20.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 366/88

(1)

Konec oktobra 2012 so Danska, Švedska in Norveška (v nadaljnjem besedilu skupaj: države) neuradno stopile v stik s Komisijo in Nadzornim organom Efte v zvezi s svojo namero o sodelovanju v novem revolving kreditu za družbo Scandinavian Airlines (v nadaljnjem besedilu: družba SAS, skupina SAS ali družba). Države so se 12. novembra 2012 odločile sodelovati v novem revolving kreditu, vendar o tem ukrepu niso uradno obvestile Komisije.

(2)

Komisija je 14. novembra 2012 začela preiskavo po uradni dolžnosti v zvezi z novim revolving kreditom. Danski in Švedski je 29. novembra 2012, 18. decembra 2012, 28. januarja 2013 in 18. februarja 2013 poslala zahtevke za informacije, na katere je prejela odgovore 6. decembra 2012, 8. januarja 2013, 5. in 13. februarja 2013 ter 22. marca 2013. Danska in Švedska sta dodatne informacije predložili v dopisu z dne 3. junija 2013.

(3)

Poleg tega je Komisija 20. novembra 2012 prejela pritožbo družbe Ryanair, 4. februarja 2013 pa še pritožbo Združenja evropskih nizkocenovnih letalskih prevoznikov (v nadaljnjem besedilu: ELFAA), v zvezi s katerima sta Danska in Švedska predložili pripombe v dopisu z dne 22. marca 2013.

(4)

Komisija je v dopisu z dne 19. junija 2013 obvestila Dansko in Švedsko, da bo v zvezi s pomočjo začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka). Danska in Švedska sta pripombe k sklepu o začetku postopka predložili v dopisih z dne 19. avgusta 2013.

(5)

Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2)28. septembra 2013. Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe k ukrepom.

(6)

Komisija je 28. oktobra 2013 prejela pripombe skupine SAS in družbe Foundation Asset Management Sweden AB (v nadaljnjem besedilu: družba FAM) (3). Dne 5. novembra 2013 je te pripombe posredovala Danski in Švedski, ki sta se imeli priložnost odzvati. V dopisih z dne 4. in 5. decembra 2013 so danski in švedski organi navedli, da k pripombam skupine SAS in družbe FAM nimajo kaj dodati.

(7)

Komisija je od Danske in Švedske zahtevala dodatne informacije v dopisu z dne 25. februarja 2014, na katerega sta obe državi članici odgovorili 25. marca 2014. Poleg tega so danski in švedski organi z dopisoma z dne 5. in 7. marca 2014 Komisijo obvestili, da je družba SAS sklenila preklicati nov revolving kredit in raziskati druge možnosti za okrepitev svoje kapitalske osnove. Preklic je začel veljati 4. marca 2014.

(8)

Švedska in Danska sta z dopisoma z dne 4. in 7. julija 2014 potrdili, da se odpovedujeta uveljavljanju svojih pravic na podlagi člena 342 PDEU v povezavi s členom 3 Uredbe (ES) št. 1/1958 ter da bosta sprejeli ta sklep in ga priglasili v angleškem jeziku.

(9)

Za namene tega postopka je le Komisija edina pristojna oceniti, ali Danska in Švedska spoštujeta določbe iz PDEU. Na drugi strani pa je v skladu s členom 109(1) Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) v povezavi s členom 24 Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča, Nadzorni organ Efte pristojen oceniti, ali Norveška izpolnjuje določbe iz Sporazuma EGP. Poleg tega bosta Nadzorni organ Efte in Komisija na podlagi člena 109(2) in Protokola št. 27 k Sporazumu EGP za zagotovitev enotne uporabe po vsem EGP sodelovala, si izmenjevala informacije in se posvetovala glede vprašanj nadzorne politike in posameznih primerov.

(10)

Ob upoštevanju navedenega in vzporedne pristojnosti obeh institucij v obravnavanem primeru je Komisija pred sprejetjem tega sklepa sodelovala in se posvetovala z Nadzornim organom Efte.

(11)

Skandinavski trg za zračni promet (ki zajema Dansko, Švedsko, Finsko in Norveško) naj bi se med letoma 2001 in 2011 z vidika ASK (4) povečal za 126 %. Skoraj vso rast na skandinavskem trgu letov na kratke razdalje gre pripisati nizkocenovnim letalskim prevoznikom, zlasti družbama Norwegian Air Shuttle in Ryanair. Dejansko je ocenjeno, da so nizkocenovni prevozniki v navedenem obdobju ustvarili 90 % rasti (5).

(12)

Kljub povečanju pomembnosti nizkocenovnih prevoznikov je največji udeleženec na skandinavskem trgu še vedno družba SAS, katere tržni delež je bil leta 2011 ocenjen na 35,6 %, kar je veliko manj od več kot 50-odstotnega deleža družbe pred desetletjem. Tržna deleža družb Norwegian Air Shuttle in Ryanair sta v navedenem letu dosegla 18,7 % oziroma 6,8 %.

(13)

Družba SAS je nacionalni letalski prevoznik držav, največji letalski prevoznik v Skandinaviji in osmi največji letalski prevoznik v Evropi. Poleg tega je ustanovna članica skupnosti Star Alliance. Skupina letalskih prevoznikov, ki vključuje družbe Scandinavian Airlines, Widerøe (6) in Blue1, ima sedež v Stockholmu, njeno glavno evropsko in medcelinsko vozlišče pa je letališče v Københavnu. Družba SAS je leta 2013 zabeležila približno 28 milijonov potnikov in ustvarila približno 42 milijard SEK prihodkov.

(14)

Trenutno je 50 % družbe SAS v lasti držav: 21,4 % je v lasti Švedske, 14,3 % v lasti Danske, 14,3 % pa v lasti Norveške. Glavni zasebni delničar je fundacija Knut and Alice Wallenberg foundation (v nadaljnjem besedilu: fundacija KAW) (7,6 %), ostali delničarji pa imajo v lasti 1,5-odstotne ali manjše deleže.

Preglednica 1

Glavni delničarji družbe SAS AB na dan 31. marca 2012  (7)

(15)

Finančni položaj družbe SAS je že več let slab, pri čemer je družba med letoma 2008 in 2013 utrpela več izgub. Družba Standard and Poor's (v nadaljnjem besedilu: družba S&P) je novembra 2012 svojo bonitetno oceno za družbo SAS znižala z B– na CCC+ (8). Te težave so bile še večje zaradi razmer na trgu, in sicer stroškov goriva in negotovega povpraševanje.

(16)

Na podlagi letnih poročil družbe je zlasti razvidno, da je družba SAS v obdobju 2008–2012 vsako leto utrpela velike izgube in zabeležila znaten finančni neto dolg.

