Objava enotnega dokumenta iz člena 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter sklica na objavo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju

(2021/C 58/18)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Willamette Valley“

PGI-US-02439

Datum vložitve vloge: 17. oktober 2018

1.   Ime za registracijo

Willamette Valley

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

4.   Opis vin

Zaščitena geografska označba „Willamette Valley“ je rezervirana za mirna vina (rdeča vina, vina rosé in bela vina) ter kakovostna peneča vina.

Vina „Willamette Valley“ opredeljuje sorta vinske trte, po kateri so tudi prepoznavna. Večino proizvodnje na območju Willamette Valley sestavljajo rdeča vina „Willamette Valley“, predvsem pinot noir, in bela vina „Willamette Valley“, predvsem chardonnay, pinot gris in riesling, ter peneče mešanice sort pinot noir in chardonnay.

Vina „Willamette Valley“ so vina srednjega telesa hladnega podnebja, za katera je značilna poudarjena vsebnost kislin, spominjajo na svetlo, sveže zrelo sadje in mineralne tanine, po sortah pa kažejo naslednje lastnosti:

Mirna vina

Rdeča vina:

Rdeča vina „Willamette Valley“ so sijoče, zmerne rdeče do granatne barve, ki se glede na kraj in letino lahko približuje temno vijolični do črni; aroma spominja bolj na sveže kot kuhano rdeče in črno sadje, od granatnega jabolka, jagod, malin in češnje do robid in sliv, kar se neposredno izraža tudi v okusu; hkrati je v aromi mogoče čutiti note rdečega in vijoličnega cvetja, zemeljske arome od humusa do čajnih listov, note po jodu in železu, začimbe za peko, kot je sasafras, kolo, minerale, s staranjem pa se razvijejo kompleksnejše arome gnjati, gob, usnja in zeliščnih začimb. Okus in tekstura v ustih sta kompleksna in prepletena s fino strukturiranimi tanini čajnih listov in češnjevega tobaka, sledi zaokrožena, žametna druga faza okusa z elegantno in bogato strukturo, v kateri se izražajo tako sadje kot hrana intenzivnega okusa, kot je mogoče začutiti iz vonja; struktura v ustih lahko izkazuje različne tanine, od čajnih listov do lesa, hkrati pa okus poživlja rahla kislost, ki dolgo ohranja intenzivne okuse in obenem prispeva potrebno dinamičnost, s katero vino ohranja in zagotavlja svojo primernost za staranje.

Vina rosé:

Vina rosé „Willamette Valley“ so lahko od zelo svetle sivorožnate do blede granatne barve, vsa so živahna in lepa, v njih pa se izražajo arome belega in rdečega cvetja (od jasmina do vrtnice) ter svežega sadja od rdeče pomarančne do divjih jagod in malin, ki jih je mogoče tako vohati kot okušati; v ustih je mogoče zaznati tako slanost kot tudi mineralnost, občutek je kremast, včasih s kančkom nepovretega sladkorja. Razpoznavne živahne kisline vin rosé „Willamette Valley“ omogočajo, da se lahko nekaj let starajo v steklenicah.

Bela vina:

Bela vina „Willamette Valley“ so enotno sijoča, polna kislin, barva sega od platinaste do bledo limonine, s pozno trgatvijo ali shranjevanjem v hrastovih sodih pa je kremna do zlata. Za aromo belih vin je v enaki meri ali celo še bolj kot pri sorti pinot noir značilno svetlo sadje, vendar so izražene različne vrste sadja, arome pa segajo od citrusov, koščičastega sadja (breskev, hrušk itd.) do cvetličnih not belega cvetja in cvetov sadnega drevja; vsa imajo v ustih izrazito mineralnost in slanost (zaradi pH, kislin in pustega svetlega sadja), v jedru je mogoče čutiti sveže in čiste sadne arome zaradi visoke vsebnosti kislin, ki pušča dolg pookus in obeta dolgoživost. S staranjem vina razvijejo note posušenega cvetja, marmelad iz citrusov, z elementi medu in razvitimi mineralnimi notami.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	16 %
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	7 %
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 g/l, izraženi kot vinska kislina pH = največ 4
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	23,31 mEq/l (rdeča vina) 19,98 mEq/l (bela vina in vina rosé)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150 mg/l 40 mg/l nevezanega žveplovega dioksida

