi pa so manj natančni. EESO domneva, da je to pomanjkanje natančnosti v veliki meri posledica odsotnosti sodne prakse in torej pomanjkanja izkušenj ustreznih organov (zadolženih za konkurenco), vključno z Evropsko komisijo, na področju prevozov v prosti plovbi in združenj plovil v prosti plovbi, saj naročniki prevoza še niso vložili nikakršne uradne pritožbe.

1.2

EESO ponavlja svoje pozive v prejšnjih mnenjih (2004, 2006, 2007), naj EU začne konstruktivna posvetovanja z drugimi sodnimi oblastmi, da skupaj ugotovijo združljivost obstoječih ureditev linijskih prevozov po svetu. EESO nadalje ponavlja svoje priporočilo iz zgoraj navedenih mnenj, da naj Evropska komisija poleg čisto konkurenčnih dejavnikov upošteva tudi vidik človeških virov (npr. vpliv na zaposlovanje za evropske pomorščake), kadar obravnava pravila o konkurenci na področju pomorskega prometa.

1.3

EESO predlaga uporabo nazornih primerov za opredelitev vsebine (osnutka) smernic o linijskih prevozih, zlati tam, kjer naj bi bili podatki „zgodovinski“.

1.4

Ker so razdelki o prevozih v prosti plovbi in združenjih plovil v prosti plovbi iz zgoraj navedenih razlogov manj natančni, se EESO sprašuje, ali bodo ponudnikom prevozov v prosti plovbi (združenjem) zagotovili dovolj natančna navodila, ki jih potrebujejo, da opravijo samoocenjevanje svojih sporazumov o sodelovanju. V nekaterih razdelkih osnutka smernic o prevozih (združenj plovil) v prosti plovbi bo morda potrebno zagotoviti večjo jasnost. Morda bi bilo vredno tudi premisliti o razširitvi uredbe o konzorcijih, ki je v sedanji obliki konkretno omejena na kontejnerske prevoze, da pokrije tudi druge ustrezne segmente svetovnega trga pomorskih prevozov.

1.5

EESO poudarja, da združenja plovil ne tvorijo večine trga prevoznih storitev v prosti plovbi. Nasprotno, veliko večino prevoznih storitev v prosti plovbi opravlja veliko število malih in srednje velikih podjetij, ki med seboj tekmujejo za tovor. EESO zato meni, da je treba v smernice vključiti posebno pojasnilo, ki bo priznavalo to dejstvo. Poleg tega bi morala Evropska komisija natančneje opredeliti uporabo pravila de minimis v zvezi z združenji plovil, ki so premajhna, da bi lahko kakorkoli pomembno vplivala na njihove trge.

1.6

Obžalovanja vredno je, da navodila o združenjih plovil v prosti plovbi ne odgovarjajo v celoti na vprašanja, ki zbujajo negotovost in celo zaskrbljenost pri združenjih plovil, ki opravljajo prevoze v prosti plovbi. EESO se strinja, da osnutek smernic daje vtis, da združenja plovil v prosti plovbi kot taka niso neskladna s pravili konkurence ES, kljub temu pa poziva Evropsko komisijo, da v končni različici smernic zagotovi natančnejšo opredelitev v zvezi z uporabo člena 81(3) glede plovil v prosti plovbi in tako zagotovi orodja, potrebna za izvedbo samoocenjevanja.

1.7

Omeniti je treba, da osnutek smernic ne vsebuje natančne opredelitve izraza „prevozi v prosti plovbi“, zaradi česar ni jasno, ali se smernice nanašajo tudi na pomorski potniški prevoz in/ali specializirane prevoze. Zato bi bilo morda treba premisliti o dodatni pojasnitvi tega vprašanja.

1.8

Nadalje, v zvezi s poglavjem o prevozih v prosti plovbi EESO predlaga, da smernice pojasnijo, da se dejavnosti ladjarskega posrednika pri oblikovanju cen ne razlikujejo bistveno od dejavnosti upravnika združenja plovil. Trgi prevozov v prosti plovbi, vključno s tistimi, na katerih nastopajo združenja plovil, so ponudbeni trgi, tj. cene se določajo v pogajanjih med strankami in temeljijo na ponudbi in povpraševanju. Zato dejstvo, da se upravnik združenja plovil dogovori o ceni z naročnikom prevoza za uporabo plovila v okviru združenja, samo po sebi ne pomeni „določanja cen“ kot nedopustne omejitve.