Preglednica 2

Ključni finančni podatki družbe SAS za obdobje 2007–2012 (v milijonih SEK)  (9)

(17)

Zaradi vse slabšega finančnega položaja je družba SAS v obdobju 2009–2010 izvedla program za bistveno znižanje stroškov. V okviru izvajanja tega programa je morala povečati lastniški kapital na podlagi dveh novih izdaj delnic s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje: (i) 6 milijard SEK aprila 2009 in (ii) 5 milijard SEK maja 2010 (10).

(18)

Finančne težave družbe SAS so vrhunec dosegle leta 2012, ko je družba predstavila poslovni načrt 4 Excellence Next Generation (v nadaljnjem besedilu: načrt 4XNG), ki ga je vodstvo letalskega prevoznika obravnavalo kot „zadnjo priložnost“ za družbo SAS (11). Poleg tega so tiskani mediji novembra 2012 poročali o možnosti stečaja družbe SAS (12).

(19)

Družba SAS se je tako kot drugi letalski prevozniki po svetu pri ohranjanju minimalne ravni likvidnosti zanašala na zunanje kredite. Od 20. decembra 2006 se je družba SAS zanašala na revolving kredit z rokom junija 2013 (v nadaljnjem besedilu: stari revolving kredit). Stari revolving kredit je znašal 366 milijonov EUR, zagotavljalo pa ga je izključno več bank ([…] (13)). Vključeval je tudi številne finančne klavzule ali pogoje, na primer […].

(20)

Zaradi poslabšanja poslovne uspešnosti je vodstvo družbe SAS decembra 2011 sklenilo, da bo v celoti izkoristilo stari revolving kredit. Potem ko je hčerinska družba družbe SAS (družba Spanair) januarja 2012 vložila zahtevo za stečaj, je družba SAS začela pogajanja z bankami in 15. marca 2012 sklenila sporazum o spremembi klavzul. S to spremembo klavzul so se povišali stroški črpanja starega revolving kredita, zaostrili so se pogoji črpanja, družba SAS pa je morala takoj v celoti odplačati črpani znesek. Poleg tega je morala družba SAS kreditodajalcem predložiti načrt dokapitalizacije, ki so ga morali potrditi odbor in glavni delničarji, tj. države in fundacija KAW.

(21)

Načrt dokapitalizacije je bil podprt s tako imenovanim načrtom 4XNG, ki so ga začeli razvijati že v začetku leta 2012. V načrtu 4XNG so bili obravnavani tudi pomisleki o obstoječem poslovnem načrtu družbe SAS 4 Excellence (v nadaljnjem besedilu: načrt 4X), ki jih je maja 2012 izrazil […]. Po navedbah družbe SAS bi lahko družba na podlagi načrta 4XNG dosegla položaj finančno samozadostnega letalskega prevoznika. V načrtu so bili določeni številni finančni cilji, ki jih je morala družba SAS doseči v poslovnem letu 2014/2015. Ti so vključevali stopnjo EBIT nad 8 %, stopnjo finančne pripravljenosti nad 20 % in delež lastniškega kapitala (lastniški kapital/sredstva) nad 35 %. Načrt 4XNG naj bi družbi SAS omogočil povečanje prihodkov pred obdavčitvijo za približno 3 milijarde SEK na leto, medtem ko bi bilo za izvajanje načrta potrebno prestrukturiranje stroškov in enkratnih stroškov v znesku približno 1,5 milijarde SEK.

(22)

Med drugim je bil cilj načrta 4XNG pripraviti družbo na uvedbo novih računovodskih pravil za pokojnine, ki bi se uporabljala od novembra 2013 in ki naj bi po pričakovanjih negativno vplivala na lastniški kapital skupine SAS. Poleg tega je načrt vključeval zavezo k izvedbi načrta za odprodajo sredstev in financiranje, ki je skupaj zajemal približno 3 milijarde SEK v potencialnih neto denarnih prihodkih. Odprodaja sredstev je vključevala (14): (i) prodajo hčerinske družbe in norveškega regionalnega letalskega prevoznika Widerøe (15), (ii) prodajo naložbe manjšinskega deleža v […], (iii) prodajo letaliških nepremičninskih deležev, (iv) oddajanje zemeljske oskrbe zrakoplova v zunanje izvajanje (16), (v) prodajo letalskih motorjev (17), (vi) prodajo in povratni najem ali drugo finančno transakcijo v zvezi z […], (vii) oddajanje sistemov upravljanja in klicnih centrov v zunanje izvajanje (18) ter (viii) prodajo ali zavarovano financiranje treh zrakoplovov Q400.

(23)

Države vztrajajo, da je načrt 4XNG temeljil na samofinanciranju, kar pomeni, da bi družba SAS z operacijami in neključnimi odprodajami ustvarila dovolj denarja za kritje predhodnih stroškov izvajanja načrta 4XNG. Vendar je bila družba SAS zaskrbljena, kako bodo vlagatelji dojemali slab likvidnostni položaj zaradi visokih predhodnih stroškov izvajanja načrta 4XNG. Družba SAS je zato zaprosila za podaljšanje starega revolving kredita skupaj z uvedbo novega revolving kredita, ki bi ga podprle države in fundacija KAW. Vendar je trdila, da ne bi črpala niti starega (podaljšanega) revolving kredita niti novega revolving kredita.

(24)

Razprave v zvezi z novim revolving kreditom so se začele 4. junija 2012 (19). Prvotno so banke kreditodajalke starega revolving kredita v skladu z načrtom dokapitalizacije (glej uvodno izjavo 20 zgoraj) zahtevale, da države zagotovijo dodatno vsoto lastniškega kapitala, na primer novo izdajo delnic s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje, ker niso bile pripravljene same podpreti novega revolving kredita. Vendar so države ta predlog zavrnile.

(25)

Po nekaj pogajanjih so banke sprejele novi revolving kredit, ki naj bi ga omogočile skupaj z državami in fundacijo KAW ter ki naj bi bil strukturiran izključno pod enakimi pogoji brez podrejenosti ali nesorazmernih pravic do zavarovanja. Omeniti je treba, da je bil prvotni načrtovani znesek novega revolving kredita [3–6] milijard SEK, medtem ko je razpoložljivo zavarovanje znašalo le [1–4] milijarde SEK. Velikost novega revolving kredita se je 22. oktobra 2012 dokončno zmanjšala na 3,5 milijarde SEK (približno 400 milijonov EUR).

(26)

Novi revolving kredit so zagotovile iste banke, ki so zagotovile starega (razen ene (20)), skupaj z državami in fundacijo KAW. Države so sorazmerno s svojimi deleži družbe SAS zagotovile 50 % novega revolving kredita, preostalih 50 % pa so zagotovile banke in fundacija KAW. Države in fundacija KAW so v novem revolving kreditu sodelovale pod enakimi pogoji (provizije, obrestne mere, klavzule) kot banke.

