Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32008R0543

Uredba Komisije (ES) št. 543/2008 z dne 16. junija 2008 o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za perutninsko meso

UL L 157, 17.6.2008, p. 46–87 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 01/07/2013

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/543/oj

17.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/46


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 543/2008

z dne 16. junija 2008

o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za perutninsko meso

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) in zlasti člena 121(e) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (EGS) št. 1906/90 z dne 26. junija 1990 o določenih tržnih standardih za perutnino (2) se s 1. julijem 2008 razveljavi in nadomesti z Uredbo (ES) št. 1234/2007.

(2)

Nekatere določbe in obveznosti iz Uredbe (EGS) št. 1906/90 niso povzete v Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)

Zato je treba v okviru uredbe o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1234/2007 sprejeti nekatere ustrezne določbe in obveznosti, da se zagotovi kontinuiteta in dobro delovanje skupne ureditve trga in zlasti tržnih standardov.

(4)

Uredba (ES) št. 1234/2007 je sprejela določene tržne standarde za perutninsko meso, uporaba katerih zahteva sprejem določb, zlasti glede seznama tistih perutninskih trupov, njihovih kosov in drobovine, za katere se navedena uredba uporablja, razvrščanja po konformaciji, videzu in teži, vrst obdelave, označbe imena, pod katerim naj se zadevne izdelke prodaja, neobveznih navedb postopkov hlajenja in načina prireje, pogojev za skladiščenje in prevoz nekaterih vrst perutninskega mesa ter nadzora teh določb, da bi zagotovili njihovo enotno uporabo v vsej Skupnosti. Zato je treba Uredbo Komisije (EGS) št. 1538/91 (3), ki določa podrobna pravila za uporabo Uredbe (EGS) št. 1906/90, razveljaviti in jo nadomestiti z novo.

(5)

Zaradi trženja različnih razredov perutnine glede na konformacijo in videz je treba določiti opredelitve za vrste, starost in pripravo trupov ter anatomsko konformacijo in vsebnost za perutninske kose. Za jetra pitanih gosi ali rac („foie gras“) je zaradi visoke cene in posledične nevarnosti goljufij treba določiti še posebno natančne minimalne tržne standarde.

(6)

Ni potrebno, da bi se ti standardi uporabljali za določene izdelke in načine priprave, ki so lokalnega ali drugače omejenega pomena. Vendar pa imena, pod katerimi se taki izdelki tržijo, ne smejo biti taka, da bi porabnika zavajala do tolikšne mere, da bi te izdelke zamenjal z izdelki, za katere ti standardi veljajo. Te določbe morajo veljati tudi za dodatne opisne izraze, ki se uporabljajo za razvrstitev imen takih izdelkov.

(7)

S ciljem enotne uporabe te uredbe je treba v sektorju za perutninsko meso opredeliti izraza „trženje“ in „serija“.

(8)

Temperatura skladiščenja in temperatura obdelave sta odločilnega pomena za vzdrževanje visokih standardov kakovosti. Zato je primerno določiti minimalno temperaturo, pri kateri se hranijo ohlajeni izdelki iz perutnine.

(9)

Določbe te uredbe in zlasti tiste v zvezi z nadzorom in izvrševanjem se morajo uporabljati enotno v vsej Skupnosti. Enotna morajo biti tudi podrobna pravila, sprejeta v te namene. Zato je treba določiti skupna pravila glede postopkov jemanja vzorcev in dovoljenih odstopanj.

(10)

Da se porabniku zagotovi zadostne, nedvoumne in objektivne informacije glede izdelkov, ki so naprodaj, in da se zagotovi prost pretok takih izdelkov po vsej Skupnosti, je treba zagotoviti, da tržni standardi za perutnino, kolikor je to možno, upoštevajo določbe Direktive Sveta 76/211/EGS z dne 20. januarja 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s pripravo določenih predpakiranih proizvodov glede na maso ali prostornino (4).

(11)

Med neobveznimi navedbami na etiketi so tudi navedbe v zvezi s postopkom hlajenja in načini reje. Pri slednji je treba zaradi zaščite porabnika upoštevati natančno opredeljene kriterije glede pogojev reje in velikostnih mej za navajanje določenih parametrov, kot so starost živali ob zakolu ali dolžina obdobja pitanja in vsebnost določenih sestavin v krmi.

(12)

Kadar je na etiketi za meso rac in gosi, pitanih za pridobivanje jeter (foie gras), navedena prosta reja, je treba to na etiketi za kupca tudi navesti, da se mu zagotovi popolne informacije o lastnostih proizvoda.

(13)

Primerno je, da Komisija izvaja stalni nadzor skladnosti vseh nacionalnih ukrepov, sprejetih na podlagi teh določb, z zakonodajo Skupnosti, vključno s tržnimi standardi. Zlasti je treba določiti registracijo in redno inšpekcijo podjetij, pooblaščenih za uporabo določil, ki se nanašajo na določen način reje. Taka podjetja morajo v ta namen hraniti podrobno evidenco.

(14)

Pristojni organi zadevnih držav članic morajo imeti zaradi posebne narave inšpekcij možnost, da odgovornost za inšpekcije prenesejo na ustrezno usposobljene in odobrene zunanje organe, brez vpliva na nadzor in ustrezne varnostne ukrepe.

(15)

Izvajalci tretjih držav bi morda želeli uporabiti neobvezne navedbe v zvezi s postopki hlajenja in načini reje. V ta namen je treba sprejeti določbe ob upoštevanju ustreznega certificiranja s strani pristojnega organa zadevne tretje države s seznama Komisije.

(16)

Glede na ekonomski in tehnološki razvoj pri pripravi perutnine in pregledih ter glede na to, da je vsebnost vode pri trženju zamrznjenega ali hitro zamrznjenega perutninskega mesa posebnega pomena, je treba določiti maksimalno vsebnost vode zamrznjenih ali hitro zamrznjenih perutninskih trupov in opredeliti sistem pregledov v klavnicah in na vseh stopnjah trženja, ne da bi kršili načelo prostega prometa blaga na enotnem trgu.

(17)

Pomembno je preveriti absorpcijo vode v proizvodnih obratih in vzpostaviti zanesljive metode za določanje vsebnosti vode, dodane med pripravo zamrznjenih in hitro zamrznjenih perutninskih trupov, pri čemer se ne sme razlikovati med fiziološko tekočino in drugo vodo, ki izhaja iz priprave perutnine, saj bi takšno razlikovanje povzročalo praktične težave.

