16.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 451/81

Poročevalec:

Jan SIMONS

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira izbiro uredbe na podlagi člena 114 PDEU, saj se je veljavna direktiva v nekaterih točkah različno tolmačila.

1.2

EESO izraža zadovoljstvo, da je predlog uredbe skladen z Direktivo 2000/9/ES, ki naj bi jo prilagodili „paketu za proizvode“, sprejetemu leta 2008, in zlasti Sklepu (ES) št. 768/2008 o novem zakonodajnem okviru (Sklep NLF), o katerem je že sprejel pozitivno mnenje.

1.3

EESO nujno poziva k temu, da se čim temeljiteje preverijo terminologija, zlasti v nemški različici, in opredelitve pojmov ter ohranijo nesporno dobri elementi iz veljavne direktive (oziroma elementi, ki iz nje izhajajo).

1.4

EESO je opazil toliko pomanjkljivosti, da jih ne more vseh navesti v poglavju o sklepih, zato izrecno opozarja na točke 4.2 in naslednje točke ter na poglavje 5, kjer so navedene tudi rešitve.

2.1

EESO je že leta 1994 pripravil mnenje (1) o predlogu Evropske komisije za direktivo o žičniških napravah za prevoz oseb. V njem je podprl Komisijo, zlasti njen cilj, da zagotovi usklajeno delovanje držav članic in vzpostavitev ključnega nadzora v Evropski uniji, s čimer se doseže in ohranja visok nivo varnosti ter odpravi tveganje za morebitne nesreče.

2.2

Rezultat naj bi bila konkurenčnejša industrijska panoga, ki deluje na široki podlagi in se lahko bolje uveljavi na svetovnih trgih. Večina proizvajalcev, ki poslujejo na svetovnem trgu, prihaja iz Evrope, zato mora vsak ukrep za izboljšanje možnosti za prodajo temeljiti na razumnem in praktičnem pristopu.

2.3

Žičniške naprave se še posebej uporabljajo v turizmu, zlasti v gorskih območjih, kjer je turizem ključnega pomena za gospodarstvo teh regij in vse pomembnejši dejavnik v trgovinskih bilancah držav članic (2).

2.4

Države članice so odgovorne za nadzor varnosti žičniških naprav med gradnjo, dajanjem v obratovanje in obratovanjem. Poleg tega so skupaj s pristojnimi organi odgovorne za zadeve, kot so namembnost zemljišč, regionalno načrtovanje in varstvo okolja. Nacionalni predpisi se močno razlikujejo zaradi specifičnih postopkov v industriji posameznih držav kakor tudi zaradi lokalnih običajev in znanja. Določajo specifične dimenzije in naprave ter posebne značilnosti. Ta situacija sili proizvajalce k temu, da proizvode za vsako novo naročilo na novo oblikujejo, in onemogoča zagotavljanje standardnih rešitev.

2.5

Za zagotovitev varnosti žičniških naprav je treba upoštevati temeljne varnostne in zdravstvene zahteve. Te je treba izpolnjevati odgovorno in upoštevati najsodobnejšo tehnologijo v času, ko se naprava da na trg in v obratovanje ter med samim obratovanjem. Ravno tako je treba upoštevati tehnične in gospodarske zahteve.

2.6

Žičniške naprave lahko obratujejo tudi čezmejno, nasprotujoči si nacionalni predpisi pa lahko v teh primerih otežijo njihovo konstrukcijo.

2.7

Zakonodajno urejanje na tem področju se je začelo šele leta 2000. Direktiva 2000/9/ES o žičniških napravah za prevoz oseb (3) je bila sprejeta 20. marca 2000 in je začela veljati 3. maja 2002. Glavne vrste žičniških naprav, zajete v Direktivi 2000/9/ES, so vzpenjače, kabinske žičnice, odklopne sedežnice, fiksne sedežnice, nihajne žičnice, žičnice z dvojnim vpetjem (t. i. funiteli), kombinirane naprave (sestavljene iz več vrst žičnic, kot so kabinske žičnice in sedežnice) in vlečnice.