2.1

Evropska komisija je 13. septembra 2007 objavila dolgo pričakovani osnutek smernic o uporabi pravil konkurence ES za storitve pomorskega prometa. Smernice se nanašajo na sporazume o sodelovanju v storitvenih sektorjih v pomorskem prometu, ki jih neposredno zadevajo spremembe iz Uredbe (ES) št. 1419/2006 o kabotaži, linijskih prevoznih storitvah in prevoznih storitvah v prosti plovbi. Cilj smernic je zagotoviti navodila, ki bodo ladijskim prevoznikom pomagala izpeljati notranjo presojo svojih sporazumov o sodelovanju in ugotoviti, ali so ti v skladu s členom 81 Pogodbe ES. Začetno obdobje veljavnosti smernic znaša pet let.

2.2

Namen osnutka smernic je zlasti pojasniti pogoje, pod katerimi si lahko ponudniki linijskih prevozov zakonito izmenjujejo informacije o tovoru, ponudniki prevozov v prosti plovbi pa sklepajo dogovore o združevanju plovil. V ta namen je podana obsežna skupina parametrov. Resnična dodana vrednost (osnutka) smernic v praksi pa bo znana šele v prihodnosti, npr. ali bodo smernice (osnutek smernic) ponudile dovolj natančna navodila, da lahko ponudniki prevozov ugotovijo, ali je njihovo nameravano ravnanje na trgu zakonito.

3.1

Del osnutka smernic, ki se nanaša na linijski prevoz – poleg tega, da potrjuje že znana dejstva, tj. da bodo z 18. oktobrom 2008 ukinjene linijske konference pri prevozih v pristanišča EU in iz njih – določa dovoljena sredstva za izmenjavo tržnih informacij med ponudniki linijskih prevozov. Čeprav bi bilo treba nekatere podrobnosti morda še dodelati, bo industrija linijskega pomorskega prometa z osnutkom smernic najverjetneje dobila prav tako izmenjavo informacij, kakršno potrebuje za nemoteno poslovanje.

3.2

Z 18. oktobrom 2008 bodo morali ponudniki linijskih prevozov, ki opravljajo storitve prevoza v pristanišča EU in iz njih, ukiniti vse dejavnosti, povezane s protikonkurenčnimi linijskimi konferencami, ne glede na to, ali so take dejavnosti dovoljene v drugih sodnih oblasteh po svetu. EESO meni, da bodo ponudniki prevozov, ki ponujajo svoje storitve na svetovnem trgu, težko zagotovili, da linijske konference, ki so nezakonite v EU, ne povzročijo bistvene škode na trgu EU.

3.3

Na področju linijskih prevozov je v ospredju vprašanje sistemov za izmenjavo informacij. Ponudniki linijskih prevozov so dobili določeno mero svobode pri izmenjavi informacij. Pomembni elementi so tržna struktura, vrsta izmenjanih informacij, starost informacij in pogostost izmenjanih podatkov. Poudarek je upravičeno največji na izmenjavi podatkov o gibanjih v prihodnosti, predvsem napovedi zmogljivosti in indeksi cen. Zdi se, da so napovedi zmogljivosti prima facie tako rekoč vedno nezakonite. EESO se zaveda, da je treba učinke izmenjave informacij ocenjevati od primera do primera.

3.4

Glede indeksov cen ni verjetno, da bi zbirni indeks cen kršil zakon, razen če obstaja možnost razčlenitve informacij tako, da lahko podjetja neposredno ali posredno ugotovijo konkurenčne strategije svojih tekmecev. Ovrednotiti je treba obseg združevanja podatkov, naravo „zgodovinskih“ ali „nedavnih“ podatkov in pogostost objavljanja informacij, pri čemer pa osnutek smernic ne navaja natančno, kakšen pomen je treba pripisati tem dejavnikom.

3.5

Glede storitev linijskega prevoza smernice ne vsebujejo nikakršnega resnično novega elementa, temveč se zdi, da zgolj ponovno opisujejo splošna merila, ki so jih predhodno opredelili Evropska komisija in evropska sodišča.