(18)

Primerno je prepovedati trženje zamrznjenega ali hitro zamrznjenega perutninskega mesa, ki ni v skladu s predpisi in ki na embalaži nima ustrezne navedbe. Zato je treba sprejeti praktične predpise glede navedb, ki jih je glede na uporabo mesa treba navesti na posameznih pakiranjih ali pakiranjih v razsutem stanju, da se olajša preglede in zagotovi, da se uporabijo izključno namensko.

(19)

Treba je določiti posledice v primeru, da se pri pregledu odkrije nepravilnost pri pošiljki, kadar blago ne izpolnjuje zahtev te uredbe. Treba je določiti postopek za reševanje sporov, ki bi lahko nastali zaradi pošiljk znotraj Skupnosti.

(20)

V primeru spora mora imeti Komisija možnost, da preveri stanje na kraju samem in sprejme položaju primerne ukrepe.

(21)

Usklajevanje zahtev glede vsebnosti vode predpostavlja določitev skupnostnih in nacionalnih referenčnih laboratorijev.

(22)

Predvideti je treba finančno pomoč Skupnosti.

(23)

Med Skupnostjo in referenčnim laboratorijem Skupnosti je treba skleniti pogodbo za določitev pogojev za plačilo finančne pomoči.

(24)

Predvideti je treba, da države članice sprejmejo praktične postopke za preverjanje vsebnosti vode v zamrznjenem in hitro zamrznjenem perutninskem mesu. Da se zagotovi enotna uporaba te uredbe, je treba predvideti, da države članice seznanijo Komisijo in druge države članice o postopkih.

(25)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za kmetijske trge –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izdelki, navedeni v členu 121(e)(ii) Uredbe (ES) št. 1234/2007, so opredeljeni, kot sledi:

1.

Perutninski trupi

(a)

KOKOŠI (Gallus domesticus)

pitovni piščanec (brojler): perutnina, ki ima vrh grodnice upogljiv (neokostenel),

petelin, kokoš, perutnina za pečenje ali kuhanje: perutnina, pri kateri je vrh grodnice otrdel (okostenel),

kopun: kirurško kastriran petelin pred spolno zrelostjo in ob zakolu star najmanj 140 dni; po kastraciji je treba kopuna pitati najmanj 77 dni,

mlad piščanec in mlad petelin (kokelet): piščanec, čigar trup tehta manj kot 650 g (brez drobovine, glave in spodnjega dela nog); piščanec, ki tehta od 650 g do 750 g, se lahko imenuje „mlad piščanec“, če ob zakolu ni starejši od 28 dni. Za preverjanje te starosti ob zakolu lahko države članice uporabljajo člen 12,

mlad petelin: piščanec moškega spola iz nesnega seva, pri katerem je vrh grodnice tog, vendar še ne popolnoma okostenel, in pri katerem je starost za zakol najmanj 90 dni;

(b)

PURE (Meleagris gallopavo dom.)

(mlada) pura: perutnina, ki ima vrh grodnice upogljiv (neokostenel),

pura: perutnina, ki ima vrh grodnice otrdel (okostenel);

(c)

RACE (Anas platyrhynchos dom., Cairina muschata), mulard raca (Cairina muschata x Anes platyrhynchos)

(mlada) raca ali račka, (mlada) muškatna raca, (mlada) mulard raca: perutnina, ki ima vrh grodnice upogljiv (neokostenel),

raca, muškatna raca, mulard raca: perutnina, ki ima vrh grodnice otrdel (okostenel);

(d)

GOSI (Anser anser dom.)

(mlada) gos ali goska: perutnina, ki ima vrh grodnice upogljiv (neokostenel). Sloj maščobe preko celotnega trupa je tanek ali zmeren; maščoba mlade gosi je lahko barve, ki kaže na posebno prehrano,

gos: perutnina, ki ima vrh grodnice otrdel (okostenel); zmeren do debel sloj maščobe po vsem trupu;

(e)

PEGATKE (Numida meleagris domesticus)

(mlada) pegatka: perutnina, ki ima vrh grodnice upogljiv (neokostenel),

pegatka: perutnina, ki ima vrh grodnice otrdel (okostenel).

Za namene te uredbe se različice izrazov iz točk (a) do (e) v zvezi s spolom razlagajo kot enakovredne.

2.

Perutninski kosi

(a)

polovica: polovica trupa, dobljena z rezom vzdolž prsnice in hrbtenice;

(b)

četrt: prednja ali zadnja četrtina, ki se ju dobi s prečnim prerezom polovice;

(c)

neločene četrti nog: obe zadnji četrtini z delom hrbta z ali brez trtice;

(d)

prsi: prsnica in rebra ali njuni deli, razdeljeni na obeh delih, skupaj z mišicami, ki ju obdajajo. Prsi so lahko pripravljene cele ali kot polovici;

(e)

bedro: stegnenica, golenica in mečnica skupaj z mišicami, ki jih obdajajo. Oba reza se naredita pri sklepih;

(f)

piščančja bedra z delom hrbta: teža hrbta ne presega 25 % teže celotnega kosa;

(g)

stegno: stegnenica skupaj z mišičjem, ki ga obdaja. Oba reza se naredita pri sklepih;

(h)

krača: golenica in mečnica skupaj z mišičjem, ki ju obdaja. Oba reza se naredita pri sklepih;

(i)

peruti: nadlahtnica, koželjnica in podlahtnica, skupaj z mišičjem, ki jih obdaja. Pri perutih puranov so nadlahtnica, koželjnica ali podlahtnica skupaj z obdajajočim mišičjem lahko ločene. Konica, vključno s krpalnimi kostmi, je lahko odstranjena ali ne. Rezi se naredijo pri sklepih;

(j)

neločene peruti: obe peruti skupaj z delom hrbta, pri čemer teža hrbta ne presega 45 % teže celega kosa;

(k)

prsni file: cele ali prerezane izkoščene prsi, tj. brez prsnice in reber. Pri prsih purana sme file vsebovati samo globinsko prsno mišico;

(l)

prsni file s prsno kostjo: prsni file brez kože, s ključnico in hrustančastim vrhom prsnice; teža ključnice in hrustanca ne presega 3 % teže kosa;

(m)

magret: prsni file rac in gosi, naveden v točki 3, s kožo, podkožno maščobo in prsno mišico brez globinske prsne mišice;

(n)

puranje bedro brez kosti: puranja stegna in/ali krače brez kosti, to je brez stegnenice, golenice in mečnice, cela, narezana na kocke ali rezine.