2.8

Danes, več kot deset let pozneje, je iz več razlogov potrebna revizija zakonodaje o žičniških napravah.

3.1

Namen predloga je Direktivo 2000/9/ES nadomestiti z uredbo in jo uskladiti s „paketom za proizvode“, sprejetim leta 2008, zlasti s Sklepom ES št. 768/2008 (Sklep NLF).

3.1.1

Sklep NLF določa skupni okvir za harmonizacijsko zakonodajo EU za proizvode. Okvir je sestavljen iz določb, ki se enotno uporabljajo v zakonodaji EU o proizvodih (npr. opredelitve pojmov, obveznosti gospodarskih subjektov, priglašeni organi, zaščitni mehanizmi itd.). Te skupne določbe so bile okrepljene, da se zagotovita učinkovitejša uporaba in izvrševanje direktiv v praksi. Uvedeni so bili tudi novi elementi, kot so obveznosti uvoznikov, ki so ključni za večjo varnost proizvodov na trgu.

3.1.2

Namen predloga je tudi odpraviti nekatere težave, ki so se pojavile pri izvajanju Direktive 2000/9/ES. Natančneje, organi oblasti, priglašeni organi in proizvajalci so imeli različna stališča glede tega, ali določene vrste naprav sodijo v področje uporabe Direktive 2000/9/ES ter morajo biti zato proizvedene in potrjene v skladu z zahtevami in postopki iz direktive.

3.1.3

Stališča so se razlikovala tudi glede tega, ali naj se določena oprema obravnava kot podsistem, infrastruktura ali varnostni element.

3.1.4

Poleg tega direktiva ne določa, katero vrsto postopka ugotavljanja skladnosti je treba uporabljati za podsisteme.

3.2

Ti različni pristopi so povzročili izkrivljanje na trgu in različno obravnavo gospodarskih subjektov. Proizvajalci in upravljavci naprav so morali spremeniti opremo ali pridobiti dodatna potrdila, kar je povzročalo dodatne stroške in zamude pri odobritvah in obratovanju teh naprav.

3.3

Namen predlagane uredbe je zato povečati pravno jasnost glede področja uporabe Direktive 2000/9/ES in tako izboljšati izvajanje ustreznih pravnih predpisov.

3.4

Poleg tega Direktiva 2000/9/ES vsebuje določbe o ugotavljanju skladnosti podsistemov. Vendar pa ne določa konkretnih postopkov, ki bi jih morali upoštevati proizvajalci in priglašeni organi. Proizvajalcem tudi ne nudi izbora postopkov ugotavljanja skladnosti, ki so na voljo za varnostne elemente. Predlagana uredba tako usklajuje postopke ugotavljanja skladnosti, ki so na voljo za podsisteme, s postopki, ki se že uporabljajo za varnostne elemente, na podlagi modulov za ugotavljanje skladnosti, določenih v Sklepu št. 768/2008/ES o skupnem okviru za trženje proizvodov. Skladno z veljavnim sistemom za varnostne elemente predvideva tudi namestitev oznake CE, ki pomeni skladnost z njenimi določbami.

3.5

Predlog upošteva Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji (4) in zajema:

Izključene so:

3.6

Postopki ugotavljanja skladnosti za varnostne elemente so v predlogu ohranjeni, vendar so ustrezni moduli v skladu s Sklepom NLF posodobljeni.

3.7

Zahteva, da priglašeni organ posreduje v fazi konstruiranja in proizvodnje vseh podsistemov in varnostnih elementov, se ohrani.

3.8

Predlog uvaja vrsto postopkov ugotavljanja skladnosti za podsisteme na podlagi modulov za ugotavljanje skladnosti iz Sklepa NLF. Nadalje uvaja oznako CE za podsisteme, saj ni nobenega razloga, da bi bili obravnavani drugače kot varnostni elementi.

3.9

Predlog zaostruje merila za priglasitev za priglašene organe in uvaja posebne zahteve za priglasitvene organe. Potrebna je prilagoditev novim tehnologijam, da se omogoči uradno obveščanje prek spleta. Pomembno je, da se določi obdobje, v katerem se lahko pojasnijo vsi dvomi ali pomisleki glede usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, preden začnejo delovati kot priglašeni organi.