Kakovostna peneča vina

Kakovostna peneča vina „Willamette Valley“ se pridelujejo kot bela vina in vina rosé iz sort pinot noir, chardonnay, v nekaterih primerih pa tudi iz sorte pinot meunier. Imajo fino do srednje izrazito peno, s prefinjenostjo, iskrenjem v bisernih nitih ter izrazitimi, čistimi sadnimi aromami komaj dozorelega koščičastega sadja in aromatičnih citrusov, zaokroženimi s kislinami. Bela kakovostna peneča vina so platinaste barve in sijoče bistra, z aromami jabolka ali hruške ter okusom, podobnim limeti, koščičastemu sadju ali mineralom. Vina rosé imajo privzdignjene note divjih jagod, izjemno visoko vsebnost kislin ter večplasten okus svetlega rdečega sadja (jabolka in slive). Več kot desetletno staranje v steklenicah je običajno. Barve vin rosé segajo od bistre češnjevo rdeče do „pridiha“ rožnate barve. Arome vin rosé segajo od cvetnih listov vrtnice do rdečega olupljenega jabolka in rahle arome sliv ali jagod, odvisno od mešanice in zrelosti grozdja ob trgatvi. Značilen „začimbni“ element je prav tako pogost. V opisih arome in okusa se med drugim značilno pojavljajo divje jagode in drugo poletno jagodičevje, citrusi, kot so rdeče pomaranče in tangerine, jabolka in lesnike, ter začimbe, kot so posušena zelišča in ingver. Izjemno visoka vsebnost kislin omogoča več kot desetletno staranje v steklenicah.

Arome zelo suhih penečih vin iz sort chardonnay, pinot noir in pinot meunier lahko segajo od belega cvetja, lupine ostrig ob oceanski obali, jabolka in hruške do bele grenivke. Okus se razlikuje po deležu uporabljene sorte vinske trte in kraju gojenja trte. Cvetlične note segajo od nežnega belega cvetja do vrtnic, začimbne od vanilje do ingverja in sušenih zelišč, med sadnimi notami pa je mogoče zaznati zelena, rumena in rdeča olupljena jabolka, lesnike, jagodičevje na torti ter anžujske hruške, bele grenivke, karambole in tangerine. Kisline so bistre in živahne, v pookusu pa se lahko ohranja precej dolg občutek svežega sadja.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	14 %
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	7 %
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5 g/l, izraženih kot vinska kislina pH = največ 4
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	<= 23,31 mEq/l
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150 mg/l 30 mg/l nevezanega žveplovega dioksida

5.   Enološki postopki

(a)   Osnovni enološki postopki

Jih ni.

(b)   Največji donosi

Pinot noir in druga rdeča vina: 7 850 kg/ha (45 hl/ha)

Chardonnay: 10 100 kg/ha (60 hl/ha)

Druga vina: 12 330 kg/ha (70 hl/ha)

Kakovostna peneča vina: 15 700 kg/ha (90 hl/ha)

6.   Razmejeno geografsko območje

Območje Willamette Valley je v predpisih ameriškega urada Alcohol and Tobacco Tax and Trade Bureau (TTB) posebej odobreno in registrirano kot ameriško vinogradniško območje z naslednjim povzetkom:

§9.90 Willamette Valley.

Meje. Vinogradniško območje Willamette Valley leži v severozahodnem delu zvezne države Oregon in na severu meji na reko Columbia, na zahodu na Obalno gorovje, na jugu na gorovje Calapooya, na vzhodu pa na Kaskadno gorovje ter obsega približno 5200 kvadratnih milj (3,3 milijona akrov).