(27)

Glavne značilnosti novega revolving kredita so bile naslednje:

(28)

Pogoji novega revolving kredita so bili dogovorjeni 25. oktobra 2012. Vendar so bile med drugim potrebne parlamentarne odobritve za posamezno državo ter sklenitev sindikalnih sporazumov s pilotsko kabino in kabinskim osebjem.

(29)

Države so predložile poročilo, ki ga je 7. novembra 2012 pripravila družba CITI (v nadaljnjem besedilu: poročilo CITI) in v katerem se ocenjuje, ali bi se morda zasebni vlagatelj v položaju, ki je čim bolj podoben položaju držav, odločil za sodelovanje v novem revolving kreditu pod enakimi pogoji. Sklepna ugotovitev poročila CITI ob predvidevanju uspešnega izvajanja načrta 4XNG v okviru osnovnega scenarija navaja, da bi se s sodelovanjem držav v novem revolving kreditu ustvarila [90–140]-odstotna notranja stopnja donosa, približno [4–9]-kratni večkratnik čistega dobička in povišanje vrednosti lastniškega kapitala za skoraj [700–1 200] % (od novembra 2012 do marca 2015). Sklepna ugotovitev poročila CITI navaja, da bi bil torej donos, ki se zahteva od držav, vsaj enak donosu, ki bi se zahteval od zasebnega vlagatelja v podobnem položaju. Vendar poročilo CITI ne vključuje niti ocene verjetnosti, da bi družba SAS uspešno izvedla osnovni scenarij načrta 4XNG, niti ocene učinka odstopanj od osnovnega scenarija, na primer neuspešnega denarnega ovrednotenja neključnih sredstev.

(30)

Družba SAS je 19. decembra 2012 navedla, da so izpolnjeni vsi potrebni pogoji za začetek veljavnosti novega revolving kredita (glej uvodno izjavo 28 zgoraj), vključno s parlamentarnimi odobritvami v državah. Novi revolving kredit je bil veljaven od navedenega datuma do 3. marca 2014 in je zamenjal stari revolving kredit (22).

(31)

V dopisu z dne 3. junija 2013 sta Danska in Švedska pojasnili, da so se države in banke kreditodajalke zaradi prodaje 80 % delnic družbe Widerøe's (uvodna izjava 22 zgoraj) z družbo SAS dogovorile, naj se pogoji novega revolving kredita spremenijo, čeprav sporazum o spremembi še ni bil uradno sprejet. Danski in švedski organi so v pripombah, predloženih med uradno preiskavo, Komisijo obvestili, da so spremembo novega revolving kredita podpisale vse strani in da bo sporazum začel veljati ob zaključku transakcije v zvezi z družbo Widerøe, tj. 30. septembra 2013. Te spremembe so vključevale naslednje:

(32)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede pari passu sodelovanja držav, fundacije KAW in bank v novem revolving kreditu, zlasti ker:

(33)

Komisija je izrazila nadaljnje pomisleke glede tega, ali bi se lahko sodelovanje držav v novem revolving kreditu z vidika delničarja obravnavalo kot razumno in bi prestalo preskus vlagatelja pod tržnimi pogoji tudi zunaj razlogovanja pari passu. V zvezi s tem je Komisija ocenila, ali je načrt 4XNG temeljil na dovolj trdnih predpostavkah za spodbuditev sodelovanja zasebnega vlagatelja v novem revolving kreditu in ali so bile analize občutljivosti, izvedene v okviru načrta, preveč optimistične.

(34)

Komisija je na primer med drugim opozorila na visoko zastavljene cilje v načrtu v zvezi z rastjo trga z vidika ASK in BDP ter na ničodstotno stopnjo inflacije v obdobju 2015–2017. Podobno je imela pomisleke glede tega, ali bi se lahko ob sklenitvi novega revolving kredita napovedalo uspešno izvajanje vseh pobud za prihranke stroškov in odprodajo sredstev.

(35)

Kar zadeva pogoje novega revolving kredita in oceno CITI v zvezi s pričakovanim donosom sodelovanja držav v novem revolving kreditu, je Komisija poudarila, da poročilo CITI ne vključuje niti ocene načrta 4XNG niti izvedbe analize občutljivosti finančnega modela, temveč temelji zgolj na predloženih informacijah. Komisija je tudi poudarila, da se v poročilu CITI zavarovanje novega revolving kredita ni ovrednotilo z vidika zasebnega tržnega vlagatelja in da se v njem ni upošteval učinek morebitnih alternativnih scenarijev z manj ugodnimi predpostavkami (vključno z neplačilom) na analizo donosa. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je se je v poročilu CITI predpostavljala nična verjetnost glede neplačil družbe SAS v naslednjih treh letih, kar je po njenem mnenju podcenjevanje tveganja.

(36)

Ob upoštevanju navedenega Komisija ni mogla izključiti možnosti, da bi lahko sodelovanje držav v novem revolving kreditu pomenilo prednost za družbo SAS v smislu člena 107(1) PDEU.

(37)

Nazadnje, če bi novi revolving kredit pomenil državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, po mnenju Komisije ni verjetno, da bi se lahko obravnaval kot združljiv z notranjim trgom. Komisija je v zvezi s tem ocenila, ali bi se lahko uporabil kateri koli od morebitnih razlogov za združljivost iz PDEU. Ob upoštevanju vrste ukrepa in težav družbe SAS Komisija ugotavlja, da so edina ustrezna merila očitno merila v zvezi s pomočjo za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah v skladu s členom 107(3)(c) PDEU na podlagi smernic Komisije o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (24) (v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje). Vendar je Komisija predhodno sklenila, da pogoji pomoči za reševanje in prestrukturiranje iz smernic za reševanje in prestrukturiranje očitno niso izpolnjeni.

(38)

Danska in Švedska vztrajata, da je bilo njuno sodelovanje v novem revolving kreditu v skladu s tržnimi pogoji, saj sta sodelovali pari passu z bankami in fundacijo KAW, kar izključuje obstoj državne pomoči.

(39)

Danska in Švedska trdita, da družba SAS v obdobju pogajanj o novem revolving kreditu ni črpala starega revolving kredita. Opozarjata, da so bili s spremembami starega revolving kredita marca 2012 uvedeni še strožji pogoji črpanja, in trdita, da so morale zato banke od konca junija 2012 zavrniti vsako zahtevo družbe SAS za črpanje. Družba SAS je znesek, ki ga je črpala iz revolving kredita, v celoti odplačala marca 2012 in od takrat ni več črpala iz starega revolving kredita. Tako bi se lahko navedene banke razumno štele za „zunanje“ vlagatelje, ki v novem revolving kreditu sodelujejo pod enakimi pogoji kot države (25), ne da bi bile pomembno nezavarovano izpostavljene družbi SAS (26).