4.1

Izkazalo se je torej, da se določbe direktiv ne tolmačijo vedno enotno, zato so po mnenju EESO v prizadevanjih za harmonizacijo (5), ki naj bi spodbudila prosti pretok blaga na notranjem trgu, uredbe jamstvo za enotno razlago. Zato podpira izbiro uredbe in člena 114 PDEU kot pravne podlage.

4.1.1

Če se na države članice prenese nadzor nad izvajanjem uredbe, bi morala Komisija spremljati, ali je to izvajanje enotno.

4.2

Pri tem je treba vse elemente iz veljavne direktive, ki so nesporno dobri, in vse določbe ter uveljavljene prakse, ki iz njih izhajajo, čim bolj natančno prevzeti (6), nove elemente uredbe pa natančno ubesediti.

4.2.1

Ni jasno, zakaj so bile iz naslova uredbe črtane besede „za prevoz oseb“, čeprav je v uvodni izjavi 8 izrecno navedeno, da ima uredba isto področje uporabe kot direktiva.

4.2.2

Strokovni izrazi se deloma močno razlikujejo od izrazov iz niza harmoniziranih standardov za žičniške naprave in bi jih bilo treba medsebojno uskladiti.

4.2.3

Sedanje besedilo predloga uredbe (člen 2(2)(a)) ne dovoljuje jasnega razlikovanja med dvigali (zlasti poševnimi dvigali) v smislu Direktive 95/16/ES in vzpenjačami. S tem povezane informacije, navedene v uvodni izjavi 11, niso dovolj in ne omogočajo jasne klasifikacije v praksi. Pomembno je še naprej omogočati gradnjo poševnih dvigal v smislu Direktive o dvigalih za različne vrste uporabe na prostem (povezava med parkiriščem v dolini in gradom ali starim mestnim središčem, ki se nahajata višje, povezave med smučarskimi progami ipd.).

4.2.4

Člen 2(2)(f) določa, da se uredba ne uporablja za naprave na vodi. V izogib nesporazumom in različnim razlagam je dodana uvodna izjava 12, ki pa ne pripomore k boljšemu razumevanju. Člen 2(2)(f) bi bilo treba pojasniti tako, da se ga razdeli v „trajekte, ki obratujejo s pomočjo vrvi“ (kot določa Direktiva 2000/9/ES), in „vlečnice za smučanje na vodi“.

4.2.5

Za žičniške naprave za prevoz oseb – v nasprotju z drugimi direktivami (npr. direktivo o strojih) – veljajo urejeni postopki odobritve, ki jih določijo države članice. Tako na varnostnih elementih in podsistemih ni treba navajati trgovskega imena in poštnega naslova, zlasti ker mora biti izjava EU o skladnosti (7), ki te podatke vsebuje, na voljo tako pri napravi kot pri pristojnemu organu. Za lažjo predstavo o finančnih posledicah tega člena lahko za primer navedeno, da je za fiksne sedežnice potrebnih približno 500 tablic. Zato je treba člen 11 (poglavje III) spremeniti tako, da se v prvem stavku črta „na podsistemu ali varnostnem elementu (…), ali, če to ni mogoče, … na embalaži in …“.

4.2.6

Člen 2(2)(d) določa, da so žičniške naprave v zabaviščnih parkih izključene iz uredbe, če so namenjene zgolj za prostočasne dejavnosti. Pri tem se postavlja vprašanje, kakšna je razlika pri varnostnih določbah ali temeljnih zahtevah, če oseba žičnico uporablja za prostočasno dejavnost ali za prevoz? Zato se predlaga, da se ohrani samo besedilo „nepremično ali prenosno opremo, ki se uporablja na sejmih in/ali v zabaviščnih parkih“.