Točne meje vinogradniškega območja so na podlagi mejnikov in referenčnih točk na odobrenih zemljevidih naslednje: od začetne točke na sečišču črt okrožij Columbia in Multnomah ter črt zveznih držav Oregon in Washington;

zahodno vzdolž črte okrožij Columbia in Multnomah 8,5 milje do sečišča s črto okrožij Washington in Multnomah;

južno vzdolž črte okrožja Washington 5 milj do njenega sečišča s plastnico na višini 1000 čevljev (približno 305 metrov);

na severozahodu (15 milj proti severozahodu) vzdolž plastnice na višini 1000 čevljev do njenega sečišča z državno avtocesto 47, pol milje severno od vrha „Tophill“;

nato proti zahodu od državne avtoceste 47 četrt milje do plastnice na višini 1000 čevljev, dalje proti jugu in nato jugozahodu vzdolž plastnice na višini 1000 čevljev do njenega sečišča z nacionalnim parkom Siuslaw (točka leži približno 43 milj južno in 26 milj zahodno od vrha „Tophill“), eno miljo severno od državne ceste 22;

proti jugu 6,5 milje do plastnice na višini 1000 čevljev na črti okrožij Lincoln in Polk;

dalje vzdolž plastnice na višini 1000 čevljev (približno 23 milj) vzhodno, južno in nato zahodno do točke, kjer črto okrožja Polk seka črta okrožij Lincoln in Benton;

južno vzdolž črte okrožij Lincoln in Benton, 11 milj do njenega sečišča s črto nacionalnega parka Siuslaw;

vzhodno vzdolž črte nacionalnega parka Siuslaw šest milj, nato južno vzdolž črte nacionalnega parka Siuslaw šest milj do državne avtoceste 34 in plastnice na višini 1000 čevljev;

južno vzdolž plastnice na višini 1000 čevljev do njenega sečišča s črto okraja T17S/T18S (31 milj jugozahodno in eno miljo zahodno od državne avtoceste 126);

vzhodno vzdolž okraja T17S/T18S 4,5 milje do črte območja R6W/R7W, južno vzdolž te črte območja 2,5 milje do plastnice na višini 1000 čevljev;

severovzhodno, nato jugovzhodno vzdolž plastnice na višini 1000 čevljev približno 12 milj do njenega sečišča s črto območja R5W/R6W;

južno vzdolž črte območja R5W/R6W približno 0,25 milje do sečišča s plastnico na višini 1000 čevljev;

pretežno jugovzhodno vzdolž vijugaste plastnice na višini 1000 čevljev, nato prehod v območje okoli reke Letz Creek, do točke na plastnici na višini 1000 čevljev, ki se nahaja severno od sečišča cest Siuslaw River Road in Fire Road;

južno v ravni črti približno 0,55 milje, prek reke Siuslaw ter sečišča cest Siuslaw River Road in Fire Road do plastnice na višini 1000 čevljev;

pretežno jugovzhodno vzdolž vijugaste plastnice na višini 1000 čevljev, mimo mesta Roseburg v zvezni državi Oregon do sečišča plastnice na višini 1000 čevljev s črto okrožij Lane in Douglas;

vzhodno vzdolž črte okrožij Lane in Douglas približno 3,8 milje do sečišča s plastnico na višini 1000 čevljev, vzhodno od reke South Fork of the Siuslaw River;

pretežno severno, nato severovzhodno vzdolž plastnice na višini 1000 čevljev okoli vrha Spencer Butte, nato pretežno južno do točke vzdolž črte okrožij Lane in Douglas pol milje severno od državne avtoceste 99;

južno vzdolž črte okrožij Lane in Douglas 1,25 milje do plastnice na višini 1000 čevljev;

po plastnici na višini 1000 čevljev okoli dolin rek Little River, Mosby Creek, Sharps Creek in Lost Creek do sečišča območja R1W/R1E in državne avtoceste 58;

severno vzdolž območja R1W/R1E šest milj do sečišča s plastnico na višini 1000 čevljev severno od reke Little Fall Creek;

nato poteka vzdolž plastnice na višini 1000 čevljev okoli reke Hills Creek, po južnem pobočju doline reke McKenzie do državnega parka Ben and Kay Dorris, prek severnega pobočja in navzdol okoli reke Camp Creek, reke Mohawk River in njenih pritokov, reke Calapooia (tri milje jugovzhodno od kraja Dollar) do točke, kjer reka Wiley Creek seka območje R1E/R1W približno miljo južno od okraja T14S/T13S;