(40)

Danski in švedski organi v zvezi s sodelovanjem fundacije KAW v novem revolving kreditu skupaj z bankami menijo, da je bila ekonomska izpostavljenost fundacije KAW banki SEB omejena in da to ni moglo vplivati na njeno odločitev glede sodelovanja v novem revolving kreditu.

(41)

Poleg tega Danska in Švedska navajata, da je bil načrt 4XNG realen in da bi se lahko uspešno izvedel. Vztrajata, da so bili vsi vidiki in predpostavke, vključno s tistimi v zvezi z napovedmi prihodkov (RASK) (27), ukrepi za prihranke stroškov in načrtovanimi odprodajami, skrbno proučeni, da bi se dosegli finančni cilji načrta 4XNG za obdobje 2014–2015. Poleg tega so načrt 4XNG – skupaj z vsemi predpostavkami, na katerih je temeljil – pozorno pregledali zunanji finančni svetovalci držav (Goldman Sachs) in bank ([…]), pri čemer je bil načrt sprejet ob upoštevanju njihovih pripomb in priporočil. Poudarjata tudi, da je pričakovanje uspešne izvedbe načrta ob odločitvi glede sodelovanja v novem revolving kreditu temeljilo na dejstvu, da je bil novi revolving kredit odvisen od sklenitve novih sindikalnih sporazumov. Poleg tega je bil načrt po navedbah Danske in Švedske glede na razvoj dogodkov med decembrom 2012 in ukinitvijo novega revolving kredita 4. marca 2014 na dobri poti, da doseže pričakovane rezultate (28).

(42)

Danska in Švedska v zvezi s pogoji novega revolving kredita trdita, da so bili v skladu z običajnimi tržnimi pogoji, saj so bili podobni pogojem primerljivih poslov, ter da je imel novi revolving kredit tudi višje predhodne provizije in strožje pogoje črpanja kot večina analiziranih poslov. Kar zadeva zavarovalni paket, Danska in Švedska navajata, da so bila dejanska finančna tveganja bank kreditodajalk zanemarljiva, saj je ocenjena vrednost zavarovanj jasno presegala znesek kredita A. Tako bi se v primeru likvidacije vse terjatve bank kreditodajalk odplačale iz zavarovalnega paketa ali iz drugih sredstev družbe SAS, ki bi se lahko prodala, na primer […], njegove delnice v […] itd. Navedeno podpira tudi dejanska ukinitev velikega dela obveznosti v okviru kredita A v prvi polovici leta 2013. Po navedbah Danske in Švedske to dokazuje, da so banke pri odločitvi glede sodelovanja v novem revolving kreditu skupaj z državami in fundacijo KAW ravnale poslovno in preudarno.

(43)

Nazadnje, Danska in Švedska poročata, da je sodelovanje v novem revolving kreditu kreditodajalcem ustvarilo velik donos, ne da bi morala družba SAS črpati kredit. To bi moralo podpreti stališče, da je bilo sodelovanje držav v novem revolving kreditu skupaj s fundacijo KAW in bankami v celoti v skladu z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji.

(44)

Skupina SAS trdi, da so države v novem revolving kreditu sodelovale kot delničarji in ne kot javni organi. S tega vidika je bilo sodelovanje v takšnem instrumentu zaradi velikih prihodkov delničarjev/kreditodajalcev v obliki provizij in predvidenega povišanja vrednosti delnic boljše od prispevka lastniškega kapitala.

(45)

V zvezi s preskusom pari passu skupina SAS navaja, da je bil uspešen, saj banke niso bile izpostavljene družbi SAS in se morajo zato šteti za „zunanje“ vlagatelje. Poleg tega sodelovanje držav v novem revolving kreditu ni vplivalo na ravnanje bank, saj sodelovanja delničarjev v novem revolving kreditu niso zahtevale banke, ampak družba SAS. Poleg tega skupina SAS vztraja, da so se banke odločile sodelovati v novem revolving kreditu pod enakimi pogoji kot države in fundacija KAW na podlagi zelo pozitivnih rezultatov analize tveganja/prihodkov.

(46)

Skupina SAS tudi podpira trditev Danske in Švedske, da so bile predpostavke, na katerih je temeljil načrt 4XNG, trdne z zelo realnimi napovedmi v zvezi s tremi glavnimi dejavniki, tj. rast trga z vidika ASK, rast BDP v obdobju 2015–2017 in predvidena ničodstotna inflacija. Poleg tega so vse banke kreditodajalke pozorno pregledale tveganja, povezana z izvajanjem načrta, pri čemer so se zlasti osredotočile na RASK kot na ključni kazalnik dobičkonosnosti družbe.

(47)

Hkrati skupina SAS trdi, da je bil zavarovalni paket ustrezno ocenjen in da se je tveganje, da družba SAS ne bo izvajala načrta 4XNG, zmanjšalo. To podpira dejstvo, da je bila zagotovitev prihrankov stroškov pogoj za sodelovanje kreditodajalcev v novem revolving kreditu in da je bila sklenitev novih kolektivnih sporazumov novembra 2012 ključna za uspešno izvajanje načrta.

(48)

Skupina SAS nadalje kritizira Komisijo, da ni upoštevala alternativne možnosti stečaja in dejstva, da bi države izgubile vrednost skupnega poslovnega deleža, če ne bi bil zagotovljen novi revolving kredit. V zvezi s tem skupina SAS poudarja, da so države v novem revolving kreditu sodelovale kot temeljni delničarji družbe SAS, da bi si zagotovile rentabilnost svoje naložbe.

(49)

Nazadnje, skupina SAS poroča, da se je z izvajanjem načrta 4XNG ustvaril dobiček pred obdavčitvijo v znesku 3 milijarde SEK, kar je pomenilo pozitivne rezultate za družbo SAS v obdobju od novembra 2012 do julija 2013.

(50)

Po navedbah družbe FAM, ki je odgovorna za upravljanje sredstev fundacije KAW, je fundacija odločitev glede sodelovanja v novem revolving kreditu sprejela ne glede na svoje interese v zvezi z banko SEB in izpostavljenost banke SEB družbi SAS. Družba FAM trdi, da fundacija KAW niti ni imela večinskega deleža v banki SEB niti ni mogoče reči, da nadzira banko SEB.

(51)

Družba FAM je proučila načrt 4XNG, z njim povezana finančna tveganja in zavarovalni paket ter presodila, da je sodelovanje v novem revolving kreditu v interesu fundacije KAW. V zvezi s tem je možnost zaščite dolgoročne naložbe fundacije KAW v družbo SAS in morebitni prihodnji donos te naložbe ter visoke provizije, ki bi jih v okviru novega revolving kredita plačala družba SAS, primerjala z likvidacijo družbe SAS, ki po njenem mnenju ni ekonomsko zanimiva možnost.