4.2.7

V uvodnih izjavah 57 in 58 ter v členu 41 so opredeljene prehodne določbe. Vendar pa ni nobene splošne navedbe dejstva, da predlog uredbe ne velja za naprave, ki so bile že dane na trg. V členu 9 je treba kot nov odstavek 3 dodati stavek (ki je že zapisan v uvodni izjavi 28 Direktive o žičniških napravah): „Prilagoditev vseh že obstoječih žičniških naprav določbam, ki se uporabljajo za nove naprave, ni potrebna.“ Poleg tega je treba v člen 9, za dodanim odstavkom 3, vključiti določbe, ki omogočajo ponovno položitev žičniških naprav, in sicer:

„Ponovna položitev žičniških naprav je mogoča pod naslednjimi pogoji:

4.2.8

Člen 36(2) določa, da morajo priglašeni organi drugim priglašenim organom na zahtevo posredovati tudi informacije o pozitivnih rezultatih ugotavljanja skladnosti. Priglašeni organi so neodvisne institucije, ki morajo delovati ekonomično. Za preprečitev, da bi v teh primerih prišlo do prenosa znanja, je treba črtati besede „in na zahtevo pozitivnimi“.

4.3

EESO pozdravlja dejstvo, da je predlog uredbe skladen z Direktivo 2000/9/ES, „paketom za proizvode“, sprejetem leta 2008, in zlasti Sklepom (ES) št. 768/2008 o novem zakonodajnem okviru, o katerem je že podal pozitivno mnenje (8).

5.1

V nemški različici predloga uredbe se (analogno z Direktivo 2000/9/ES) pogosto uporablja izraz „konstruiran“ ali „konstrukcija“ namesto „načrtovan“ ali „načrtovanje“ (nem. „konstruiert/Konstruktion“ namesto „geplant/Planung“). Izrazi se uporabljajo v celotnem nemškem besedilu; primeri: uvodna izjava 1, členi 1, 2(1), 3(1), 3(3), 8(1).

5.2

Opredelitev „varnostnih elementov“ iz člena 3(4) je treba spremeniti tako, da se črtajo besede „ali žičniško napravo“, saj infrastruktura, za katero določajo postopke države članice, ne more imeti „varnostnih elementov“ v smislu uredbe, temveč so ti znani kot „komponente, pomembne za varnost“.

5.3

V skladu s členom 11(9) morajo proizvajalci na podlagi utemeljene zahteve države članice tej predložiti vse informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti s to uredbo. Za izključitev elementov, grajenih na podlagi niza harmoniziranih standardov (in za katere se torej domneva skladnost), iz področja uporabe tega člena, EESO priporoča, da se alineja natančneje pojasni tako, da se na začetku doda: „Pri elementih, ki niso bili dani na trg na podlagi niza harmoniziranih standardov, proizvajalci na podlagi utemeljene zahteve … itd.“

5.4

Izraz „Drahtseilbahn“ (nihajna žičnica), uporabljen v uvodni izjavi 8 nemške različice, ni znan in se tudi ne sklada z nizozemsko in angleško različico besedila.

5.5

Nadalje je v nemški različici predloga, npr. v uvodni izjavi 17, uporabljen izraz „Wartung“ (servisiranje). Toda servisiranje je zgolj del vzdrževanja („Instandhaltung“), ki zajema inšpekcijo, servisiranje in popravila. Zato bi bilo treba v nemški različici v celotnem besedilu izraz „Wartung“ zamenjati z „Instandhaltung“. Izraz „maintained“, uporabljen v angleški različici, je pravilen.

5.6

Izraz „grundlegende Anforderungen“ (temeljne zahteve), uporabljen v nemški različici Direktive EU o žičniških napravah, je v predlogu uredbe nadomeščen z „wesentliche Anforderungen“ (bistvene zahteve), npr. v členu 6. V angleški različici pa se še vedno uporablja izraz „essential requirements“ po modelu Direktive 2000/9/ES. Zato bi bilo treba v celotnem predlogu uredbe uporabiti izraz „grundlegende Anforderungen“.

5.7

Uvodna izjava 19 ni povezana z nobenim delom besedila, zato jo je treba črtati.

5.8

Uvodna izjava 23 ustvarja zmedo, ker povezuje prosti pretok blaga in varnostno analizo, zato jo je treba ravno tako črtati.

