24.6.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 163/6

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 589/2008

z dne 23. junija 2008

o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za jajca

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) in zlasti člena 121(d), v povezavi s členom 4,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Od 1. julija 2008 se Uredba Sveta (ES) št. 1028/2006 z dne 19. junija 2006 o tržnih standardih za jajca (2) razveljavi z Uredbo (ES) št. 1234/2007.

(2)	Uredba (ES) št. 1234/2007 ne vključuje nekaterih določb in obveznosti, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1028/2006.

(3)	Zato je treba sprejeti nekatere ustrezne določbe in obveznosti v okviru uredbe o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1234/2007, da se omogočita kontinuiteta in ustrezno delovanje skupne ureditve trga in zlasti tržnih standardov.

(4)

Uredba (ES) št. 1234/2007 določa minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati jajca, da se lahko tržijo v Skupnosti. Zaradi jasnosti je treba določiti nova podrobna pravila za izvajanje teh zahtev. Zato je treba Uredbo Komisije (ES) št. 557/2007 (3), ki je uvedla podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1028/2006, razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo.

(5)

Pomembno je, da se določbe Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (4) in Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (5) uporabljajo za jajca. Zato se je treba v največji možni meri sklicevati na ti dve horizontalni uredbi.

(6)

Določiti je treba kakovostne lastnosti za jajca kategorije A, da se zagotovi visoka kakovost jajc, ki se dostavijo neposredno končnemu potrošniku, in določijo merila, ki jih lahko pregledajo inšpekcijske službe. Takšne kakovostne lastnosti morajo biti v skladu s standardom št. 42 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o trženju in nadzoru nad tržno kakovostjo jajc v lupini, namenjenih mednarodni trgovini med državami članicami UN/ECE in z njimi.

(7)	Če se ohlajena jajca pustijo na sobni temperaturi, se lahko pojavi kondenzacija, ki pospešuje rast bakterij na lupini in možen vdor bakterij v jajce. Zato se morajo jajca skladiščiti in prevažati po možnosti pri stalni temperaturi ter se na splošno ne smejo hladiti pred prodajo končnemu potrošniku.

(8)

Jajca se na splošno ne smejo prati ali čistiti, ker se lahko pri tem poškoduje jajčna lupina, ki zaradi več protimikrobnih lastnosti učinkovito ščiti jajce pred vdorom bakterij. Vendar se nekateri postopki, kot je obdelava jajc z ultravijoličnimi žarki, ne smejo razlagati kot postopek čiščenja. Poleg tega se jajca kategorije A ne smejo čistiti, ker se lahko med čiščenjem ali po njem poškoduje fizično zaščito, kot je povrhnjica. Takšne poškodbe lahko povzročijo kontaminacijo z bakterijami prek lupine in izgubo vlage, zaradi česar se poveča tveganje za potrošnike, zlasti če pogoji poznejšega sušenja in skladiščenja niso optimalni.

(9)

Vendar pa se v nekaterih državah članicah uspešno uporabljajo sistemi za pranje jajc, za katere je potrebno dovoljenje in ki se izvajajo pod skrbno nadzorovanimi pogoji. V skladu z mnenjem glede mikrobioloških tveganj zaradi pranja konzumnih jajc, ki ga je Znanstveni odbor za biološka tveganja Evropske agencije za varnost hrane na zahtevo Komisije sprejel 7. septembra 2005 (6), se lahko postopek pranja jajc, ki se izvaja v nekaterih pakirnih centrih, s higienskega stališča še naprej izvaja, če se med drugim pripravi kodeks ravnanja za sisteme pranja jajc.

(10)

Jajca kategorije A je treba razvrstiti po masi. Določiti je treba omejeno število masnih razredov in jasna pravila glede minimalnih zahtev za označevanje, ki ne izključujejo dodatnega prostovoljnega označevanja, če so izpolnjene zahteve iz Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (7).

(11)	Pri pakiranju se lahko razvrščanje jajc po kakovosti in masi dovoli le obratom, ki imajo prostore in tehnično opremo, primerne za obseg in vrsto svojega delovanja in ki torej omogočajo ustrezno ravnanje z jajci.

(12)	Določiti je treba skrajne roke za razvrščanje, označevanje in pakiranje jajc ter označevanje pakiranj.

(13)

Poleg splošne obveznosti, da se v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije zagotovi sledljivost za vsa živila, krmo, živali za pridobivanje hrane in vse druge snovi, namenjene uporabi ali za katere se pričakuje, da se bodo uporabile v živilih in krmi, iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (8), je treba zaradi izvajanja pregledov določiti tudi nekatere informacije na pakiranju, ki se uporablja pri transportu jajc, in v spremnih dokumentih.

(14)	Če se jajca dostavljajo v drugo državo članico, je bistveno, da se v proizvodni enoti označijo z oznako proizvajalca. Zlasti za jajca kategorije B je treba v primeru, ko samo oznaka proizvajalca ne zadošča za jasno razvrstitev po kakovosti, jajca opremiti z dodatno navedbo.