severno vzdolž območja R1E/R1W 7,5 milje do okraja T12S/T13S pri reki Cedar Creek;

zahodno vzdolž okraja T12S/T13S štiri milje do plastnice na višini 1000 čevljev;

nato poteka v pretežno severni smeri vzdolž plastnice na višini 1000 čevljev okoli rek Crabtree Creek, Thomas Creek, North Santiam River (do njenega sečišča z reko Sevenmile Creek) in reke Little North Santiam River do sečišča plastnice na 1000 čevljih z območjem R1E/R2E (približno eno miljo severno od državne avtoceste 22);

severno vzdolž območja R1E/R2E (prek manjšega dela državnega parka Silver Falls) 14 milj do okraja T6S/T7S;

vzhodno vzdolž okraja T6S/T7S šest milj do območja R2E/R3E;

severno vzdolž območja R2E/R3E šest milj do okraja T5S/T6S;

proti severovzhodu 8,5 milje do sečišča okraja T4S/T5S in območja R4E/R3E;

vzhodno vzdolž okraja T4S/T5S šest milj do območja R4E/R5E;

severno vzdolž območja R4E/R5E šest milj do okraja T3S/T4S;

vzhodno vzdolž okraja T3S/T4S šest milj do območja R5E/R6E;

severno vzdolž območja R5E/R6E 10,5 milje do točke, kjer seka mejo nacionalnega parka Mount Hood (približno tri milje severno od državne avtoceste 26);

zahodno štiri milje in severno eno miljo vzdolž gozdne meje do plastnice na višini 1000 čevljev (severno od reke Bull Run);

severno vzdolž plastnice na višini 1000 čevljev v okrožje Multnomah, do njenega sečišča z območjem R4E/R5E;

proti severu približno tri milje do črte zveznih držav Oregon in Washington ter

zahodno in nato severno 34 milj vzdolž črte zveznih držav Oregon in Washington do začetne točke.

7.   Glavne sorte vinske trte

Za mirna vina in kakovostna peneča vina „Willamette Valley“ se uporabljajo naslednje sorte vinske trte: pinot noir, pinot gris, chardonnay, riesling, pinot blanc, syrah, cabernet sauvignon, gamay noir in pinot meunier.

V manjši meri se uporabljajo tudi druge sorte vinske trte: arneis, albarino, auxerrois, cabernet franc, chenin blanc, dolcetto, gewurztraminer, gruner veltliner, merlot, muller-thurgau, sangiovese, sauvignon blanc, tempranillo, viognier in zinfandel.

8.   Opis povezave

Kot pri vsakem uspešnem podvigu, ki pridobi dober ugled, pot do visoke kakovosti ni preprosta, temveč je zapletena: čeprav so naravni dejavniki, povezani z lokacijo območja Willamette Valley, verjetno najpomembnejši, saj podnebni, geološki, geografski učinki in učinki trgatve znatno vplivajo na končno kakovost vina, je treba priznati tudi človeške dejavnike, kot sta sistematično urejanje in ustaljevanje pridelave grozdja in vina ter postopkov trženja, ki vinom iz te regije dajejo zanesljivost, nadzor in ugled.