(52)

Družba FAM se z Dansko, Švedsko in skupino SAS strinja tudi, da so vsi deležniki sodelovali v novem revolving kreditu pod enakimi pogoji, brez kakršne koli oblike podrejenosti, nesorazmernih pravic do zavarovanj ali drugih neenakih pogojev. Odločitev glede sodelovanja v novem revolving kreditu je temeljila na poglobljeni analizi možnosti za dobičkonosnost, ki bi jo v prihodnje zagotovila trdna in konkurenčna družba SAS.

(53)

Nazadnje, družba FAM se strinja z Dansko in Švedsko, da je odločitev bank kreditodajalk glede sodelovanja v novem revolving kreditu temeljila na poslovnih premislekih, saj je bila njihova obstoječa izpostavljenost v okviru starega revolving kredita zgolj teoretična. Trdi, da banke niso imele tako močnega razloga za sodelovanje v novem revolving kreditu kot države in fundacija KAW, saj so lahko slednje pričakovale povišanje cen delnic. Zato vztraja, da je treba pogoje preskusa pari passu šteti za izpolnjene.

(54)

V skladu s členom 107(1) PDEU „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(55)

Koncept državne pomoči velja za vsako prednost, odobreno neposredno ali posredno, ki se financira iz državnih virov, ki jih odobri država sama ali posredniški organ, ki deluje na podlagi podeljenih pooblastil.

(56)

Da bi bilo mogoče ukrep opredeliti kot državno pomoč, mora izhajati iz državnih sredstev in ga mora biti mogoče pripisati državi. Državni viri so načeloma viri države članice in njenih javnih organov ter viri javnih podjetij, na katere lahko imajo javni organi neposreden ali posreden prevladujoč vpliv.

(57)

Dejstva, da je zadevni ukrep vključeval državne vire, saj se je financiral iz virov v okviru proračunov držav, in da ga je bilo mogoče pripisati državi, ni mogoče izpodbijati. Zlasti je mogoče opaziti, da sta danski in švedski parlament odobrila sodelovanje obeh vlad v novem revolving kreditu (uvodna izjava 30 zgoraj).

(58)

Zadevni ukrep mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljal konkurenco, prav tako pa mora biti verjetno, da vpliva na trgovino med državami članicami.

(59)

Če finančna podpora, ki jo dodeli država članica, okrepi položaj družbe v primerjavi z drugimi družbami, ki konkurirajo pri trgovini znotraj Unije, obstaja v skladu z ustaljeno sodno prakso vsaj možnost vpliva na trgovino med državami članicami in na konkurenco (29). Komisija v zvezi s tem meni, da bi kakršna koli morebitna gospodarska prednost, dodeljena družbi SAS na podlagi državnih virov, izpolnjevala ta pogoj. Družbi SAS konkurirajo drugi letalski prevozniki v Evropski uniji in EGP, zlasti odkar se je 1. januarja 1993 začela tretja faza liberalizacije zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: tretji sveženj) (30). Poleg tega zračnemu prometu na področju sorazmerno krajših potovanj znotraj EU konkurirata cestni in železniški promet, zato je mogoč tudi vpliv na cestne in železniške prevoznike.

(60)

Edino merilo pojma državne pomoči, ki ga je torej smiselno obravnavati, je vprašanje, ali je ukrep družbi SAS omogočil selektivno neupravičeno gospodarsko prednost.

(61)

Komisija je ob upoštevanju ukinitve novega revolving kredita, ki je bila izvedena 4. marca 2014, ocenila, ali je bila družbi SAS v okviru novega revolving kredita od njegove vzpostavitve leta 2012 do ukinitve leta 2014 podeljena selektivna neupravičena gospodarska prednost.

(62)

Da bi Komisija ugotovila, ali je bila družbi SAS dodeljena državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, bo ocenila, ali je letalski prevoznik dobil gospodarsko prednost, ki je pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi imel. Komisija za proučitev tega vprašanja uporablja preskus vlagatelja pod tržnimi pogoji, v skladu s katerim državna pomoč ne obstaja, če bi bilo mogoče zasebnega vlagatelja, ki se lahko po velikosti primerja z zadevnimi organi v javnem sektorju ter deluje v tržnem gospodarstvu pod običajnimi tržnimi pogoji, v podobnih okoliščinah spodbuditi, da upravičencu zagotovi zadevni ukrep.

(63)

V skladu s preskusom vlagatelja pod tržnimi pogoji mora Komisija torej oceniti, ali bi zasebni vlagatelj zadevni posel sklenil pod enakimi pogoji. Hipotetični zasebni vlagatelj deluje kot preudaren vlagatelj, ki želi povečati svoj dobiček, ne da bi pri tem prevzel prevelika tveganja zanj (31).

(64)

Prispevek iz javnih sredstev načeloma ne vključuje državne pomoči, če je izveden hkrati s pomembnim kapitalskim prispevkom zasebnega vlagatelja, v primerljivih okoliščinah in pod primerljivimi pogoji (pari passu) (32).

(65)

Komisija ugotavlja, da so banke kreditodajalke, ki sodelujejo v novem revolving kreditu, sodelovale tudi v starem. Vendar so države v okviru novega revolving kredita povečale svojo izpostavljenost družbi SAS, medtem ko so banke približno razpolovile svoj prispevek (s 366 milijonov EUR na približno 200 milijonov EUR) in tako z vidika revolving kredita zmanjšale svojo splošno obstoječo izpostavljenost družbi SAS za približno 50 %. V zvezi s tem je Komisija v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede resničnosti utemeljitve pari passu, saj položaj držav in bank ni bil videti primerljiv.

(66)

Danska, Švedska in skupina SAS trdijo, da banke kreditodajalke v času pogajanj o njihovem sodelovanju v novem revolving kreditu niso bile izpostavljene v okviru starega revolving kredita. Zato je treba banke obravnavati kot „zunanje“ vlagatelje, ki so v primerljivem položaju kot države in fundacija KAW.

(67)

Komisija ugotavlja, da je družba SAS januarja 2012 v celoti črpala stari revolving kredit (uvodna izjava 20 zgoraj). Spremembe starega revolving kredita, sprejete marca 2012, so med drugim dejansko vključevale pogoj, da je treba črpani znesek odplačati takoj in v celoti. Znesek je bil v celoti odplačan marca 2012, spremembe starega revolving kredita, sprejete istega meseca, pa so družbi SAS zelo otežile, da bi po tem še črpala kredit (33). Poleg tega je morala družba SAS do junija 2012 predložiti načrt dokapitalizacije, ki so ga morali potrditi odbor ter države in fundacija KAW kot glavni delničarji. Banke so ta načrt najprej zavrnile. Šele novembra 2012 so se države po skrbni proučitvi revidiranega načrta 4XNG odločile za sodelovanje v novem revolving kreditu, za njimi pa tudi banke.