(15)	Določiti je treba sestavo oznake proizvajalca iz točke A(III)(1) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007. Poleg tega je treba pojasniti, da je mogoča izjema od zahteve za označevanje z oznako proizvajalca, če tehnična oprema ne omogoča označevanja razpokanih ali umazanih jajc.

(16)	Opredeliti je treba značilnosti drugih mogočih navedb za označevanje jajc kategorije B iz drugega pododstavka točke A(III)(1) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(17)	Če se jajca neposredno dostavijo podjetjem živilske industrije za predelavo in obstajajo zadostna jamstva glede njihove končne uporabe, lahko države članice nosilcem dejavnosti, ki to zahtevajo, odobrijo odstopanje od zahtev za označevanje.

(18)	Direktiva 2000/13/ES določa splošna pravila, ki se uporabljajo za vsa živila, dana v promet. Vendar je treba določiti nekatere posebne zahteve za označevanje pakiranj.

(19)	Člen 9 Direktive 2000/13/ES določa, da je datum minimalnega roka trajanja živila datum, do katerega to živilo ohrani svoje značilne lastnosti, kadar je pravilno shranjeno. Zaradi jasnosti je treba ta datum določiti na največ 28 dni po znesitvi.

(20)	Jajca se lahko prodajajo z označbo, da so posebej sveža. Zato je treba določiti skrajni rok, do katerega se takšna označba lahko uporablja.

(21)	Jajca se lahko prodajajo z označbo o posamezni krmni mešanici, s katero se krmijo kokoši nesnice. Primerno je določiti minimalne zahteve za uporabo takšne označbe.

(22)	Pri prodaji jajc v razsutem stanju morajo biti potrošniku dostopne nekatere informacije, ki so običajno navedene na pakiranju.

(23)	Poleg splošnih higienskih zahtev za embaliranje in pakiranje živil je treba določiti nekatere dodatne standarde, da se zmanjša tveganje kvarjenja ali kontaminacije jajc med skladiščenjem in transportom. Takšni standardi morajo temeljiti na standardu UN/ECE št. 42.

(24)	Industrijska jajca niso primerna za prehrano ljudi. Zato je primerno, da se določi namestitev posebnih trakov ali etiket, ki omogočajo enostavno identifikacijo pakiranj s takšnimi jajci.

(25)	Le pakirni centri imajo prostore in tehnično opremo, primerne za prepakiranje jajc. Zato je primerno, da se vse dejavnosti prepakiranja omejijo na pakirne centre.

(26)	Nosilci živilske dejavnosti morajo zagotoviti sledljivost v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002. Za proizvajalce, zbiralnice in pakirne centre je treba določiti obveznost vodenja posebnih dodatnih evidenc, da se inšpekcijskim službam omogoči preverjanje izpolnjevanja tržnih standardov.

(27)	Določiti je treba metode in merila za izvajanje pregledov.

(28)	Primerno je, da se za celotno serijo preveri izpolnjevanje tržnih standardov; prepovedati je treba trženje serije, za katero se ugotovi, da ne izpolnjuje teh standardov, razen če se ne dokaže nasprotno.

(29)	Pri preverjanju izpolnjevanja tržnih standardov je treba dovoliti nekatera odstopanja. Takšna odstopanja se morajo razlikovati glede na različne zahteve in faze trženja.

(30)	Tretje države lahko za trženje jajc uporabljajo drugačne zahteve, kot so določene za Skupnost. Da se olajša izvoz, je treba dovoliti, da jajca, pakirana in namenjena za izvoz, izpolnjujejo takšne zahteve.

(31)	Določiti je treba podrobna pravila za oceno enakovrednosti tržnih standardov tretjih držav z zakonodajo Skupnosti, ki jo izvede Komisija na zahtevo tretjih držav. Določiti je treba nekatere zahteve za označevanje jajc, uvoženih iz tretjih držav.

(32)	Koristno je, da ima Komisija na voljo podatke o številu registriranih obratov za vzrejo kokoši nesnic.

(33)	Države članice morajo sporočiti resne kršitve tržnih standardov, da se na primeren način opozori druge države članice, na katere lahko takšne kršitve vplivajo.

(34)

Oskrba z jajci za prodajo na drobno v francoskih čezmorskih departmajih je delno odvisna od dobave jajc z evropske celine. Glede na trajanje transporta in podnebne pogoje je treba za ohranitev jajc, ki se prepeljejo v francoske čezmorske departmaje, upoštevati poseben dobavni režim, ki zlasti vključuje možnost, da se odpremijo ohlajena jajca. Posebni režim je utemeljen zaradi trenutnega pomanjkanja lokalnih zmogljivosti za proizvodnjo jajc. Dokler se ne zagotovi dovolj lokalnih proizvodnih zmogljivosti, je primerno izredni režim za ustrezno časovno obdobje ohraniti.

(35)

Točka A(I)(2) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007 omogoča državam članicam, da iz zahtev te uredbe izvzamejo jajca, ki jih proizvajalec neposredno proda končnemu potrošniku. Za upoštevanje posebnih pogojev trženja jajc v nekaterih regijah na Finskem je treba prodajo, pri kateri proizvajalci prodajo jajca maloprodajnim mestom, v teh regijah izvzeti iz zahtev Uredbe (ES) št. 1234/2007 in te uredbe.