Tla in geologija: na območju Willamette Valley se zanj značilna visokokakovostna vina pridelujejo iz navedenih sort vinske trte, prilagojenih hladnemu podnebju, ki se gojijo v vinogradih, zasajenih skoraj izključno na pobočjih z vulkanskimi in/ali sedimentnimi tlemi, ki jih z dna doline dviga tektonska dejavnost, na višini med 61 in 305 metri (200 in 1000 čevlji), pri čemer je na vrhu nekaterih pobočij puhlica (naneseni melj). Tla na pobočjih omogočajo ustrezno globino korenin in zadrževanje vode, oskrbujejo vinsko trto s hranili, a ne prebogatimi (s čimer spodbujajo enakomerno rast in bujnost mladik namesto poudarka na rodnosti), ter so dobro drenažna in drobljiva z manjšo možnostjo za pritisk zmrzali in bolezni (npr. pepelaste plesni). Tla na pobočjih so treh vrst (vulkanska, sedimentna in puhličasti ledeniški melj) ter vinski trti in iz nje pridobljenim vinom dajejo edinstvene in pričakovane arome, okuse, mineralnost in značilno rast; sorti pinot noir na primer vulkanska tla prinašajo arome in okuse svetlega, svežega rdečega sadja (od maline do češenj sorte bing in ameriške češnje) z zmerno fino, prožno taninsko strukturo ter rahlo barvo; sedimentna tla ustvarjajo temnejše barve, arome in okuse rdečega in črnega sadja (ameriške češnje, robide, črnega ribeza ali ameriške borovnice) s pridihom gob, začimb za peko, kave in marmelade iz črnega sadja, z zmerno do visoko vsebnostjo taninov; puhličasta tla omogočajo svetlejšo barvo (jagode, maline, češnje na torti) in skromnejšo strukturo, nižjo vsebnost taninov in svežino. Vsa vina ohranjajo zmerno do visoko vsebnost kislin in so primerna za staranje.

Geografija: med organoleptičnimi lastnostmi, ki veljajo za edinstvene za vina „Willamette Valley“, zlasti za sorto pinot noir, so bistrost in note svežega sadja, trajno hladno podnebje pa prinaša kisline, pestre značilnosti rdečega in črnega sadja ter različno strukturiranost fenolov ali taninov, povezano z vrstami tal, nadmorsko višino in geografskimi značilnostmi, ter najrazličnejše posebne sloge, ki jih značaju sorte pinot noir s svojimi razvijajočimi se idejami vtisnejo vinarji.

Hladno podnebje, ki ga omilijo velika vodna telesa, kot je Tihi ocean, omogočajo, da dnevna temperatura niha od toplih dni do zelo hladnih noči, saj kopenski oceanski veter ponoči ohladi območje Willamette Valley tudi za 16,5–22 °C. To vpliva na celično dihanje, omogoča, da se rastline ohladijo, in ohranja kisline, ki so značilne za vina „Willamette Valley“.

Vzpon pri povečanju nadmorske višine za 244 metrov (800 čevljev) omogoča tudi najrazličnejše razmere zorenja za potrebe različnih sort vinske trte ter dodatno prožnost glede prilagajanja podnebnim spremembam, pri čemer so toplejša območja na nižjih legah, hladnejša pa na višjih, zato se lahko na nižjih legah pridobivajo vina zrelejšega in mehkejšega značaja, na višjih legah pa vina z notami svetlega svežega sadja in višjo vsebnostjo kislin. Dodatno kakovost daje lega lokacije, z južno, vzhodno ali zahodno izpostavljenostjo teh pobočij soncu, kar je bilo zelo koristno v zgodnjem, hladnem obdobju te regije, ko so v vinogradih poskušali doseči idealne razmere zorenja na južnih straneh.

Tako kot je lokacija na pobočjih pomembna za zorenje, vodo, okus in vsebnost kislin, dodatna bistvena lastnost vin „Willamette Valley“ izhaja iz skledaste oblike doline, ki prispeva k splošnim hladnim podnebnim razmeram v tej zaščiteni dolini, ki jo na vzhodu ščiti Kaskadno, na zahodu pa Obalno gorovje, to pa preprečuje, da bi rastno dobo motilo toplo, suho celinsko vreme oziroma hladno in vlažno vreme. V tej zaščiteni regiji s pristno hladnim podnebjem vinska trta popolnoma dozori, obenem pa ohranja kisline iz hladne rastne dobe in dobe zorenja. Za visokokakovostna vina s prefinjenostjo, dovršenostjo in celostno strukturo so te kisline potrebne, zato so vina „Willamette Valley“ kratko- in srednjeročno odlična vina za uživanje ob hrani, hkrati pa se lahko tudi dolgo starajo.