3.6

EESO ponavlja svoje pozive iz prejšnjih mnenj (1), naj EU začne konstruktivna posvetovanja z drugimi sodnimi oblastmi, da skupaj ugotovijo združljivost obstoječih ureditev linijskih prevozov po svetu. EESO nadalje ponavlja svoje priporočilo iz zgoraj navedenih mnenj, da bi morala Evropska komisija poleg čisto konkurenčnih dejavnikov upoštevati tudi vidik človeških virov (npr. vpliv na zaposlovanje za evropske pomorščake), kadar obravnava pravila konkurence na področju pomorskega prometa.

3.7

Prevozne storitve v prosti plovbi so globalne in izjemno konkurenčne, njihove značilnosti pa se skladajo s številnimi značilnostmi modela popolne konkurence. Ponudba storitev je homogena, vstopni stroški pa so na splošno zelo nizki. Na trgu tekmuje veliko podjetij, pri čemer ponudba nadomestnih storitev poteka med plovili različnih velikosti in vrst glede na tržne okoliščine. Trg je zelo pregleden tudi zaradi pretoka informacij. Posli se sklepajo v glavnem na podlagi pogodb za enkraten prevoz, več zaporednih prevozov, prevoz tovora ali časovno omejeni prevoz. Cene za prevoz tovora, ki jih lahko dosežejo ponudniki na teh trgih, so izjemno nestanovitne in so odvisne od tržnih okoliščin. Poleg tega se lahko trgi prevoznih storitev v prosti plovbi hitro odzovejo na tržna dogajanja in potrebe naročnikov prevoza (2).

3.8

Združenja plovil delujejo v vseh sektorjih prevoznih storitev v prosti plovbi. „Združenje plovil“ je skupina podobnih plovil, katerih lastniki so različni, vendar poslujejo pod isto upravo. Upravnik združenja plovil upravlja plovila kot eno samo povezano floto, zbira njihov zaslužek in ga nato razdeli po predhodno dogovorjenem sistemu „ponderiranih“ deležev, pri čemer je posameznim lastnikom prepuščeno zgolj upravljanje navtično/tehničnega obratovanja ladje. Združenja plovil se ustanavljajo v glavnem iz dveh razlogov. Prvi razlog je, da udeležencem omogočajo doseganje standardov storitev, ki jih njihove glavne stranke čedalje bolj zahtevajo. Drugi razlog je, da želijo izboljšati učinkovitost prevozov z namenskimi vlaganji in večjim izkoristkom ladij. Združenja plovil delujejo v okolju ponudbe in povpraševanja, v katerem se pogodbe sklepajo na podlagi višje ponudbe, cene se glavnem oblikujejo na promptnem trgu, kupci so veliki in izkušeni, posredniki pa ponujajo izjemen pregled tonaže in pogojev v vsakem trenutku.

3.9

EESO poudarja, da združenja plovil ne tvorijo večine trga prevoznih storitev v prosti plovbi. Pravzaprav večino prevoznih storitev v prosti plovbi opravlja veliko število malih in srednje velikih podjetij, ki med seboj tekmujejo za tovor. EESO zato meni, da je treba v smernice vključiti posebno pojasnilo, ki bo priznavalo to dejstvo.

3.10

EESO opaža, da so prevozne storitve v prosti plovbi in združenja plovil v prosti plovbi že od nekdaj urejala pravila konkurence ES, tj. veliko pred sprejetjem Uredbe 1419/2006, ki je Evropski komisiji dodelila izvršilna pooblastila na področju teh storitev. Kljub temu pa v tem obdobju naročniki prevozov niso vložili nikakršnih pritožb, tako da na tem področju ni nikakršne sodne prakse. EESO domneva, da je prav pomanjkanje sodne prakse in posledično neizkušenost pristojnih organov (zadolženih za konkurenco), vključno z Evropsko komisijo, razlog, zakaj so razdelki osnutka smernic, ki obravnavajo prevoze (združenj plovil) v prosti plovbi, manj natančni od razdelkov, ki obravnavajo linijske prevoze. Omeniti je treba tudi, da osnutek smernic ne opredeljuje natančno pomena „prevozi v prosti plovbi“, zaradi česar ni jasno, ali se smernice nanašajo tudi na pomorski potniški prevoz in/ali specializirane prevoze. Zato bi bilo morda treba premisliti o pojasnitvi tega vprašanja.

3.11

Osnutek smernic ne upošteva dovolj posebnosti sektorja proste plovbe in je videti, kot da se ravna po posebnih nesektorskih Smernicah o horizontalnem sodelovanju. Združenja plovil bodo morala ravnati v skladu z enakimi smernicami kot drugi industrijski sektorji, da zagotovijo, da ne bodo zavirala svobodne konkurence ali ravnala kot kartel.