Za izdelke iz točk (e), (g) in (h) besedilo „se rezi naredijo pri sklepih“ pomeni, da se rezi naredijo znotraj linij, ki razmejujejo sklepe, kot je prikazano na grafičnem prikazu v Prilogi II.

Izdelki iz točk (d) do (k) so lahko s kožo ali brez nje. Skladno s členom 1(3)(a) Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) se pri izdelkih iz točk (d) do (j) na označbi navede, da so brez kože, in pri izdelkih iz točke (k), da imajo kožo.

3.

Jetra pitanih gosi ali rac (foie gras)

Jetra gosi ali rac vrst Cairina muschata ali Cairina muschata x Anas platyrhynchos, ki so bile pitane na način, da so jim jetra hipertrofirala.

Perutnini, ki se ji taka jetra odstrani, se kri v celoti izpusti. Jetra morajo biti enakomerne barve.

Jetra morajo tehtati:

račja jetra najmanj 300 g neto,

gosja jetra najmanj 400 g neto.

Člen 2

V tej uredbi:

(a)

„trup“ pomeni celo telo perutnine iz člena 1(1) po izpustu krvi, oskubljenju in evisceraciji; vendar pa je odstranitev ledvic neobvezna; evisceriran trup se lahko da v prodajo z drobovino ali brez nje, se pravi srca, jeter, želodčka in vratu, vstavljenih v trebušno votlino;

(b)

„perutninski kosi“ pomenijo perutninsko meso, pri katerem je zaradi velikosti in lastnosti pripadajočega mišičnega tkiva razvidno, da je bilo dobljeno iz posameznih delov trupa;

(c)

„predpakirano perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, pripravljeno v skladu s pogoji, določenimi v členu 1(3)(b) Direktive 2000/13/ES;

(d)

„perutninsko meso, ki ni predpakirano“ pomeni perutninsko meso, pripravljeno za prodajo končnemu porabniku, ki ni predpakirano ali je na zahtevo končnega porabnika pakirano na prodajnem mestu;

(e)

„trženje“ pomeni nudenje ali razstavljanje za prodajo, ponujanje v prodajo, prodajanje, dostavo ali kakršno koli drugo obliko trženja;

(f)

„serija“ pomeni perutninsko meso iste vrste, istega tipa, istega razreda, istega proizvodnega cikla iz iste klavnice ali razsekovalnice, ki se nahaja na istem kraju in ki je predmet nadzora. Za namen člena 9 in prilog V in VI serija vsebuje samo predpakiranja iste kategorije nazivne teže.

Člen 3

1.   Da se perutninske trupe trži v skladu s to uredbo, so v prodajo dani na enega od sledečih načinov:

delno eviscerirani („effilées“, „roped“),

z drobovino,

brez drobovine.

Lahko se doda beseda „evisceriran“.

2.   Delno eviscerirani trupi so trupi, iz katerih srce, jetra, pljuča, želodček, golša in ledvica niso bili odstranjeni.

3.   Pri vseh pripravah trupa, kjer glava ni bila odstranjena, lahko sapnik, požiralnik in golša ostanejo v trupu.

4.   Drobovina zajema samo sledeče:

srce, vrat, želodček in jetra ter vse ostale dele, ki na tržišču, na katerem je izdelek namenjen za končno porabo, veljajo za užitne. Jetra so brez žolčnikov; želodček je brez roženastega dela, njegova vsebina je odstranjena. Srce ima lahko osrčnik ali pa ne. Če ostane vrat na trupu, ne velja za drobovino.

Če eden od teh štirih organov običajno ni vsebovan v trupu, ki je naprodaj, se to navede na etiketi.

5.   Poleg tega, da ustrezajo nacionalni zakonodaji, sprejeti v skladu z Direktivo 2000/13/ES, se na spremnih trgovinskih dokumentih v smislu člena 13(1)(b) navedene direktive navedejo naslednje dodatne označbe:

(a)

kategorija iz točke III(1) dela B Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007;

(b)

stanje, v katerem je perutninsko meso trženo v skladu s točko III(2) dela B Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007, in priporočena temperatura skladiščenja.

Člen 4

1.   Skladno s členom 3(1)(1) Direktive 2000/13/ES so v členu 1 te uredbe našteta imena, pod katerimi se prodajajo izdelki, ki jih zajema ta uredba, v Prilogi I k tej uredbi pa so navedeni ustrezni izrazi v drugih jezikih Skupnosti za:

cele klavne trupe, glede na enega od načinov priprave, določenih v členu 3(1) te uredbe,

perutninske kose glede na zadevne vrste.

2.   Imena iz točk 1 in 2 člena 1 se lahko nadomestijo z drugimi izrazi pod pogojem, da ti izrazi porabnika ne zavajajo v veliki meri in zlasti ne toliko, da bi jih zamenjal z drugimi izdelki, navedenimi v točkah 1 in 2 člena 1 ali z navedbami iz člena 11.

Člen 5

1.   Druge izdelke, kot so tisti, ki so opredeljeni v členu 1, se lahko trži v Skupnosti samo pod imeni, ki porabnika ne zavajajo toliko, da bi jih zamenjal z imeni, navedenimi v členu 1, ali z navedbami, predvidenimi v členu 11.

2.   Poleg tega, da ustrezajo nacionalni zakonodaji, sprejeti v skladu z Direktivo 2000/13/ES, označevanje in priprava ter oglaševanje perutninskega mesa, namenjenega končnemu porabniku, izpolnjujejo dodatne zahteve, določene v odstavkih 3 in 4 tega člena.

3.   V primeru svežega perutninskega mesa je datum minimalnega roka trajanja nadomeščen s „porabiti do“ v skladu s členom 10 Direktive 2000/13/ES.

4.   V primeru predpakiranega perutninskega mesa so na embalaži ali na etiketi embalaže navedeni naslednji podatki:

(a)

kategorija iz točke III(1) dela B Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007;

(b)

v primeru svežega perutninskega mesa skupna maloprodajna cena in maloprodajna cena na enoto teže;

(c)

stanje, v katerem je perutninsko meso trženo v skladu s točko III(2) dela B Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007, in priporočena temperatura skladiščenja;

(d)

številka odobritve klavnice ali razsekovalnice, dodeljena v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6), razen v primerih, ko se v skladu s členom 4(2)(d) navedene uredbe razkosavanje in izkoščevanje mesa opravi na prodajnem mestu;

(e)

v primeru perutninskega mesa, uvoženega iz tretjih držav, navedba države porekla.