(36)

Države članice morajo zagotoviti, da se v skladu s členom 5(2) Direktive Sveta 1999/74/ES o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (9) neizpopolnjena baterijska reja s 1. januarjem 2012 prepove. Komisija mora zato pred tem datumom oceniti izvajanje določb o prostovoljnem označevanju, predvidenem za baterijsko rejo, da bi se proučila potreba po obvezni uvedbi tega označevanja.

(37)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitve

Smiselno se uporabljajo opredelitve iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004 ter točke 5 in točke 7(3) Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Dodatno se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„pakiranje“ pomeni embalažo, v kateri so jajca kategorije A ali B, razen transportnega pakiranja in zabojnikov z industrijskimi jajci;

(b)	„prodaja v razsutem stanju“ pomeni ponudbo jajc za prodajo na drobno končnemu potrošniku, razen prodaje v pakiranjih;

(c)	„zbiralnica“ pomeni kakršen koli obrat, registriran v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 852/2004 za zbiranje jajc pri proizvajalcu za dostavo pakirnemu centru, na trg, ki prodaja izključno trgovcem na debelo, katerih podjetja so odobrena kot pakirni centri, ali živilski in neživilski industriji;

(d)	„prodati do“ pomeni najdaljši rok za dostavo jajca končnemu potrošniku v skladu s točko 3 poglavja I oddelka X Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(e)	„živilska industrija“ pomeni kakršen koli obrat za proizvodnjo jajčnih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, razen obratov javne prehrane;

(f)	„neživilska industrija“ pomeni kakršno koli dejavnost za proizvodnjo proizvodov, ki vsebujejo jajca in niso namenjeni za prehrano ljudi;

(g)	„obrati javne prehrane“ pomeni subjekte iz člena 1(2) Direktive 2000/13/ES;

(h)	„industrijska jajca“ pomeni jajca, ki niso namenjena za prehrano ljudi;

(i)

„serija“ pomeni jajca v pakiranjih ali v razsutem stanju iz iste proizvodne enote ali pakirnega centra, zbrana na istem mestu, v istih pakiranjih ali v razsutem stanju v istem zabojniku, z istim datumom znesitve ali datumom minimalnega roka trajanja ali datumom pakiranja, istega načina reje ter v primeru razvrščenih jajc enake razvrstitve po kakovosti in masi;

(j)	„prepakiranje“ pomeni fizičen prenos jajc v drugo pakiranje ali ponovno označevanje pakiranja z jajci;

(k)	„jajca“ pomenijo jajca v lupini, razen počenih, inkubiranih ali kuhanih, ki so jih znesle kokoši vrste Gallus gallus in so primerna za neposredno prehrano ljudi ali za pripravo jajčnih proizvodov;

(l)	„počena jajca“ so jajca z razpokami v lupini in membranah, zaradi česar je izpostavljena njihova vsebina;

(m)	„inkubirana jajca“ so jajca, vložena v inkubator, od vložitve dalje;

(n)	„trženje“ pomeni razpolaganje z jajci z namenom prodaje, vključno s ponujanjem v prodajo, skladiščenjem, pakiranjem, označevanjem, dostavo ali kakršno koli drugo obliko prenosa, bodisi za plačilo ali brez plačila;

(o)	„izvajalec“ pomeni proizvajalca in vsako drugo fizično ali pravno osebo, ki se ukvarja s trženjem jajc;

(p)	„proizvodna enota“ pomeni obrat s kokošmi nesnicami, ki je registriran v skladu z Direktivo Komisije 2002/4/ES (10);

(q)	„pakirni center“ pomeni pakirni center v smislu Uredbe (ES) št. 853/2004, ki pridobi dovoljenje v skladu s členom 5(2) te uredbe in kjer se jajca razvrščajo po kakovosti in masi;

(r)	„končni potrošnik“ pomeni zadnjega potrošnika živila, ki hrane ne bo uporabljal za kakršno koli poslovno dejavnost;

(s)	„oznaka proizvajalca“ pomeni registrsko številko proizvodne enote v skladu s točko 2 Priloge k Direktivi 2002/4/ES.

Člen 2

Kakovostne lastnosti jajc

1.   Jajca kategorije A imajo naslednje kakovostne lastnosti:

(a)	lupina in povrhnjica: čista, nepoškodovana, pravilne oblike;

(b)	zračni mehurček: višina ne presega 6 mm, nepremičen; za jajca, ki se tržijo kot „ekstra“, ne sme presegati 4 mm;

(c)	rumenjak: na presvetljevalni napravi viden le kot senca brez razločno vidnega roba, ob vrtenju jajca se premakne le malo in se vrne v osrednji položaj;

(d)	beljak: jasen, prosojen;

(e)	zarodek: ne sme biti razvit;

(f)	tuja snov: ni dovoljena;

(g)	tuj vonj: ni dovoljen.