(68)

Na podlagi tega danski in švedski organi ter skupina SAS trdijo, da je bila družbi SAS uspešno preprečena zahteva za črpanje starega revolving kredita. Banke so se morale ob upoštevanju navedenih razmer odločiti, ali bodo nadaljevale stari revolving kredit, dokler se junija 2013 ne izteče, ali bodo sodelovale v novem revolving kreditu pod enakimi pogoji kot države in fundacija KAW, kljub temu da so imele države in fundacija KAW kot delničarji tehtnejše razloge za sodelovanje, saj bi lahko z izvajanjem načrta 4XNG dosegle višje vrednosti svojih delnic.

(69)

Čeprav je po mnenju Komisije verjetno, da banke ob sprejemanju odločitve glede sodelovanja v novem revolving kreditu niso bile bistveno izpostavljene staremu revolving kreditu, vsaj ne banke, ki sicer niso bile nezavarovano dvostransko izpostavljene družbi SAS, pa je Komisija tudi mnenja, da je še vedno obstajalo tveganje, da bi lahko družba SAS izpolnila pogoje črpanja pred vzpostavitvijo novega revolving kredita. Dejstvo, da se to ni zgodilo in da se stari revolving kredit, potem ko je bil v celoti odplačan marca 2012, ni porabil, v zvezi s tem ni pomembno. Na podlagi tega se zdi, da so bile banke v okviru starega revolving kredita v nekaterih pogledih izpostavljene družbi SAS, države (in fundacija KAW) pa ne. Komisija zato ne more sprejeti trditve danskih in švedskih organov, da so banke v novem revolving kreditu sodelovale kot „zunanji“ vlagatelji, ne glede na njihovo izpostavljenost v okviru starega revolving kredita.

(70)

Poleg tega se Komisija ne more strinjati z navedbami Danske in Švedske, da izpostavljenost nekaterih bank v obliki dvostranskih kreditov, povezanih s starim revolving kreditom (34), ni vključevala nobenega finančnega tveganja za banke v obdobju pogajanj o novem revolving kreditu, ker bi bilo mogoče te kredite črpati le, če bi se v celoti črpal stari revolving kredit. Kot je navedeno zgoraj, je obstajalo tveganje, čeprav res majhno, da bi lahko družba SAS izpolnila pogoje črpanja starega revolving kredita, kljub temu da je bila verjetnost tega po spremembah, sprejetih marca 2012, in uvedbi strogih pogojev zelo majhna.

(71)

Poleg tega se zdi, da so bile nekatere banke tudi sicer izpostavljene družbi SAS. Poleg sodelovanja v starem revolving kreditu je imela na primer […] od 30. septembra 2012 nezavarovano (in nečrpano) dvostransko izpostavljenost družbi SAS v znesku [200–600] milijonov SEK in nezavarovano izpostavljenost na podlagi kreditne kartice v znesku [500–900] milijonov SEK. Zato bi lahko bila odgovorna za kritje kakršnega koli povračila stroškov strankam, če bi družba SAS odpovedala zadevne lete. Čeprav je ta nezavarovana izpostavljenost na podlagi kreditne kartice znašala [0–2] % skupnega portfelja kredita banke […] v znesku približno [1 000–3 000] milijard SEK, je kljub temu pomenila finančno tveganje, zato ni mogoče sprejeti, da je bila […] ob sprejemanju odločitve glede sodelovanja v novem revolving kreditu v primerljivem položaju kot države.

(72)

Poleg tega so bile tri druge banke izpostavljene na podlagi neporavnanih mehanizmov financiranja zrakoplovov (npr. […]). Čeprav države trdijo, da so bila financiranja zavarovana z zrakoplovi in bankam niso predstavljala finančnega tveganja, saj bi se z lahkoto prodala na trgu, to ni bilo dokazano z dejstvi. Še vedno ni jasno, ali bi bil celotni znesek v primeru nujne prodaje zrakoplovov dejansko povrnjen.

(73)

V sklepu o začetku postopka se je Komisija spraševala, ali je na odločitev bank morda vplivalo ravnanje držav, saj so države v prejšnjih letih letalskemu prevozniku zagotavljale stalno finančno podporo (npr. z novo izdajo delnic s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje leta 2009 in leta 2010). Poleg tega so bile banke pripravljene sodelovati v novem revolving kreditu le, če bi v njem sodelovale države, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 23 in 24 zgoraj.

(74)

Komisija načeloma meni, da se pogoj pari passu ne more uporabljati v primerih, kadar zasebni subjekti kot pogoj za svoje sodelovanje v transakciji izrecno zahtevajo sodelovanje držav.

(75)

Med uradno preiskavo so Danska, Švedska in skupina SAS trdile, da banke v nobeni fazi pogajanj o novem revolving kreditu niso čutile vpliva preteklega ravnanja držav in njihove stalne pripravljenosti za financiranje družbe SAS, kljub temu da se napovedi držav v zvezi s prihodki od nove izdaje delnic s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje leta 2009 in leta 2010 niso uresničile.

(76)

Komisija ne more izključiti možnosti, da zasebni vlagatelji ne bi bili pripravljeni vlagati v družbo s takšnimi preteklimi dosežki in nepredvidljivimi projekcijami, če ne bi pri tem sodelovale tudi države. Hkrati tudi ne more izključiti možnosti, da države, ki so zavrnile zagotovitev novega lastniškega kapitala in sodelovanje v podrejenem revolving kreditu, niso bile več pripravljene vlagati dodatnih sredstev v družbo SAS. Ne glede na te premisleke Komisija še vedno ni prepričana, da je bilo sodelovanje držav in bank kreditodajalk v novem revolving kreditu dogovorjeno pod pogoji pari passu, pri čemer upošteva, da so banke zaradi sodelovanja držav z vidika revolving kredita zmanjšale svojo splošno izpostavljenost revolving kredita družbi SAS za približno 50 %, medtem ko so države svojo izpostavljenost družbi SAS povečale.

(77)

V zvezi s tem, ali bi se lahko ravnanje fundacije KAW štelo za referenčno točko za opredelitev ravnanja zasebnega vlagatelja, je uradna preiskava pokazala, da je bila izpostavljenost fundacije KAW družbi SAS prek imetništva delnic banke SEB manjša, kot je bilo navedeno v sklepu o začetku postopka. Ob upoštevanju, da je fundacija KAW zgolj manjšinski delničar banke SEB in da je bila izpostavljenost banke SEB družbi SAS omejena, je mogoče trditi, da je fundacijo KAW k sodelovanju v novem revolving kreditu spodbudila možnost dobičkonosnosti naložbe.

(78)

Ob upoštevanju navedenega Komisija na podlagi uradne preiskave ni mogla z gotovostjo sprejeti sklepa, da je bila obravnavana transakcija izvedena pod pogoji pari passu.