5.   Če perutninsko meso ni naprodaj predpakirano, se za označbe iz odstavka 4 uporablja člen 14 Direktive 2000/13/ES, razen kadar v skladu s členom 4(2)(d) Uredbe (ES) št. 853/2004 razkosavanje in izkoščevanje poteka na prodajnem mestu, pod pogojem da se tako razkosavanje in izkoščevanje izvede na prošnjo in v prisotnosti porabnika.

6.   V primeru dostave v obrate za razsek ali predelavo z odstopanjem od člena 3(5) in odstavkov 2 do 5 tega člena perutninskega mesa ni treba razvrstiti v razrede ali dodati navedb iz omenjenih členov.

Člen 6

Sledeče dodatne določbe se uporabljajo za zamrznjeno perutninsko meso, kot je opredeljeno v točki II(3) dela B Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

Temperatura zamrznjenega perutninskega mesa, ki ga zadeva ta uredba, mora biti v celotnem izdelku stalna in vzdrževana na – 12 °C ali še nižja, z možnimi kratkimi gibanji navzgor za največ 3 °C. Ta dovoljena odstopanja temperature izdelka so dovoljena glede na prakso dobrega skladiščenja in distribucije med lokalno distribucijo ter v maloprodajnih razstavnih omarah.

Člen 7

1.   Za uvrstitev v razreda A in B morajo perutninski trupi in kosi, ki jih zajema ta uredba, izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:

(a)

so nepoškodovani, upoštevaje pripravo;

(b)

so čisti, brez vidne tuje snovi, umazanije ali krvi;

(c)

so brez tujega vonja;

(d)

so brez vidnih krvnih madežev, z izjemo majhnih in nemotečih;

(e)

so brez štrlečih zlomljenih kosti;

(f)

nimajo hujših zmečkanin.

Pri sveži perutnini ne sme biti sledov prejšnjega zamrzovanja.

2.   Za uvrstitev v razred A morajo perutninski trupi in kosi poleg tega izpolnjevati sledeče kriterije:

(a)

imajo dobro konformacijo. So mesnati, prsi dobro razvite, široke, dolge in mesnate; bedra so mesnata. Pri piščancih, mladih racah ali račkah in puranih je tanek enakomeren sloj maščobe po prsih, hrbtu in bedrih. Pri petelinih, kokoših, racah in mladih goseh je dopusten debelejši sloj maščobe. Gosi imajo zmeren do debel sloj maščobe po vsem trupu;

(b)

nekaj majhnih peres, tulcev (koncev peres) in puha je lahko po prsih, bedrih, hrbtu, sklepih na spodnjem delu nog in konicah peruti. Pri petelinih in kokoših za pečenje ali kuhanje, racah, puranih in goseh je nekaj peres lahko tudi na drugih delih trupa;

(c)

nekaj poškodb, zmečkanin in razbarvanj je dovoljenih, pod pogojem da so majhni in nemoteči ter se ne pojavljajo na prsih ali bedrih. Konice peruti lahko manjkajo. Rahla rdečica je dovoljena na konicah peruti in v foliklih;

(d)

pri zamrznjeni in hitro zamrznjeni perutnini ni sledov ožganin od zamrzovanja (7), razen tistih, ki so naključne, omejene in nemoteče ter se ne pojavljajo na prsih ali bedrih.

Člen 8

1.   Odločitve zaradi neizpolnjevanja členov 1, 3 in 7 se lahko sprejmejo samo za celo serijo, ki je bila pregledana v skladu z določbami tega člena.

2.   Vzorec, sestavljen iz spodaj navedenega števila posameznih izdelkov, kot so določeni v členu 1, se naključno odvzame iz vsake serije, ki jo je treba pregledati v klavnicah, razsekovalnicah, skladiščih na debelo ali na drobno ali v vseh drugih fazah trženja, vključno s prevozom, kadar gre za uvoz iz tretjih držav pa tudi med carinjenjem.

Velikost serije

Velikost vzorca

Dovoljeno število neustreznih enot

Skupaj

Za člen 1(1) (8) in (3) ter člen 7(1)

1

2

3

4

100 do 500

30

5

2

501 do 3 200

50

7

3

> 3 200

80

10

4

3.   Pri pregledu serije perutninskega mesa kategorije A se uporabi skupno dovoljeno število neustreznih enot, navedenih v stolpcu 3 tabele iz odstavka 2. V primeru prsnega fileja lahko neustrezne enote zajemajo tudi fileje, ki imajo do 2 % hrustanca (upogljivi vrh grodnice).

Vendar število neustreznih enot, ki niso v skladu z določbami člena 1(1) in (3) ter člena 7(1), ne sme presegati vrednosti iz stolpca 4 tabele iz odstavka 2.

Kar zadeva člen 1(3), nobena neustrezna enota ne bo veljala za sprejemljivo, če ne bo tehtala najmanj 240 g v primeru račjih jeter in najmanj 385 g v primeru gosjih jeter.

4.   Pri pregledu serije perutninskega mesa kategorije B se dovoljeno število neustreznih enot podvoji.

5.   Kadar pregledana serija ni ocenjena za ustrezno, nadzorna agencija prepove njeno trženje ali uvoz, če serija prihaja iz tretje države, dokler ni dokazano, da je serija skladna z določbami iz členov 1 in 7.

Člen 9

1.   Zamrznjeno ali hitro zamrznjeno perutninsko meso, ki je predpakirano v smislu člena 2 Direktive 76/211/EGS, se lahko razvrsti v kategorije po teži v skladu točko III(3) dela B Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007. Predpakiranja so lahko:

predpakiranja, ki vsebujejo en perutninski trup, ali

predpakiranja, ki vsebujejo enega ali več kosov istega tipa in vrste perutnine, kot je opredeljeno v členu 1.

2.   Vsa predpakiranja morajo biti v skladu z odstavkoma 3 in 4 opremljena z označbo teže proizvoda, imenovano „nazivna teža“, ki jo morajo vsebovati.

