29.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/13

1.

Člen 4(1), prva alinea, Direktive Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic je treba razlagati tako, da nasprotuje ureditvi države članice, ki za oprostitev plačila davka na dividende, ki jih matična družba s sedežem v tej državi prejme od odvisne družbe s sedežem v drugi državi članici, določa, da se navedene dividende najprej vključijo v davčno osnovo matične družbe, da se lahko nato 95 % teh dividend odbije, če je za zadevno davčno obdobje poslovni izid po odbitku drugih dobičkov, za katere velja oprostitev plačila davka, še vedno pozitiven, in zaradi katere:

2.

Člen 4(1), prva alinea, Direktive 90/435 v povezavi z odstavkom 2 istega člena je treba razlagati tako, da ne določa obveznosti za države članice, da bi morale nujno dopustiti, da se distribuirani dobiček, ki ga matična družba s sedežem v tej državi prejme od odvisne družbe s sedežem v drugi državi članici, lahko v celoti odbije od zneska dobička v davčnem obdobju matične družbe in da se izguba, ki iz tega izvira, lahko prenese v naslednje davčno obdobje. Države članice so pristojne, da ob upoštevanju zahtev svojega nacionalnega pravnega reda in možnosti iz navedenega člena 4(2) določijo podrobna pravila, v skladu s katerimi se doseže cilj, določen v odstavku 1, prva alinea, istega člena.

Vendar če je država članica izbrala sistem oprostitve iz člena 4(1), prva alinea, Direktive 90/435 in je načeloma v ureditvi navedene države članice mogoče prenesti izgube v naslednje davčno obdobje, navedena določba nasprotuje ureditvi države članice, katere učinek je zmanjšanje izgub matične družbe, ki bi se lahko prenesle, do višine prejetih dividend.

3.

Če so v nacionalni zakonodaji za čisto nacionalne primere sprejete enake rešitve, kot so določene v pravu Skupnosti, je le nacionalno sodišče pristojno, da v okviru razdelitve sodnih funkcij med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, določene v členu 234 ES, presodi natančen obseg te napotitve na pravo Skupnosti, saj upoštevanje omejitev, ki jih je lahko nacionalni zakonodajalec določil za uporabo tega prava v čisto nacionalnih primerih, spada v pravo zadevne države članice in zato v izključno pristojnost njenih sodišč.

4.

Če so na podlagi nacionalne ureditve države članice dividende, ki izvirajo iz družbe s sedežem v tretji državi, manj ugodno obravnavane kot dividende, ki izvirajo iz družbe s sedežem v navedeni državi članici, je nacionalno sodišče pristojno, da ob upoštevanju predmeta nacionalne ureditve in dejanskega stanja zadeve, ki mu je bila predložena, preveri, ali se uporabi člen 56 ES, in če se, ali nasprotuje navedenemu različnemu obravnavanju.

5.

Člen 43 ES ne nasprotuje zakonodaji države članice — ki določa, da lahko matična družba s sedežem v državi članici, ki prejme distribuirani dobiček od odvisne družbe s sedežem v drugi državi članici, ta dobiček odbije od obdavčljivih dohodkov le v obsegu dobička, ki ga ima v davčnem obdobju, v katerem je odvisna družba distribuirala dobiček, medtem ko bi bila mogoča popolna oprostitev za distribuirani dobiček, če bi ta družba v tej drugi državi članici imela stalno poslovno enoto — če dobički, ki izvirajo iz enot, ustanovljenih v drugi državi članici, niso diskriminatorno obravnavani v primerjavi z dobički, ki izvirajo iz primerljivih nacionalnih enot.