2.   Jajca kategorije A se ne perejo ali čistijo pred razvrstitvijo ali po njej, razen kot je določeno v členu 3.

3.   Jajca kategorije A se ne pripravljajo za konzerviranje ali ohlajajo v prostorih ali obratih, v katerih se temperatura umetno ohranja pod + 5 °C. Vendar se jajca, ki se med prevozom, krajšim od 24 ur, ali na prodajnem mestu manj kot 72 ur hranijo na temperaturi, nižji od 5 °C, ne štejejo za ohlajena.

4.   Jajca kategorije B so tista, ki nimajo kakovostnih lastnosti iz odstavka 1. Jajca kategorije A, ki nimajo več takšnih lastnosti, se lahko razvrstijo v kategorijo B.

Člen 3

Oprana jajca

1.   Države članice, ki so 1. junija 2003 pakirnim centrom izdale dovoljenje za pranje jajc, lahko še naprej izdajajo dovoljenja za pranje jajc, če ti centri delujejo v skladu z nacionalnimi smernicami za sisteme za pranje jajc. Oprana jajca se lahko tržijo le v državah članicah, v katerih so takšna dovoljenja izdana.

2.   Države članice iz odstavka 1 spodbujajo nosilce živilske dejavnosti k pripravi nacionalnih smernic dobre prakse za sisteme za pranje jajc v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 852/2004.

Člen 4

Razvrščanje jajc kategorije A po masi

1.   Jajca kategorije A se razvrstijo po masi:

(a)	XL – zelo velika: masa ≥ 73 g;

(b)	L – velika: masa ≥ 63 g in < 73 g;

(c)	M – srednja: masa ≥ 53 g in < 63 g;

(d)	S – majhna: masa < 53 g.

2.   Razvrstitev po masi se označi z ustreznimi črkami ali izrazi iz odstavka 1 ali s kombinacijo obeh, kar se lahko dopolni z ustreznimi masnimi intervali. Uporabijo se lahko drugi dodatni izrazi, če ni verjetno, da se bodo takšne oznake zamenjevale s črkami ali izrazi iz odstavka 1, in če so v skladu z Direktivo 2000/13/ES.

3.   Če so jajca kategorije A različnih velikosti pakirana skupaj v istem pakiranju, morata biti z odstopanjem od odstavka 1 na zunanji površini pakiranja navedeni najmanjša neto masa jajc v gramih in oznaka „Jajca različnih velikosti“ ali enakovredno besedilo.

Člen 5

Pakirni centri

1.   Samo pakirni centri razvrstijo in pakirajo jajca ter označijo pakiranja.

Le podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena, se izda dovoljenje za pakirne centre.

2.   Pristojni organ pakirnemu centru izda dovoljenje za razvrščanje jajc, oznako pakirnega centra pa dodeli vsakemu izvajalcu, katerega prostori in tehnična oprema so primerni za razvrščanje jajc po kakovosti in masi. Za pakirne centre, ki delajo izključno za živilsko in neživilsko industrijo, se ne zahteva primerna tehnična oprema za razvrščanje jajc po masi.

Pristojni organ dodeli pakirnemu centru oznako pakirnega centra, ki se začne z oznako zadevne države članice, kot je določena v točki 2.2 Priloge k Direktivi 2002/4/ES.

3.   Pakirni centri imajo tehnično opremo, ki je potrebna za pravilno ravnanje z jajci. Po potrebi mora vključevati:

(a)	ustrezno opremo za presvetljevanje, ki je avtomatska ali stalno nadzorovana in ki omogoča pregled kakovosti vsakega jajca posebej, ali drugo primerno opremo;

(b)	naprave za merjenje višine zračnega mehurčka;

(c)	opremo za razvrščanje jajc po masi;

(d)	eno ali več tehtnic, odobrenih za tehtanje jajc;

(e)	opremo za označevanje jajc.

4.   Dovoljenje iz odstavkov 1 in 2 se lahko odvzame, čim zahtevani pogoji iz tega člena niso več izpolnjeni.

Člen 6

Rok za razvrščanje, označevanje in pakiranje jajc ter označevanje pakiranj

1.   Jajca se razvrstijo, označijo in pakirajo v desetih dneh od znesitve.

2.   Jajca, ki se tržijo v skladu s členom 14, se razvrstijo, označijo in pakirajo v štirih dneh od znesitve.

3.   Datum minimalnega roka trajanja iz člena 12(1)(d) se navede v času pakiranja v skladu s členom 9(2) Direktive 2000/13/ES.

Člen 7

Informacije na transportnem pakiranju

1.   Brez poseganja v člen 18 Uredbe (ES) št. 178/2002 proizvajalec v proizvajalni enoti navede na vsakem transportnem pakiranju z jajci:

(a)	ime in naslov proizvajalca;

(b)	oznako proizvajalca;

(c)	število jajc in/ali njihovo maso;

(d)	datum ali obdobje znesitve;

(e)	datum odpreme.

Če se pakirni centri oskrbujejo z nepakiranimi jajci iz lastnih proizvodnih enot na isti lokaciji, se lahko transportna pakiranja opremijo z informacijami v pakirnem centru.

2.   Informacije iz odstavka 1 se navedejo na transportnem pakiranju in v spremnih dokumentih. Izvod teh dokumentov hranijo vsi izvajalci, ki so jim dostavljena jajca. Izvirnike teh dokumentov hrani pakirni center, ki razvršča jajca.