3.   Predpakiranja zamrznjenega ali hitro zamrznjenega perutninskega mesa se lahko razvrstijo v kategorije po nazivni teži na naslednji način:

(a)

trupi:

< 1 100 g: razredi po 50 g (1 050 – 1 000 – 950 itn.),

1 100–< 2 400 g: razredi po 100 g (1 100 – 1 200 – 1 300 itn.),

≥ 2 400 g: razredi po 200 g (2 400 – 2 600 – 2 800 itn.);

(b)

kosi:

< 1 100 g: razredi po 50 g (1 050 – 1 000 – 950 itn.),

≥ 1 100 g: razredi po 100 g (1 100 – 1 200 – 1 300 itn.).

4.   Predpakiranja, navedena v odstavku 1, so sestavljena tako, da izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

dejanska vsebina povprečno ne sme biti manjša od nazivne teže;

(b)

delež predpakiranj z napako, ki je večja od največje dovoljene napake iz odstavka 9, mora biti dovolj majhen, da lahko serije predpakiranj izpolnjujejo zahteve pregledov iz odstavka 10;

(c)

nobeno predpakiranje z napako, ki je najmanj dvakrat večja od največje dovoljene napake iz odstavka 9, se ne sme tržiti.

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve nazivne teže, dejanske vsebine in napake (negativnega pogreška), določene v Prilogi I k Direktivi 76/211/EGS.

5.   Glede odgovornosti pakirnice ali uvoznika zamrznjenega ali hitro zamrznjenega perutninskega mesa in pregledov, ki jih izvajajo pristojne službe, se smiselno uporabljajo točke 4, 5 in 6 Priloge I k Direktivi 76/211/EGS.

6.   Pregled predpakiranj se izvaja z vzorčenjem in v dveh delih:

pregled, ki zajema dejansko vsebino vsakega predpakiranja v vzorcu,

pregled povprečne dejanske vsebine predpakiranj v vzorcu.

Serija predpakiranj se šteje za sprejemljivo, če rezultati obeh pregledov izpolnjujejo merila sprejemljivosti iz odstavkov 10 in 11.

7.   Serija predpakiranj, ki se jih pregleda, je sestavljena iz predpakiranj, ki imajo vsa isto nazivno težo, so iste vrste in iste proizvodne serije ter so pakirana na istem mestu.

Velikost serije je omejena na spodaj navedene količine:

ko se predpakiranja pregleduje na koncu pakirne linije, je število v vsaki seriji enako maksimalni urni zmogljivosti proizvodne pakirne linije, brez kakršnih koli omejitev glede velikosti serije,

v drugih primerih se velikost serije omeji na 10 000 predpakiranj.

8.   Vzorec, ki sestoji iz naslednjega števila predpakiranj, se vzame naključno iz vsake serije, ki se pregleda:

Velikost serije

Velikost vzorca

100–500

30

501–3 200

50

> 3 200

80

Kadar se za serije z manj kot 100 predpakiranji opravi nedestruktivni test v smislu Priloge II k Direktivi 76/211/EGS, se ta opravi na celotnem vzorcu.

9.   Pri predpakiranem perutninskem mesu so dovoljene naslednje napake:

(v gramih)

Nazivna teža

Dovoljena napaka

Trupi

Kosi

manj kot 1 100

25

25

1 100–< 2 400

50

50

2 400 in več

100

 

10.   Za pregled dejanske vsebine vsakega predpakiranja v vzorcu se izračuna najmanjša sprejemljiva vsebina tako, da se od nazivne teže predpakiranja odšteje dovoljeno napako za navedeno težo.

Predpakiranja v vzorcu, katerih vsebina je manjša od najmanjše sprejemljive vsebine, veljajo za neustrezna.

Serija pregledanih predpakiranj velja za sprejemljivo, če je število neustreznih enot v vzorcu manjše ali enako merilu sprejemljivosti v skladu s spodnjo tabelo; zavrne se, če je število neustreznih enot enako ali višje od merila nesprejemljivosti.

Velikost vzorca

Število neustreznih enot

Merilo sprejemljivosti

Merilo nesprejemljivosti

30

2

3

50

3

4

80

5

6

11.   Pri pregledu povprečne dejanske vsebine serija predpakiranj velja za sprejemljivo, če je povprečna dejanska vsebina, ki tvori vzorec, večja od spodaj prikazanega merila sprejemljivosti.

Velikost vzorca

Merilo sprejemljivosti za povprečno dejansko vsebino

30

x— ≥ Qn – 0,503 s

50

x— ≥ Qn – 0,379 s

80

x— ≥ Qn – 0,295 s

x

=

povprečna dejanska vsebina predpakiranj

Qn

=

nazivna teža predpakiranja

s

=

standardni odklon dejanske vsebine predpakiranj v seriji

Standardni odklon se izračuna na način, naveden v točki 2.3.2.2 Priloge II k Direktivi 76/211/EGS.

12.   Označbo nazivne teže predpakiranj, za katero se uporabi ta člen, sme spremljati dodatna označba, v kolikor določbe Direktive Sveta 80/181/EGS (9) dovoljujejo uporabo dodatnih označb.

13.   V zvezi s perutninskim mesom, ki prihaja v Združeno kraljestvo iz drugih držav članic, se opravijo naključni pregledi, ki se ne opravijo na meji.

Člen 10

V smislu člena 1(3)(a) Direktive 2000/13/ES je lahko na označbi naveden eden od postopkov hlajenja, ki je opredeljen v nadaljnjem besedilu, ter ustrezni izrazi v drugih jezikih Skupnosti, navedeni v Prilogi III.

Zračno hlajenje: hlajenje perutninskih trupov na mrzlem zraku,

hlajenje s pršenjem: hlajenje perutninskih trupov na mrzlem zraku z vmesnim pršenjem megle ali vode,

hlajenje s potapljanjem: hlajenje perutninskih trupov v bazenih z vodo ali ledom in vodo, v skladu s postopkom nasprotnega toka.

Člen 11

1.   Za označitev načina reje, razen ekološke ali biološke, se lahko v skladu s členom 1(3)(a) Direktive 2000/13/ES na etiketi navedejo izključno izrazi, ki so navedeni v nadaljnjem besedilu, in ustrezni izrazi v drugih jezikih Skupnosti, ki so navedeni v Prilogi IV; v vsakem primeru se lahko navedejo samo, če so izpolnjeni ustrezni pogoji, določeni v Prilogi V k tej uredbi:

(a)

„krmljeno z … % …“;

(b)

„ekstenzivna zaprta reja“;

(c)

„prosta reja“;

(d)

„tradicionalna prosta reja“;

(e)

„prosta reja – neomejen izpust“.