5.9

V členu 1 je opredeljeno področje urejanja, vendar v nasprotju z Direktivo 2000/9/ES področja „načrtovanje“, „montaža“ in „začetek obratovanja“ niso omenjena. Ta področja je treba vključiti v predlog ali pa dodati besedilo direktive.

5.10

Opredelitev „žičniške naprave“ v členu 3(1) je težko razumljiva. Uporabiti bi bilo treba opredelitev iz Direktive 2000/9/ES.

5.11

Izraz „Schleppaufzug“ v členu 3(8) nemške različice je treba popraviti v „Schleppliftt“ (v slov. v obeh primerih „vlečnica“, op. prev.). Izraz je bil popravljen tudi pri reviziji ustreznega niza harmoniziranih standardov.

5.12

Izraz „začetek obratovanja“ v členu 3(12) se zlasti pri adaptaciji ne nanaša vedno na celotno napravo, zato je treba dodati „ali njenih elementov“.

5.13

Zahteve glede varnostne analize so s členom 8(1) spremenjene tako, da pristojnosti niso več določene. Ker pa je varnostna analiza odločilni dokument za gradbenega investitorja, bi bilo treba dodati „po naročilu gradbenega investitorja ali njegovega pooblaščenca“.

5.14

Člen 8(2) določa, da se varnostna analiza vključi v varnostno poročilo. Direktiva 2000/9/ES pa določa, da se varnostno poročilo pripravi na podlagi varnostne analize, kar je bistvena razlika. Odbor priporoča, da se ohrani besedilo iz člena 4(2) direktive.

5.15

Člen 9(4) je težko razumljiv in bi ga bilo treba nadomestiti z besedilom člena 12 Direktive 2000/9/ES.

5.16

V členu 10(1) se opozarja, da lahko žičniška naprava še naprej obratuje le, če izpolnjuje pogoje iz varnostnega poročila. Dokument, pomemben za varno obratovanje naprave, torej predstavlja navodilo za uporabo in vzdrževanje. Odbor zato priporoča, da se besedilo spremeni in se črta „še naprej“ ter se izraz „iz varnostnega poročila“ nadomesti z „izpolnjuje pogoje iz člena 9(2)“.

5.17

Na podlagi modulov iz priloge lahko proizvajalec izvede postopek ugotavljanja skladnosti samo skupaj s priglašenim organom. Zato je treba besedilo člena 11(2) spremeniti tako: „ter izvedejo“ se nadomesti s „ter pooblastijo tretjo osebo za izvedbo...“, na koncu se črta „ali za njegovo izvedbo pooblastijo tretjo osebo“.

5.18

Izraz „varnostne informacije“ iz člena 11(7) ni jasen in bi ga bilo treba natančneje opredeliti.

5.19

V členu 16 je naveden sklic „iz prvega odstavka“, čeprav ta odstavek sploh ne obstaja.

5.20

Določbe Sklepa 768 o uradnih pripombah k harmoniziranim standardom (člen R9 oz. R19) bi bilo treba vključiti tudi v člen 17.

5.21

Pri členu 18(4) se pojavlja nevarnost, da bi lahko veljal tudi za preskusne naprave. Da se to prepreči, je treba dodati „razen preskusnih naprav“.

5.22

Člen 19(2) bi bilo mogoče razumeti tako, da je treba redno posodabljati tudi izjave o skladnosti za varnostne elemente ali podsisteme, ki so bili že dani na trg. Zato je treba zadnji del prvega stavka „ter se redno posodablja“ nadomestiti s „se posodobi takrat, ko se podsistem ali varnostni element da na trg“.

5.23

Člen 21(2) zahteva, da se tudi podsistemi opremijo z oznako CE. Ker pa na trgu ni podsistemov, ki ne bi imeli vsaj enega varnostnega elementa in so torej opremljeni z oznako CE za ta element, je treba to zahtevo opustiti. Zato Odbor priporoča, da se črta „podsistem“.

5.24

Revidirati je treba tudi Prilogo II. Revizija mora biti obsežna in pri njej morajo nujno sodelovati vse vključene strani.