Splošni geografski vplivi za mirna in kakovostna peneča vina: območje Willamette Valley se razteza na 45. severnem vzporedniku. Na tej zemljepisni širini spremembe nadmorske višine znatno vplivajo na rastlinstvo in živalstvo območja. Že samo 60-metrska sprememba nadmorske višine vinograda lahko zorenje zamakne za kar 10–14 dni. Cvetenje vinske trte v povprečju poteka tretji teden junija (poletni sončni obrat), pogosto pa tudi v juliju (štiri tedne po sončnem obratu). Ta zemljepisna širina in bližina hladnega Tihega ocena prinašata spremenljivost vremena med rastno dobo, vključno s trgatvijo. Spremenljivost vremena na območju Willamette Valley je dejansko edinstvena v primerjavi z vsemi drugimi vinorodnimi regijami na zahodni obali ZDA. Obenem so dolžina dnevne svetlobe in vsakodnevne spremembe dovolj izrazite, da pri listnatih rastlinah in med njimi tudi pri vinski trti povzročijo fiziološki odziv, ki ga spodbudi obdobje osvetlitve. Temperaturna vsota in obdobje osvetlitve doline Willamette Valley omejujeta območja, na katerih lahko poteka stalno zorenje. Le redki vinogradi lahko na primer uspevajo nad višino 240 metrov ali pa pri povprečni letni količini padavin nad 1300 mm oziroma pri severni izpostavljenosti lege. Obenem se vinogradi, ki lahko uspešno ohranjajo stalno kakovost, nahajajo na pobočjih, kjer lahko sončna svetloba zaradi lege pada na liste vinske trte in spomladi ogreva tla. V taki vinorodni regiji sorte, prilagojene toplemu podnebju, kot je cabernet sauvignon, ne bodo redno zorele. Dejansko je to ena od zelo redkih vinorodnih regij s hladnim podnebjem, ki je bila najprej zasajena na pobočjih gričev in NE na hladnejšem dnu doline.

Človeški dejavniki in možnosti glede sloga vina: dolina Willamette Valley je na skrajnem severnem delu območja, ki omogoča stalno zorenje sort, prilagojenih hladnemu podnebju, ki so pomembne za mirna ali kakovostna peneča vina (npr. pinot noir, pinot meunier in chardonnay). Prav ta specifična lokacija daje pečat zanimivim in edinstvenim lastnostim mirnih in kakovostnih penečih vin, vinarjem pa omogoča, da z lastno spretnostjo oblikujejo slog vina. Medtem ko cvetenje v povprečju poteka ob poletnem sončnem obratu, pa zorenje sort vinske trte za kakovostna peneča vina navadno poteka od sredine do konca septembra, za mirna vina pa med poznim septembrom in sredino oktobra. Vinogradi na pobočjih so izpostavljeni inverziji toplih temperatur v zgodnjem večernem času, kar trti omogoča dihanje, preden se poletne temperature pozno ponoči in zgodaj zjutraj ohladijo. Poleg razlik v makrolokacijah med vinogradi pobočja omogočajo vinarjem, da opravljajo trgatev na različnih legah in nadmorskih višinah, s čimer lahko še poudarijo raznoliko izraženost sadnih okusov in se prilagajajo značilnostim vsake posamezne rastne sezone.

Tako daleč na severu lahko razlike v okusu nastanejo že zaradi drobnih sprememb, ki jih v vinogradih povzročijo kloni, podlaga, razdalja med trsi, lega, nadmorska višina in celo vinogradnikovo lastno delo. Razlike med enim in sosednjim sklopom vinograda lahko spodbudijo raznolikost slogov kakovostnih penečih in mirnih vin.

Za kakovostna peneča vina grozdje na območju Willamette Valley dozori s kompleksnimi, zrelimi sadnimi aromami, pri tem pa ohranja svojo visoko vsebnost naravnih kislin. Grozdje se lahko ob najvišji zrelosti trga od nižjih pa do višjih nadmorskih višin. Kadar se vinska trta prideluje na meji stalnega zorenja, se razvijejo kompleksne in okusne sadne arome. Peneča vina iz sort pinot noir in chardonnay se na območju Willamette Valley pridelujejo od zgodnjih 80. let 20. stoletja. Danes več kot 100 proizvajalcev prideluje peneča vina po tradicionalni metodi, proizvodnja pa se povečuje tako po številu proizvajalcev kot po količini.