Če se serije, ki jih prejme zbiralnica, razdelijo za dostavo več izvajalcem, se lahko spremni dokumenti nadomestijo z ustreznimi etiketami na transportnih zabojnikih, če le-te vključujejo informacije iz odstavka 1.

3.   Informacije iz odstavka 1, ki se navedejo na transportnem pakiranju, se ne spremenijo in ostanejo na transportnem pakiranju, dokler se iz njega ne odstranijo jajca za takojšnje razvrščanje, označevanje in pakiranje ali nadaljnjo predelavo.

Člen 8

Označevanje jajc za čezmejno dostavo

1.   Jajca, ki se pošljejo iz proizvodne enote zbiralnici, pakirnemu centru ali neživilski industriji v drugi državi članici, se pred odpremo iz proizvodne enote označijo z oznako proizvajalca.

2.   Država članica, na ozemlju katere je proizvodna enota, lahko odobri odstopanje od zahteve iz odstavka 1, če sta proizvajalec in pakirni center v drugi državi članici podpisala dobavno pogodbo, ki zahteva označevanje v skladu s to uredbo. Takšno odstopanje se lahko odobri le na zahtevo obeh zadevnih izvajalcev in s predhodnim pisnim soglasjem države članice, v kateri je pakirni center. V takih primerih mora pošiljko spremljati izvod pogodbe.

3.   Trajanje dobavnih pogodb iz odstavka 2 ne sme biti krajše od enega meseca.

4.   Inšpekcijske službe iz člena 24 v zadevnih državah članicah in vseh tranzitnih državah članicah se obvestijo pred odobritvijo odstopanja v skladu z odstavkom 2 tega člena.

5.   Jajca kategorije B, ki se tržijo v drugi državi članici, se označijo v skladu z drugim pododstavkom točke A(III)(1) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in imajo po potrebi oznako iz člena 10 te uredbe, da se zagotovi jasno razlikovanje od jajc kategorije A.

Člen 9

Oznaka proizvajalca

1.   Oznaka proizvajalca je sestavljena iz številk in črk, določenih v točki 2 Priloge k Direktivi 2002/4/ES. Oznaka je dobro vidna in čitljiva ter visoka najmanj 2 mm.

2.   Brez poseganja v točko A(III)(1) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007 označevanje z oznako proizvajalca ni obvezno, če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče označiti razpokanih ali umazanih jajc.

Člen 10

Oznake jajc kategorije B

Oznaka iz točke A(III)(1) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007 je krog s premerom najmanj 12 mm, v katerem je najmanj 5 mm visoka črka „B“, ali dobro vidna barvna pika s premerom najmanj 5 mm.

Člen 11

Označevanje jajc, ki se dostavijo neposredno živilski industriji

Države članice lahko izvajalce na njihovo zahtevo oprostijo obveznosti označevanja iz točke A(III)(1) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007, če se jajca neposredno iz proizvodne enote dostavijo živilski industriji.

Člen 12

Označevanje pakiranj

1.   Na zunanji površini pakiranj z jajci kategorije A so z dobro vidnim in čitljivim tiskom navedeni:

(a)	oznaka pakirnega centra;

(b)	razvrstitev po kakovosti; na pakiranjih so navedene besede „Kategorija A“ ali črka „A“ same ali skupaj z besedo „sveža“;

(c)	razvrstitev po masi v skladu s členom 4(2) te uredbe;

(d)	datum minimalnega roka trajanja v skladu s členom 13 te uredbe;

(e)	navedba „oprana jajca“ za jajca, oprana v skladu s členom 3 te uredbe;

(f)	kot posebna navodila za hrambo v skladu s členom 3(1)(6) Direktive 2000/13/ES napis z nasvetom potrošnikom, naj po nakupu jajca hranijo na hladnem.

2.   Poleg zahtev iz odstavka 1 je na zunanji površini pakiranj z jajci kategorije A dobro vidno in čitljivo naveden način reje.

Za določitev načina reje se uporabljajo le naslednji izrazi:

(a)	za tradicionalno kmetijstvo in le, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz Priloge II, se uporabljajo izrazi iz dela A Priloge I;

(b)	za ekološko proizvodnjo se uporabljajo izrazi iz člena 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 (11).

Pomen oznake proizvajalca je razložen na pakiranju ali v njem.

Če se kokoši nesnice redijo v proizvodnih sistemih v skladu z zahtevami iz poglavja III Direktive 1999/74/ES, se opredelitev načina reje lahko dopolni z enim od izrazov iz dela B Priloge I k tej uredbi.

3.   Odstavek 2 se uporablja brez poseganja v nacionalne tehnične ukrepe, ki presegajo minimalne zahteve iz Priloge II in se lahko uporabljajo le za proizvajalce zadevne države članice, če so združljivi z zakonodajo Skupnosti.

4.   Na zunanji površini pakiranj z jajci kategorije B so dobro vidno in čitljivo navedeni:

(a)	oznaka pakirnega centra;

(b)	razvrstitev po kakovosti; na pakiranjih so navedene besede „Kategorija B“ ali črka „B“;

(c)	datum pakiranja.