3.12

Osnutek smernic je precej splošen in ne zagotavlja natančne pravne varnosti. Smernice ne navajajo izrecno, da so združenja plovil v pomorskem prometu neskladna s pravili o konkurenci EU, pri čemer pa tudi ne dajejo navodil, v katerih primerih bi to lahko bila.

3.13

Najpomembnejši razdelek osnutka smernic je tisti, ki obravnava ocenjevanje in razvrščanje združenj plovil. Izhodišče je ugotovitev, da je ena od splošnih značilnosti združenja plovil skupno trženje v povezavi z različnim obsegom skupne proizvodnje.

3.14

V zvezi z obravnavanim trgom EESO meni, da bi morale smernice bolj upoštevati dejstvo, da obstaja pomemben dejavnik nadomestnih storitev v prevozih v prosti plovbi tako na strani povpraševanja kot tudi na strani ponudbe (npr. glede na vrsto plovila, velikost plovila, vrsto prevoznih pogodb in geografski trg). Vendar če mora združenje plovil opraviti samoocenjevanje, tržni deleži ne morejo biti opredeljeni za vsako pogodbo posebej, temveč jih je treba ocenjevati skozi določeno obdobje.

3.15

EESO meni, da bo treba opraviti določene izboljšave glede ustreznosti in opredelitve tržnega deleža, ki ga imajo združenja plovil v pomorskem prometu, in „nadomestnih storitev“ med vrstami trgovine in vrstami ladij. Zaveda se tudi, da niso bila podana nikakršna praktična navodila v zvezi z opredelitvijo ustreznega trga. Kljub temu bi morali biti tržni deleži precej različni glede na uporabljeno metodologijo.

3.16

Pri oceni sporazumov o združenjih plovil v prosti plovbi v skladu s členom 81, je treba poudariti, da upravnik združenja plovil tako operativno kot komercialno „upravlja“ floto, povezano v združenju plovil, tako da ponuja skupno storitev prek enega samega združenja plovil. Ponudba povil na trgu dejansko dopolnjuje nalogo upravnika, ki upravlja ponujeno storitev. Posameznim lastnikom pa je prepuščena odgovornost za čisto navtično/tehnično obratovanje plovil. Združenja plovil zagotavljajo skupno „opravljeno“ storitev, ki je rezultat dokaj visoke stopnje povezovanja dejavnosti udeležencev (3). Zato bi bilo treba sporazume združenj plovil oceniti enako kot druge oblike sporazumov o skupni proizvodnji ali sporazumov o specializaciji.

3.17

EESO meni, da sklici na „določanje cen“ kot na značilnost delovanja združenja plovil (in posledično kot na nedopustno omejitev konkurence) ne morejo biti ohranjeni v smernicah na podlagi tega, da je dogovor o ceni med upravnikom združenja plovil in stranko sestavni del ponujene storitve in je rezultat pogajanj o ceni za uporabo plovila v okviru združenja v ponudbenem postopku.

3.18

EESO meni, da so glede na namen sporazumov združenj plovil in njihove temeljne značilnosti izpolnjeni štirje pogoji, določeni v členu 81(3) ES, kar pomeni, da združenja plovil običajno izpolnjujejo pogoje, potrebne za izvzetje. Dejstvo, da so bila združenja plovil ustanovljena kot odziv na potrebe in zahteve naročnikov prevoza in da že desetletja delujejo brez pritožb, potrjuje to stališče.

3.19

EESO upa, da bo Evropska komisija smernice stalno pregledovala glede na pridobljene izkušnje, da bo po potrebi sproti uvajala dopolnilna navodila ali pojasnila, takoj ko bodo slednja na voljo, in da ne bo čakala na pretek petletnega obdobja.

3.20

Komisija bi morala ob prvi priložnosti uvesti pregled področja uporabe skupinskih izjem za linijske konzorcije in hkrati proučiti potrebo po ureditvi drugih ustreznih segmentov svetovnega trga pomorskih prevozov, zlasti prevoze v prosti plovbi, ki se opravljajo redno in na rednih progah, kar je značilnost številnih vrst specializiranih prevozov (npr. konvencionalna plovila s hladilnicami, plovila za prevoz lesa, specializirana plovila za prevoz avtomobilov ter plovila RO-RO).