Ti izrazi se lahko dopolnijo z označbami, ki se nanašajo na določene značilnosti ustreznih načinov reje.

Kadar je na etiketi za meso rac in gosi, pitanih za pridobivanje jeter (foie gras), navedena prosta reja (točke (c), (d) in (e)), mora biti navedeno tudi „reja s prisilnim pitanjem“.

2.   Navedba starosti ob zakolu ali trajanja pitanja je dovoljena le, kadar se uporabi enega od izrazov iz odstavka 1, pri čemer starost ne sme biti nižja od starosti iz točk (b), (c) ali (d) Priloge V. Vendar se ta določba ne uporablja za živali, ki spadajo v četrto alineo člena 1(1)(a).

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata ne glede na nacionalne tehnične ukrepe, ki segajo preko minimalnih zahtev iz Priloge V in se uporabljajo samo za proizvajalce zadevnih držav članic, pod pogojem da so skladni z zakonodajo Skupnosti in da so v skladu s skupnimi tržnimi standardi za perutninsko meso.

4.   Nacionalni ukrepi iz odstavka 3 se sporočijo Komisiji.

5.   Kadar koli in na zahtevo Komisije države članice zagotovijo vse podatke, potrebne za oceno združljivosti ukrepov, navedenih v tem členu, z zakonodajo Skupnosti in njihove skladnosti s skupnimi tržnimi standardi za perutninsko meso.

Člen 12

1.   Za klavnice, pooblaščene za uporabo izrazov, navedenih v členu 11, velja posebna odobritev. Glede na način reje klavnice vodijo ločeno evidenco:

(a)

imen in naslovov rejcev take perutnine, registriranih po inšpekciji, ki jo opravi pristojni organ države članice;

(b)

na zahtevo tega pristojnega organa števila ptic, ki jo v vsakem proizvodnem ciklusu redi posamezni proizvajalec;

(c)

števila in skupne dobavljene in predelane žive teže ali teže trupov take perutnine;

(d)

podatkov o prodaji, vključno z imeni in naslovi kupcev, najmanj 6 mesecev po odpremi.

2.   Proizvajalci, navedeni v odstavku 1, se po tem redno inšpekcijsko pregledujejo. Najmanj šest mesecev po odpremi morajo voditi redno evidenco o številu ptic po vrstah reje, ki prikazuje tudi število prodanih ptic, imena in naslove kupcev ter količine krmil in imena njihovih dobaviteljev.

Poleg tega morajo proizvajalci, ki uporabljajo sisteme proste reje, voditi tudi evidenco o datumih, ko so bile ptice prvič spuščene na prosto.

3.   Proizvajalci in dobavitelji krmil morajo najmanj šest mesecev po odpremi voditi evidence, iz katerih je razvidno, da je sestava krmne mešanice, dobavljene proizvajalcem izvedenega načina reje iz člena 11(1)(a), skladna z označbo glede krme.

4.   Valilnice morajo najmanj šest mesecev po odpremi voditi evidence o pasmah, za katere je značilna počasnejša rast, ki jih dobavljajo proizvajalcem za načine reje iz člena 11(1)(d) in (e).

5.   Glede uporabe člena 11 in odstavkov 1 do 4 tega člena se izvajajo redne inšpekcije:

(a)

na kmetiji: najmanj enkrat v proizvodnem ciklusu;

(b)

pri proizvajalcu in dobavitelje krme: najmanj enkrat letno;

(c)

v klavnici: najmanj štirikrat letno;

(d)

v valilnici: najmanj enkrat letno za načine reje, navedene v členu 11(1)(d) in (e).

6.   Vsaka država članica drugim državam članicam in Komisiji zagotovi seznam pooblaščenih klavnic, registriranih v skladu z odstavkom 1, z navedbo imena in naslova ter številke, ki je vsaki od njih dodeljena. Kakršne koli spremembe tega seznama se v začetku vsakega četrtletja sporočijo drugim državam članicam in Komisiji.

Člen 13

V primeru nadzora označbe uporabljenega načina reje, kot je navedeno v členu 121(e)(v) Uredbe (ES) št. 1234/2007, morajo organi, ki jih imenujejo države članice, izpolnjevati kriterije, določene v Evropskem standardu št. EN/45011 z dne 26. junija 1989, in jih kot take pooblastijo in nadzorujejo odgovorni organi zadevnih držav članic.

Člen 14

Perutninsko meso, uvoženo iz tretjih držav, ima lahko eno ali več neobveznih označb, predvidenih v členih 10 in 11, če ima pošiljka spremni certifikat, ki ga izda pristojni organ države porekla, ki potrjuje, da so zadevni izdelki v skladu z ustreznimi določbami te uredbe.

Komisija pripravi seznam takih organov na zahtevo, ki ji jo predloži tretja država.

Člen 15

1.   Brez poseganja v člen 16(5) in člen 17(3) se zamrznjene in hitro zamrznjene piščance lahko v Skupnosti poslovno in trgovinsko trži samo, če vsebnost vode ne presega tehnično neizogibnih vrednosti, določenih z analizno metodo, opisano v Prilogi VI (metoda odcejanja) ali v Prilogi VII (kemijska metoda).

2.   Pristojni organi, ki jih določi vsaka država članica, zagotovijo, da klavnice sprejmejo vse ukrepe, potrebne za izvajanje določb odstavka 1, in zlasti da:

se jemlje vzorce za spremljanje absorpcije vode med hlajenjem in vsebnosti vode v zamrznjenih in hitro zamrznjenih piščancih,

se rezultati pregledov zabeležijo in hranijo najmanj eno leto,

se vsaka serija označi na tak način, da je mogoče ugotoviti datum njene proizvodnje; ta oznaka serije mora biti zapisana v proizvodnem registru.

Člen 16

1.   Redni pregledi glede absorpcije vode v skladu s Prilogo IX ali pregledi v skladu s Prilogo VI se izvajajo v klavnicah najmanj enkrat na vsakih osem ur delovnega časa.