5.   Države članice lahko za pakiranja jajc, proizvedenih na svojem ozemlju, določijo, da se etikete pritrdijo tako, da se pri odprtju pakiranj pretrgajo.

Člen 13

Navedba datuma minimalnega roka trajanja

Datum minimalnega roka trajanja iz člena 3(1)(5) Direktive 2000/13/ES se določi na največ 28 dni od znesitve. Kadar je navedeno obdobje znesitve, se minimalni rok trajanja določi z začetkom na prvi dan tega obdobja.

Člen 14

Pakiranja z oznako „ekstra“

1.   Kot dodatna oznaka kakovosti na pakiranjih z jajci kategorije A se lahko do devetega dne od znesitve jajc uporabljata navedbi „ekstra“ ali „posebno sveža“.

2.   Kadar se uporabljajo navedbe iz odstavka 1, se dan znesitve in rok devetih dni na pakiranju navedeta tako, da sta dobro vidna in čitljiva.

Člen 15

Označevanje vrste krmnega obroka za kokoši nesnice

Kadar se uporablja označevanje vrste krmnega obroka za kokoši nesnice, se uporabljajo naslednje minimalne zahteve:

(a)	žita se lahko navedejo kot sestavina krmnega obroka le, če znašajo najmanj 60 % teže dane krmne mešanice, od tega največ 15 % v obliki stranskih proizvodov žit;

(b)	brez poseganja v najmanjšo vrednost 60 % iz točke (a) mora v primeru, če je navedeno določeno žito, to znašati najmanj 30 % uporabljene krmne mešanice. Če je posebej navedeno več kot eno žito, mora vsako od njih znašati vsaj 5 % krmne mešanice.

Člen 16

Informacije pri prodaji jajc v razsutem stanju

Pri prodaji jajc v razsutem stanju je treba potrošniku zagotoviti naslednje informacije, ki morajo biti dobro vidne in čitljive:

(a)	kakovostna kategorija;

(b)	masni razred v skladu s členom 4;

(c)	navedba načina reje, ki ustreza načinu iz člena 12(2);

(d)	razlaga pomena oznake proizvajalca;

(e)	datum minimalnega roka trajanja.

Člen 17

Kakovost pakiranj

Brez poseganja v zahteve iz poglavja X Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004 morajo biti pakiranja odporna na udarce, suha, čista in v dobrem stanju ter proizvedena iz materialov, ki ščitijo jajca pred tujim vonjem in nevarnostjo kvarjenja.

Člen 18

Industrijska jajca

Industrijska jajca se tržijo v pakiranjih z rdečim trakom ali etiketo.

Na teh trakovih ali etiketah morajo biti navedeni:

(a)	ime in naslov izvajalca, ki so mu namenjena jajca;

(b)	ime in naslov izvajalca, ki je odpremil jajca;

(c)	navedba „industrijska jajca“ z velikimi tiskanimi, 2 cm visokimi črkami in besede „ni primerno za prehrano ljudi“ z vsaj 8 mm visokimi črkami.

Člen 19

Prepakiranje

Pakirana jajca kategorije A se lahko prepakirajo le v pakirnih centrih. V vsakem pakiranju so lahko le jajca iz ene same serije.

Člen 20

Evidence, ki jih vodijo proizvajalci

1.   Proizvajalci evidentirajo podatke o načinih reje, pri čemer za vsak uporabljen način reje navedejo:

(a)	datum vselitve, starost pri vselitvi in število kokoši nesnic;

(b)	datum zakola živali in število zaklanih kokoši;

(c)	dnevno proizvodnjo jajc;

(d)	število in/ali maso dnevno prodanih jajc ali dnevno dostavljenih na drug način;

(e)	imena in naslove kupcev.

2.   Kadar je naveden način krmljenja v skladu s členom 15 te uredbe, proizvajalci brez poseganja v zahteve iz dela A(III) Priloge I k Uredbi (ES) št. 852/2004 evidentirajo naslednje podatke, pri čemer za vsak uporabljen način krmljenja navedejo:

(a)	količino in vrsto krmnega obroka, ki je dobavljen ali zmešan na mestu;

(b)	datum dostave krmnega obroka.

3.   Kadar proizvajalec uporablja različne načine reje v eni proizvodni enoti, se podatki iz odstavkov 1 in 2 razdelijo po kokošnjakih.

4.   Za namene tega člena lahko proizvajalci namesto vodenja evidenc o prodaji in dostavi hranijo arhiv računov in dobavnic z navedbami iz odstavkov 1 in 2.

Člen 21

Evidence, ki jih vodijo zbiralnice

1.   Zbiralnice vodijo evidence ločeno po načinu reje in po dnevu:

(a)	količine zbranih jajc, razdeljenih po proizvajalcih, z navedbo imena, naslova in oznake proizvajalca ter datumom ali obdobjem znesitve;

(b)	količine nerazvrščenih jajc, dobavljenih zadevnim pakirnim centrom, razdeljenih po proizvajalcih, z navedbo imena, naslova, oznake pakirnega centra ter datumom ali obdobjem znesitve.

