—

S prvim delom prvega tožbenega razloga tožeče stranke trdijo, da je Komisija storila očitno napako pri presoji s tem, da je ugotovila, da je financiranje Hinterland Facilities ni vključevalo državne pomoči, saj naj zadevni ukrepi ne bi mogli izkrivljati konkurence niti vplivati na trgovino med državami članicami.

—

Z drugim delom tožeče stranke trdijo, da je Komisija napačno uporabila pravo v zvezi z brezpogojnostjo državne pomoči in iztožljivo pravico konzorcija do pridobitve državno zajamčenih sredstev ter glede ocene števila državnih jamstev, ki jo je podala Komisija.

—

S tretjim in četrtim delom tožeče stranke trdijo, da je Komisija napačno uporabila pravo z ugotovitvijo, da švedski jamstveni ukrepi pomenijo shemo državne pomoči in obstoječo pomoč.

—

S petim delom tožeče stranke trdijo, da je Komisija storila očitno napako pri presoji z ugotovitvijo, da so državna jamstva omejena na financiranje Fixed Link.

—

S šestim delom prvega tožbenega razloga tožeče stranke navajajo kršitev člena 107(3)(c) PDEU, ker naj Komisija ne bi imela dovolj razlogov za ugotovitev, da so zadevni ukrepi pomoči združljivi z notranjim trgom.

—

V okviru šestega dela tožeče stranke trdijo tudi, da je Komisija napačno uporabila pravo, ker ni presojala kumulativnega učinka vseh različnih ukrepov pomoči, ki so bili neposredno ali posredno sprejeti za konzorcij.

—

S sedmim delom prvega tožbenega razloga tožeče stranke navajajo napačno uporabo načela legitimnih pričakovanj.

—

Drugi tožbeni razlog je razdeljen na devetnajst delov, s katerimi tožeče stranke trdijo, da je bilo preverjanje, ki ga je opravila Komisija, nezadostno in nepopolno, in da Komisija glede več vprašanj ni upoštevala svojih smernic in obvestil. Te kršitve naj bi tvorile skupek skladnih dokazov, da Komisija na dan sprejetja izpodbijane odločbe ni mogla rešiti resnih težav, podanih v obravnavanem primeru. Zato naj Komisija napačno ne bi varovala procesnih pravic, ki jih imajo tožeče stranke na podlagi člena 108(2) PDEU.

—

S tretjim in zadnjim tožbenim razlogom tožeče stranke trdijo, da izpodbijana odločba temelji na pomanjkljivi obrazložitvi. Tožeče stranke trdijo, da Komisija ni zagotovila, da bi bila obrazložitev izpodbijane odločbe dovolj natančna, da bi lahko tožeče stranke branile svoje pravice in da bi Sodišče lahko opravljalo nadzor. Domnevna pomanjkljivost obrazložitve naj bi se nanašale na presojo Hinterland Facilities, državnih pomoči, danskih davčnih olajšav, danskih državnih posojil in nazadnje tega, da naj bi ugotovitve Komisije o združljivosti s skupnim trgom in legitimnimi pričakovanji temeljile na krožnem razlogovanju.