Kadar se s pregledi odkrije, da je količina absorbirane vode ob upoštevanju absorpcije vode v fazah obdelave perutninskih trupov, za katere izvajanje pregledov ne velja, večja od skupne vsebnosti vode, dovoljene s to uredbo, v vsakem primeru pa, kadar je količina absorbirane vode večja od vrednosti, navedenih v točki 10 Priloge IX ali v točki 7 Priloge VI, klavnice takoj izvedejo potrebne tehnične prilagoditve postopka.

2.   V vseh primerih iz drugega pododstavka odstavka 1 in v vsakem primeru najmanj enkrat vsaka dva meseca se opravijo pregledi vsebnosti vode iz člena 15(1), z vzorčenjem zamrznjenih in hitro zamrznjenih piščancev iz vsake klavnice, v skladu s prilogama VI ali VII, ki jih izbere pristojni organ države članice. Ti pregledi se ne opravljajo pri trupih, za katere se pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da so namenjeni izključno izvozu.

3.   Preglede iz odstavkov 1 in 2 opravljajo pristojni organi ali se jih opravi pod njihovim nadzorom. Pristojni organi lahko v posebnih primerih določbe iz odstavka 1, zlasti iz točk 1 in 10 Priloge IX, ter iz odstavka 2 tega člena uporabijo bolj strogo za zadevno klavnico, kadar je to potrebno za zagotovitev upoštevanja celotne vsebnosti vode, ki jo dovoljuje ta uredba.

Kadar koli se domneva, da serija zamrznjenih ali hitro zamrznjenih piščancev ni v skladu s to uredbo, se s testiranjem pri minimalni pogostosti pregledov iz odstavka 2 nadaljuje šele takrat, ko so rezultati treh zaporednih pregledov, ki se jih v skladu s prilogama VI ali VII opravi na vzorcih iz proizvodenj treh različnih dni v roku največ štirih tednov, negativni. Stroške teh pregledov plača zadevna klavnica.

4.   Kadar pri zračnem hlajenju rezultati pregledov iz odstavkov 1 in 2 v obdobju šestih mesecev kažejo skladnost z merili iz prilog VI do IX, se lahko pogostost pregledov iz odstavka 1 zmanjša na enkrat mesečno. Zaradi vsake neskladnosti z merili iz teh prilog se ponovno uvedejo pregledi iz odstavka 1.

5.   Če rezultati pregledov iz odstavka 2 presegajo dovoljene meje, se šteje, da zadevna serija ni skladna s to uredbo. V takem primeru pa lahko prizadeta klavnica zahteva ponovno analizo v referenčnem laboratoriju države članice po metodi, ki jo izbere pristojni organ države članice. Stroške ponovne analize krije imetnik serije.

6.   Kadar se tudi po ponovni analizi smatra, da zadevna serija ni skladna s to uredbo, pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe, da se navedeno serijo kot takšno dovoli tržiti v Skupnosti, vendar samo pod pogojem, da klavnica pod nadzorom pristojnega organa posamezna pakiranja in pakiranja zadevnih trupov v razsutem stanju označi s trakom ali etiketo, na kateri je z rdečimi, velikimi tiskanimi črkami navedena vsaj ena od navedb iz Priloge X.

Serija iz prvega pododstavka ostane pod nadzorom pristojnega organa, dokler ni obravnavana v skladu s tem odstavkom ali drugače odstranjena. Če se pristojnemu organu potrdi, da je serija iz prvega pododstavka namenjena izvozu, pristojni organ sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev trženja zadevne serije v Skupnosti.

Navedbe iz prvega pododstavka se označijo na takšno mesto, da so dobro vidne, jasno čitljive in neizbrisljive. Na noben način ne smejo biti skrite, prekrite ali prekinjene s kakršnim koli drugim napisom ali sliko. Črke morajo meriti najmanj 1 cm na posameznih pakiranjih in 2 cm na pakiranjih blaga v razsutem stanju.

Člen 17

1.   Kadar obstaja resna podlaga za sum o nepravilnostih, lahko namembna država članica opravi nediskriminatorne naključne preglede zamrznjenih in hitro zamrznjenih piščancev, da preveri, ali serija izpolnjuje zahteve členov 15 in 16.

2.   Pregledi iz odstavka 1 se izvajajo na namembnem kraju blaga ali na drugem primernem kraju, pri čemer se v zadnjem primeru čim manj moti prevoz blaga, izbrani kraj ni na meji, blago pa lahko po odvzemu vzorca normalno nadaljuje pot do namembnega kraja. Vendar se zadevni proizvodi ne smejo prodati končnemu porabniku, dokler rezultati pregledov niso na voljo.

Taki pregledi se izvršijo čim hitreje, da se po nepotrebnem ne zavlačuje dajanja proizvodov na trg ali povzroči zamud, ki bi lahko škodile kakovosti proizvodov.

Rezultati teh pregledov in vse odločitve, ki sledijo, ter utemeljitve za njihovo sprejetje se najkasneje v dveh delovnih dneh po vzorčenju sporočijo pošiljatelju, prejemniku ali njunima zastopnikoma. Odločitve, ki jih sprejme pristojni organ namembne države članice, in razloge za takšne odločitve se sporoči pristojnemu organu odpremne države članice.

Če pošiljatelj ali njegov zastopnik to zahteva, se mu navedene odločitve in razlogi zanje sporočijo v pisni obliki, s poukom o pravnih sredstvih, ki so mu na voljo v skladu z veljavno zakonodajo namembne države članice, ter po kakšnem postopku in v kakšnih rokih se vlagajo.

3.   Če rezultati pregledov iz odstavka 1 presegajo dovoljena odstopanja, lahko imetnik zadevne serije zahteva ponovno analizo v enem od referenčnih laboratorijev iz seznama v Prilogi XI po enaki metodi, kot je bila uporabljena pri prvotni analizi. Stroške ponovne analize krije imetnik serije. Naloge in pristojnosti referenčnih laboratorijev so določene v Prilogi XII.

4.   Če se po pregledu, izvršenem v skladu z odstavkoma 1 in 2, ter po izvršeni ponovni analizi, če je ta zahtevana, ugotovi, da zamrznjeni ali hitro zamrznjeni piščanci ne ustrezajo členoma 15 in 16, pristojni organ namembne države članice uporabi postopke iz člena 16(6).

5.   V primerih iz odstavkov 3 in 4 pristojni organ namembne države članice nemudoma vzpostavi stik s pristojnimi organi odpremne države članice. Ti sprejmejo vse potrebne ukrepe in obvestijo pristojni organ prve države članice o naravi izvršenih pregledov, sprejetih odločitvah in razlogih zanje.