(79)

Ne glede na oceno pari passu je Komisija proučila tudi vprašanje, ali bi se lahko sodelovanje držav v novem revolving kreditu z vidika delničarja štelo za razumno in bi prestalo preskus vlagatelja pod tržnimi pogoji tudi zunaj razlogovanja pari passu.

(80)

Vprašanje, ki ga je treba obravnavati, je, ali bi se zasebni vlagatelj v enakem položaju kot države, tj. kot obstoječi delničar družbe SAS, in v podobnih okoliščinah, v kakršnih so bile države leta 2012, odločil za sodelovanje v novem revolving kreditu pod podobnimi pogoji (35).

(81)

V zvezi s tem so poučne neodvisne analize, ki so jih pred vzpostavitvijo novega revolving kredita izvedli zunanji finančni svetovalci (in sicer družbi Goldman Sachs International in CITI kot svetovalki držav ter […] kot svetovalec kreditodajalcev). Po navedbah Danske in Švedske so se države za sodelovanje v novem revolving kreditu odločile šele po tem, ko so njihovi zunanji svetovalci natančno pregledali načrt 4XNG in ko so bili pogoji novega revolving kredita prilagojeni.

(82)

Medtem ko je Komisija v sklepu o začetku postopka izrazila nekatere pomisleke glede obsega poročila, ki ga je pripravila družba CITI, sta Danska in Švedska pojasnili, da je njuna odločitev o sodelovanju v novem revolving kreditu temeljila na vseh analizah, ki so jih izvedli njuni finančni svetovalci, in da se zato poročilo CITI ne bi smelo ocenjevati ločeno.

(83)

Finančni svetovalci so morali med drugim zagotoviti kritično analizo načrta 4XNG in novega revolving kredita ter zadevnih občutljivosti in ranljivosti v zvezi s tem. Ta analiza je bila izvedena prek zaporednih poročil ter se je navezovala na preteklo uspešnost družbe SAS in druga merila uspešnosti panoge. Svetovalci so v zvezi z načrtom 4XNG in novim revolving kreditom izdali številna priporočila glede strategij za zmanjšanje tveganja. V skladu s temi priporočili so države zahtevale številne prilagoditve načrta 4XNG (za pospešitev ukrepov za prihranek stroškov in sprejetje dodatnih pobud) in prilagoditve pogojev novega revolving kredita, da bi se zmanjšala verjetnost črpanja.

(84)

Pri analizi načrta 4XNG so zunanji svetovalci opredelili ključna področja morebitnih tveganj, vključno s cilji za prihranke stroškov, prodajami in pritiskom v zvezi z RASK, ter jim namenili posebno pozornost. Na podlagi te ocene tveganja so bili med drugim oblikovani naslednji premisleki:

(85)

V zvezi s pomisleki Komisije v sklepu o začetku postopka glede optimistične narave določenih elementov iz načrta 4XNG (npr. rast trga z vidika ASK, napovedi v zvezi z BDP in ničodstotna inflacija v obdobju 2015–2017) so Danska, Švedska in skupina SAS med uradno preiskavo predložile informacije, ki kažejo, da so se ob izvedbi teh ocen zlasti upoštevali glavni trgi, na katerih je dejavna družba SAS. To je vključevalo izrazitejšo izpostavljenost družbe severni Evropi v primerjavi z južno Evropo ter njegovo izpostavljenost ameriškemu in azijskemu trgu. Informacije kažejo še, da je ocenjena stroškovna inflacija v vrednosti 0 % odobritev plačil za obdobje 2015–2017 neto učinek temeljne stopnje inflacije v vrednosti 2 % odobritev plačil (v skladu z ocenjeno stopnjo inflacije EU), in vključujejo predpostavke, da bi jo bilo mogoče nevtralizirati z novimi ukrepi za prihranke stroškov.

(86)

Kar zadeva pomanjkanje preverjanja občutljivosti analize notranje stopnje donosa, predložene v poročilu CITI (glej uvodno izjavo 35 zgoraj), in prvotne pomisleke Komisije glede morebitnega učinka manj optimističnih scenarijev, sta Danska in Švedska v pripombah k sklepu o začetku postopka Komisiji predložili dodatne informacije v zvezi z obsegom izvedene analize občutljivosti. V zvezi s tem je družba Goldman Sachs predstavila številne preskuse občutljivosti, izvedene med pripravo načrta 4XNG v obdobju od junija do septembra 2012. V okviru revidirane analize iz septembra 2012 je bilo ugotovljeno, da družbi SAS tudi v primeru negativnega scenarija ne bi zmanjkalo denarja, tj. denarna pozicija družbe SAS bi se v vseh analiziranih primerih obdržala nad najnižjo stopnjo revolving kredita. Vendar je bilo ocenjeno, da je za ohranitev zaupanja v trg potreben likvidnostni varovalni mehanizem in da je revolving kredit še vedno najrealnejša možnost za takšno varnostno likvidnost.

(87)

Komisija zato upošteva zaporedne finančne preglede, izvedene v zvezi z načrtom 4XNG (vključno z obsežno analizo in preskušanjem različnih iteracij načrta). Komisija upošteva tudi posledične zahteve držav za zmanjšanje tveganj pri izvajanju in oblikovanje konsolidiranega načrta za prestrukturiranje pred vključitvijo v novi revolving kredit. Ti ukrepi naj bi bili v skladu z ukrepi preudarnega zasebnega vlagatelja v tržno gospodarstvo. Ne glede na navedeno je še vedno treba proučiti, ali so bili pogoji novega revolving kredita v skladu s tem, kar bi bilo še sprejemljivo za zasebnega vlagatelja v tržno gospodarstvo, ki bi bil v enakem položaju kot države, torej kot obstoječi delničar družbe.

(88)

Danska, Švedska in skupina SAS so pojasnile, da je posebna značilnost letalskega sektorja potreba po vzdrževanju visoke ravni finančne pripravljenosti, da se ohrani zaupanje strank in delničarjev v zmožnost družbe za nadaljnje poslovanje. Ob upoštevanju finančnih težav družbe SAS leta 2012 in prevladujočega likvidnostnega položaja v tem obdobju je države k sodelovanju v novem revolving kreditu kot delničarje družbe SAS verjetno spodbudil strah pred večjimi izgubami ali stečajem v primeru odvzema sredstev, ki zagotavljajo likvidnost družbe.

(89)

V zvezi s tem se zdi, da so države pri dokončnem oblikovanju pogojev novega revolving kredita uporabile zlasti priporočila neodvisnih finančnih svetovalcev. Dejansko se zdi, da je bil skupni cilj vseh pogojev revolving kredita zmanjšanje glavnih ugotovljenih poslovnih tveganj. Kot je navedeno v uvodni izjavi 84 zgoraj, je bil na primer ključni pogoj za izvedbo novega revolving kredita uspešna sklenitev novih kolektivnih sporazumov s pilotskim osebjem. Poleg tega je bilo zaradi pogojev črpanja, ki so se uporabljali za kredit B, zelo malo verjetno, da bi se lahko kredit črpal pred marcem 2015 (37). Prav tako so bile finančne klavzule, priložene novemu revolving kreditu, strukturirane tako, da družba SAS v primeru nedoseganja ključnih finančnih napovedi iz načrta 4XNG ne bi imela dostopa do revolving kredita ali pa bi morala odplačati vse zneske, ki bi jih takrat črpala (38).