2.   Za namene tega člena lahko zbiralnice namesto vodenja evidenc o prodaji in dostavi hranijo arhiv računov in dobavnic z navedbami iz odstavka 1.

Člen 22

Evidence, ki jih vodijo pakirni centri

1.   Pakirni centri vodijo evidence ločeno po načinu reje in po dnevu:

(a)	količine nerazvrščenih jajc, ki jih prejmejo, razdeljenih po proizvajalcih, z navedbo imena, naslova in oznake proizvajalca ter datumom ali obdobjem znesitve;

(b)	po razvrstitvi jajc, količine jajc, razvrščenih po kakovostni kategoriji in masi;

(c)	količine razvrščenih prejetih jajc, ki pridejo iz drugih pakirnih centrov, z navedbo oznake teh pakirnih centrov in datuma minimalnega roka trajanja;

(d)	količine nerazvrščenih jajc, dostavljenih drugim pakirnim centrom, razdeljene po proizvajalcih, z navedbo oznake teh pakirnih centrov in datuma ali obdobja znesitve;

(e)	števila in/ali mase dostavljenih jajc, razvrščenih po kakovostni kategoriji in masi, datumu pakiranja pri jajcih kategorije B ali datumu minimalnega roka trajanja pri jajcih kategorije A ter po kupcu z navedbo njegovega imena in naslova.

Pakirni centri vsak teden posodobijo svoje evidence o zalogah.

2.   Če imajo jajca kategorije A in njihova pakiranja oznako o vrsti krmnega obroka kokoši nesnic v skladu s členom 15, morajo pakirni centri, ki uporabljajo take oznake, voditi ločene evidence v skladu z odstavkom 1.

3.   Za namene tega člena lahko pakirni centri namesto vodenja evidenc o prodaji in dostavi hranijo arhiv računov in dobavnic z navedbami iz odstavkov 1 in 2.

Člen 23

Roki za vodenje evidenc

Evidence in arhivi iz člena 7(2) in členov 20, 21 in 22 se vodijo vsaj dvanajst mesecev od datuma njihovega nastanka.

Člen 24

Pregledi

1.   Države članice določijo inšpekcijske službe, ki nadzirajo skladnost ravnanja s to uredbo.

2.   Inšpekcijske službe iz odstavka 1 pregledujejo proizvode, ki jih ureja ta uredba, v vseh fazah trženja. Poleg naključnega vzorčenja se pregledi izvajajo na podlagi analize tveganja, ob upoštevanju vrste in proizvodnje zadevnega obrata, pa tudi na podlagi preteklih podatkov o izvajalčevem spoštovanju tržnih standardov za jajca.

3.   Za jajca kategorije A, uvožena iz tretjih držav, se pregledi iz odstavka 2 opravijo med carinjenjem in pred sprostitvijo v prosti promet.

Jajca kategorije B, uvožena iz tretjih držav, se sprostijo v prosti promet le, če se ob carinjenju preveri, da so namenjena predelovalni industriji.

4.   Poleg naključnega vzorčenja se inšpekcijski pregled izvajalcev opravlja tako pogosto, kot določi inšpekcijska služba na podlagi analize tveganja iz odstavka 2, pri čemer se upoštevajo vsaj:

(a)	rezultati predhodnih pregledov;

(b)	zapletenost tržnih poti jajc;

(c)	stopnja razčlenjenosti v proizvodnem ali pakirnem obratu;

(d)	količina proizvedenih ali zapakiranih jajc;

(e)	vse bistvene spremembe iz prejšnjih let glede vrste proizvedenih ali predelanih jajc ali načinov trženja.

5.   Inšpekcijski pregledi se opravljajo redno in nenapovedano. Evidence iz členov 20, 21 in 22 so na voljo inšpekcijskim službam ob prvem pozivu.

Člen 25

Odločitve o neskladnosti

1.   Inšpekcijske službe lahko po pregledih iz člena 24, pri katerih se ugotovi neskladnost s to uredbo, sprejmejo odločitve le za celotno serijo, ki je bila pregledana.

2.   Kadar se ugotovi, da pregledana serija ni skladna z zahtevami iz te uredbe, inšpekcijska služba prepove njeno trženje ali uvoz, če serija prihaja iz tretje države, razen če se pridobi dokaz o tem, da je bila serija usklajena z zahtevami iz te uredbe.

3.   Inšpekcijska služba, ki je opravila pregled, preveri, ali je zavrnjena serija že bila usklajena oziroma se usklajuje z zahtevami iz te uredbe.

Člen 26

Odstopanje zaradi napak v kakovosti

1.   Pri pregledih serij jajc kategorije A se dovolijo naslednja odstopanja:

(a)	v pakirnem centru neposredno pred odpremo: 5 % jajc z napakami v kakovosti;

(b)	na drugih stopnjah trženja: 7 % jajc z napakami v kakovosti.

2.   Za jajca, ki se tržijo z označbo „ekstra“ ali „posebej sveža“, se ne dovolijo odstopanja glede višine zračnega mehurčka med pakiranjem ali uvozom.