Iz grozdja, ki ima zrele sadne arome, visoko vsebnost naravnih kislin in majhen deleže alkohola ter se trga sredi septembra, se pridobivajo kompleksna, kakovostna peneča in mirna vina z dolgim staranjem. Zaradi svoje zemljepisne širine daleč na severu, bližine hladnega oceana, vinogradov na pobočjih, ki so zaščitena s padavinsko senco, dinamičnega obdobja osvetlitve in nezmožnosti uspešnega zorenja sort vinske trte, prilagojenih toplejšemu podnebju, predstavlja območje Willamette Valley edinstven „nov“ slog severnoameriških vin.

Čeprav je torej geografska označba utemeljena predvsem z naravnimi dejavniki, ki ustvarjajo edinstveno in izjemno regijo, so dodaten atribut območja Willamette Valley, ki poleg fizičnih značilnosti govorijo v prid njegovi posebnosti, človeški dejavniki, kot so izjemna usmerjenost, sodelovanje, tehnična doslednost in raziskave ter organizacijski pristopi, ki so spodbudili zanimanje in povezave iz celega sveta, vključno s sodelovanjem celotne industrije, med katerimi izstopata ustanovni mednarodni simpozij o hladnem podnebju leta 1984 ter ugledna mednarodna prireditev International Pinot Noir Celebration, na kateri se že 34 let srečujejo pridelovalci vin pinot noir z vsega sveta. Tesno sodelovanje in proizvodi s stalno visoko kakovostjo ustvarjajo krog zvestih ljubiteljev in prispevajo k splošnemu slovesu regije.

Tudi druge sorte v regiji uspevajo iz podobnih razlogov kot pinot noir, a prav slednja je k njenemu slovesu prispevala največ. Mediji, akademski svet, konkurenti in potrošniki poznajo vina z območja Willamette Valley zaradi sorte pinot noir, najsi gre za mirna ali peneča vina. Priznanja prihajajo tako splošno kot na mednarodni ravni: pred dvema letoma je npr. vino z območja Willamette Valley v ocenjevanju World Wine Awards revije Decanter prejelo platinasto medaljo za najboljše vino na ocenjevanju; vinski kritik Robert Parker ml. je priznal, da „Oregon končno uresničuje svoj ogromni potencial“; pisatelj Isaac Asimov pa je v časniku New York Times izjavil: „V dolini Willamette Valley se lahko ideali prefinjenosti in miline sorte pinot noir dosledno uresničujejo“.

9.   Dodatni pogoji

Praktično vsa vina z območja Willamette Valley imajo označeno sorto in morajo v skladu z zakoni in predpisi zvezne države Oregon (OAR 845, Predpisi organa OLCC) vsebovati najmanj 90 % zadevne sorte.

Poreklo vina mora biti točno navedeno, pri čemer mora biti najmanj 95 % vina v steklenici z ameriškega vinogradniškega območja (American Viticultural Area, AVA), navedenega na etiketi.

Vsa vina „Willamette Valley“ morajo biti vinificirana in pripravljena za stekleničenje v zvezni državi Oregon, da se zaščitita kakovost in poreklo grozdja, saj sta skrbno ravnanje s temi nežnimi vini in olajšanje sodelovanja pri dokončanju vina na območju pridelave grozdja pomembni. Če je na etiketi vina kot označba porekla navedeno „Willamette AVA“, mora biti postopek proizvodnje vina v skladu z ameriškimi zveznimi predpisi o označevanju (Code Federal Regulation, naslov 27 CFR 4.25(e)(3)(iv)) v celoti dokončan v zvezni državi Oregon. Ameriški urad Alcohol and Tobacco Tax and Trade Bureau (TTB) je „dokončano vino“ v gradivu za pripravo predpisov opredelil kot vino, ki je „pripravljeno za stekleničenje, razen za hranjenje v kleteh in zvrščanje, ki ne spremenita razreda in vrste“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://willamettewines.com/wp-content/uploads/2020/03/2020-02-GUIDELINES-FOR-PROTECTED-GEOGRAPHICAL-INDICATION-Willamette-Valley.091718.add-092519.100819.030520.pdf

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.