(90)

Poleg navedenih pripomb je Komisija prejela dodatne informacije glede ustreznosti temeljnega zavarovanja s premoženjem za novi revolving kredit. V poročilu iz maja 2012 je […] zagotovilo neodvisno oceno družbe Widerøe in nekaterih opredmetenih sredstev (vključno z rezervnimi motorji, zadevnim zrakoplovom, številnimi manjšimi nepremičninami in nekatero opremo), ki so se naknadno uporabila kot zavarovanje za novi revolving kredit. Medtem ko se je ocena osredotočala na družbo Widerøe kot na najpomembnejše premoženje v zavarovalnem paketu, je ocena drugih sredstev temeljila na bolj omejenih informacijah, skupna vrednost sredstev na podlagi splošne ocene pa je znašala približno [1–4]–[3–6] milijard SEK. Skupna ocenjena vrednost sredstev, ki so se uporabila kot zavarovanje, je torej presegala znesek kredita A. Po navedbah Danske in Švedske je bilo to zadostno zagotovilo za kreditodajalce novega revolving kredita, saj se je, kot je navedeno zgoraj, verjetnost, da bo družba SAS kdaj koli črpala kredit B, štela za zanemarljivo.

(91)

Dejanska finančna tveganja, povezana z novim revolving kreditom, so se dodatno zmanjšala z določbami o obveznem predplačilu in/ali preklicu obveznosti v okviru novega revolving kredita, če bi družba SAS prodala nekatera sredstva ali se vključila v druge finančne možnosti. Zaradi teh določb o predplačilu in preklicu so se sčasoma zmanjšale morebitne izgube. Na podlagi prodaje družbe Widerøe in v skladu s sporazumom, ki je začel veljati ob prodaji septembra 2013 (glej uvodno izjavo 31 zgoraj), se je splošna velikost novega revolving kredita s 3,5 milijarde SEK dejansko zmanjšala na 2 milijardi SEK.

(92)

Tako se zdi, da je bil sprejet celovit in skladen sklop ukrepov, izrecno namenjen zagotovitvi stalnega uspešnega poslovanja družbe SAS v obdobju 2012–2015 in omejitvi ključnih finančnih tveganj, povezanih z novim revolving kreditom.

(93)

Komisija priznava tudi potrebo po proučitvi vprašanja, ali bi bilo mogoče primerljivega zasebnega vlagatelja, ki se srečuje s podobnimi tržnimi okoliščinami kot države (tj. kot obstoječi delničarji družbe SAS), spodbuditi, da bi upravičencu zagotovil zadevni ukrep. Zato je priporočljivo proučiti tudi morebitne hipotetične scenarije, ki ne vključujejo ukrepa, ki se izvaja.

(94)

Danska, Švedska in skupina SAS v pripombah k sklepu o začetku postopka trdijo, da bi družba verjetno šla v stečaj, če leta 2012 ne bi bil vzpostavljen novi revolving kredit. Po navedbah Danske in Švedske bi to za države pomenilo skupno izgubo v vrednosti 1 044 milijonov SEK, tj. vrednost njihovega skupnega deleža. Dodatne pripombe so se nanašale tudi na možnost odpovedi prihodnjemu morebitnemu kapitalskemu dobičku v primeru uspešne izvedbe načrta 4XNG. Za primerjavo sta Danska in Švedska predložili tudi oceno, da bi morebitne skupne izgube, ki izhajajo iz skupnega deleža držav in njihovih prispevkov k revolving kreditu, če družba SAS ne bi izpolnjevala obveznosti glede novega revolving kredita, v najslabšem scenariju znašale približno [1 000–3 000] milijonov SEK (39).

(95)

Tako se zdi, da bi bile morebitne dodatne izgube, povezane s sodelovanjem držav v novem revolving kreditu (tj. približno 447,5 milijona SEK glede na ponazoritveni primer Danske in Švedske), v primeru stečaja družbe SAS sorazmerno omejene v primerjavi z izgubami v zvezi z delnicami držav, ki bi nastale v vsakem primeru. Zdi se, da primerjava te sorazmerno omejene dodatne spremembe v primeru negativnega scenarija (stečaja) držav z morebitno prednostjo, ki jo lahko države pridobijo z uspešno izvedbo načrta 4XNG, države dodatno spodbuja k temu, da se odločijo za sodelovanje v novem revolving kreditu. Po ocenah poročila CITI bi lahko kapitalski dobiček držav v najbolj optimističnem osnovnem scenariju znašal skupaj [7 000–12 000] milijonov SEK. Čeprav je Komisija v sklepu o začetku postopka izrazila nekatere pomisleke glede optimistične narave takšnih napovedi rasti, priznava možnost, da lahko morebitni kapitalski dobiček tudi v konzervativnejših scenarijih v primeru pozitivnega scenarija še vedno bistveno preseže morebitne izgube v primeru negativnega scenarija.

(96)

Komisija zato upošteva navedeno oceno tveganja in nagrade ter obsežen pregled in preskušanje načrta 4XNG, dodatna preverjanja, zagotovljena v zvezi s temeljnim zavarovanjem s premoženjem (40), določbe o preklicu in predplačilu, s katerimi so se sčasoma zmanjšale morebitne izgube (41), in druge različne ukrepe za zmanjšanje tveganj, vključene v pogoje novega revolving kredita (42). Ob upoštevanju navedenega se zdi odločitev držav za sodelovanje v novem revolving kreditu v skladu z ravnanjem zasebnega subjekta, ki deluje zato, da bi pridobil običajni tržni donos glede na poseben položaj družbe v zadevnem obdobju.

(97)

Poleg navedenega je Komisija sklenila, da so države kot obstoječi delničarji družbe SAS pri odločitvi glede sodelovanja v novem revolving kreditu skupaj s fundacijo KAW in bankami kreditodajalkami v obdobju od decembra 2012 do marca 2014 upoštevale razumne in realne možnosti dobičkonosnosti. To sodelovanje torej ni pomenilo nobene prednosti za družbo SAS v smislu člena 107(1) PDEU.

(98)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija sklenila, da sodelovanje Danske in Švedske v novem revolving kreditu ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(99)

Nazadnje, Danska in Švedska sta po ugotovitvah Komisije potrdili, da bosta sprejeli ta sklep in ga priglasili v angleškem jeziku –