3.   Če je v pregledani seriji manj kot 180 jajc, se odstotki iz odstavka 1 podvojijo.

Člen 27

Odstopanje pri masi jajca

1.   Razen v primeru iz člena 4(3) se pri pregledu serij jajc kategorije A dovoli odstopanje pri masi posameznega jajca. V takih serijah sme biti največ 10 % jajc iz masnih razredov, ki mejijo na razred, označen na pakiranju, vendar ne več kot 5 % jajc naslednjega nižjega masnega razreda.

2.   Če je v pregledani seriji manj kot 180 jajc, se odstotki iz odstavka 1 podvojijo.

Člen 28

Odstopanje pri označevanju jajc

Pri pregledovanju serij in pakiranj je dovoljeno odstopanje 20 % jajc z nečitljivimi oznakami.

Člen 29

Jajca za izvoz v tretje države

Jajca, ki se pakirajo in so namenjena za izvoz, lahko izpolnjujejo zahteve, ki se razlikujejo od zahtev iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in te uredbe, kar zadeva kakovost in označevanje, ali dodatne zahteve.

Člen 30

Uvožena jajca

1.   Vsaka ocena enakovrednosti iz točke A(IV)(1) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007 vključuje oceno, ali nosilci dejavnosti v zadevni tretji državi učinkovito izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Ocena se redno posodablja.

Rezultate ocene objavi Komisija v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Jajca, uvožena iz tretjih držav, se jasno in čitljivo označijo v državi porekla z oznako države ISO 3166.

3.   Če ni zadostnih jamstev glede enakovrednosti pravil iz točke A(IV)(3) Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007, imajo pakiranja z uvoženimi jajci iz zadevnih držav na zunanji površini dobro vidno in jasno čitljivo navedbo:

(a)	države porekla;

(b)	načina reje z napisom „ni po standardih ES“.

Člen 31

Poročanje

Države članice do 1. aprila vsakega leta po elektronski poti uradno obvestijo Komisijo o številu proizvodnih enot, razdeljenih po načinih reje, vključno z največjo zmogljivostjo obrata po številu naenkrat prisotnih ptic.

Člen 32

Prijava kršitev

Države članice v petih delovnih dneh po elektronski poti uradno obvestijo Komisijo o vseh kršitvah, ki jih odkrijejo inšpekcijske službe, ali o resnem sumu za kršitev, ki lahko vplivajo na trgovino z jajci znotraj Skupnosti. Na trgovino znotraj Skupnosti vplivajo zlasti resne kršitve s strani izvajalcev, ki proizvajajo ali tržijo jajca za prodajo v drugi državi članici.

Člen 33

Izjeme za francoske čezmorske departmaje

1.   Z odstopanjem od člena 2(3) se lahko jajca, ki so namenjena za prodajo na drobno v francoskih čezmorskih departmajih, v te departmaje odpremijo ohlajena. V tem primeru se lahko datum prodaje podaljša na 33 dni.

2.   V primeru iz odstavka 1 tega člena se poleg zahtev iz členov 12 in 16 na zunanji površini pakiranja navedejo besede „ohlajena jajca“ in podrobnosti v zvezi s hlajenjem.

Identifikacijska oznaka za „ohlajena jajca“ je enakostranični trikotnik z vsaj 10 mm dolgimi stranicami.

Člen 34

Izjeme za nekatere regije na Finskem

Za jajca, ki jih proizvajalec prodaja neposredno maloprodajnim mestom v regijah, naštetih v Prilogi III, ne veljajo zahteve iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in te uredbe. Kljub temu je treba ustrezno navesti način reje v skladu s členom 12(2) in členom 16(c) te uredbe.

Člen 35

Ocena praks v zvezi z določenim prostovoljnim označevanjem

Komisija najpozneje do 31. decembra 2009 oceni uporabo prostovoljnega označevanja v skladu z zadnjim pododstavkom člena 12(2), da bi se po potrebi uvedlo kot obvezno.

Člen 36

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 37

Sporočanje

Države članice in Komisija morajo druga drugi sporočiti informacije, ki so potrebne za uporabo te uredbe.

Člen 38

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 557/2007 se s 1. julijem 2008 razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo in na Uredbo (ES) št. 1028/2006 se šteje kot sklicevanje na to uredbo in ga je treba brati v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IV.

Člen 39

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2008.

Člen 33 se uporablja do 30. junija 2009.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 510/2008 (UL L 149, 7.6.2008, str. 61).

(2)  UL L 186, 7.7.2006, str. 1.

(3)  UL L 132, 24.5.2007, str. 5. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1336/2007 (UL L 298, 16.11.2007, str. 3).

(4)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(5)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1243/2007 (UL L 281, 25.10.2007, str. 8).

(6)  The EFSA Journal, št. 269, 2005, str. 1.

(7)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/68/ES (UL L 310, 28.11.2007, str. 11).

(8)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 202/2008 (UL L 60, 5.3.2008, str. 17).

(9)  UL L 203, 3.8.1999, str. 53. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1)

(10)  UL L 30, 31.1.2002, str. 44.

(11)  UL L 198, 22.7.1991, str. 1.

---

---

---

---

---