Kjer pregledi iz odstavkov 1 in 3 kažejo na ponavljajoče se nepravilnosti ali kjer se takšni pregledi po mnenju odpremne države članice izvajajo brez zadostne utemeljenosti, pristojni organi zadevne države članice obvestijo Komisijo.

Komisija lahko do obsega, ki je potreben za zagotovitev enotne uporabe te uredbe, ali na zahtevo pristojnega organa namembne države članice in ob upoštevanju narave kršitev:

pošlje skupino strokovnjakov v zadevni obrat in v povezavi s pristojnimi nacionalnimi organi izvrši nadzor na kraju samem ali

zahteva od pristojnega organa odpremne države članice, da poveča vzorčenje izdelkov zadevnega obrata in, če je potrebno, uporabi sankcije v skladu s členom 194 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Komisija o svojih ugotovitvah obvesti države članice. Države članice, na čigar ozemljih se nadzor izvaja, nudijo strokovnjakom vso potrebno pomoč pri izvajanju njihovih nalog.

Do ugotovitev Komisije mora odpremna država članica na zahtevo namembne države članice povečati preglede izdelkov, ki prihajajo iz zadevnega obrata.

Kadar se ti ukrepi sprejmejo v zvezi s ponavljajočimi se nepravilnostmi s strani obrata, Komisija vse stroške zaradi uporabe določb alinej iz tretjega pododstavka zaračuna zadevnemu obratu.

Člen 18

1.   Pristojni organi držav članic nemudoma obvestijo zadevni nacionalni referenčni laboratorij o rezultatih pregledov iz členov 15, 16 in 17, ki jih opravijo sami ali se opravijo pod njihovim nadzorom.

Nacionalni referenčni laboratoriji pred 1. julijem vsakega leta pošljejo te podatke strokovnemu odboru iz člena 19 v nadaljnje ocenjevanje in razpravo z nacionalnimi referenčnimi laboratoriji. Rezultati se predložijo v obravnavo upravljalnemu odboru v skladu s členom 195 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.   Države članice sprejmejo praktične ukrepe za preglede iz členov 15, 16 in 17 na vseh stopnjah trženja, vključno s pregledi uvoza iz tretjih držav v času carinjenja v skladu s prilogama VI in VII. O teh ukrepih obvestijo druge države članice in Komisijo. Vsaka sprememba teh ukrepov se takoj sporoči drugim državam članicam in Komisiji.

Člen 19

Strokovni odbor za preverjanje vsebnosti vode v perutninskem mesu deluje kot usklajevalni organ za dejavnosti testiranja v nacionalnih referenčnih laboratorijih. Sestavljajo ga predstavniki Komisije in nacionalnih referenčnih laboratorijev. Naloge odbora in nacionalnih referenčnih laboratorijev ter organizacijska sestava odbora so opredeljene v Prilogi XII.

Finančna pomoč se plača referenčnemu laboratoriju v skladu s pogoji pogodbe, sklenjene med Komisijo, ki deluje v imenu Skupnosti, in laboratorijem.

Generalni direktor Generalnega direktorata za kmetijstvo je pristojen, da v imenu Komisije podpiše pogodbo.

Člen 20

1.   Sveži, zamrznjeni in hitro zamrznjeni kosi perutnine, navedeni spodaj, se lahko poslovno ali trgovinsko tržijo znotraj Skupnosti le, če vsebnost vode ne presega tehnično neizogibnih vrednosti, določenih z metodo analize, opisano v Prilogi VIII (kemijska metoda):

(a)

piščančji file, s prsno kostjo ali brez nje, brez kože;

(b)

piščančje prsi s kožo;

(c)

piščančja stegna, bedra, krače, bedra z delom hrbta, četrti nog, s kožo;

(d)

puranji file brez kože;

(e)

puranje prsi s kožo;

(f)

puranja stegna, bedra, krače s kožo;

(g)

izkoščena puranja bedra brez kože.

2.   Pristojni organi, ki jih imenuje vsaka država članica, zagotovijo, da klavnice in razsekovalnice, priključene h klavnicam ali ne, sprejmejo vse potrebne ukrepe za izpolnjevanje določb iz odstavka 1, in zlasti da:

(a)

se redni pregledi absorbirane vode opravljajo v klavnicah v skladu s členom 16(1) tudi na trupih piščancev in puranov, namenjenih za proizvodnjo svežih, zamrznjenih in hitro zamrznjenih delov, navedenih v odstavku 1 tega člena. Takšni pregledi se opravljajo najmanj enkrat na vsakih osem ur delovnega časa. Pri zračno hlajenih puranjih trupih pa ni treba opravljati rednih pregledov vsebnosti vode. Mejne vrednosti, določene v točki 10 Priloge IX, se uporabljajo tudi za puranje trupe;

(b)

se rezultati pregledov zabeležijo in hranijo najmanj eno leto;

(c)

se vsaka serija označi na tak način, da je mogoče ugotoviti datum njene proizvodnje; ta oznaka serije mora biti zapisana v proizvodnem registru.

Kadar pri zračnem hlajenju rezultati pregledov iz točke (a) in odstavka 3 v obdobju šestih mesecev kažejo skladnost z merili iz prilog VI do IX, se lahko pogostost pregledov iz točke (a) zmanjša na enkrat mesečno. Nespoštovanje meril iz prilog VI do IX ima za posledico ponovno uvedbo pregledov iz točke (a).

3.   Najmanj enkrat na tri mesece se v skladu s Prilogo VIII izvedejo pregledi vsebnosti vode iz odstavka 1 z naključnimi pregledi zamrznjenih in hitro zamrznjenih kosov perutnine iz vsake razsekovalnice, ki proizvaja take kose. Ti pregledi se ne opravljajo na kosih perutnine, za katere se pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da so namenjeni izključno izvozu.

Če razsekovalnica eno leto upošteva merila iz Priloge VIII, se pogostost pregledov zmanjša na enkrat na vsakih šest mesecev. Zaradi kakršnega koli neupoštevanja teh meril se ponovno uvedejo pregledi iz prvega pododstavka.

4.   Člen 16(3) do (6) in člena 17 in 18 se smiselno uporabljajo za kose perutnine iz odstavka 1 tega člena.

Člen 21

Uredba (EGS) št. 1538/91 se s 1. julijem 2008 razveljavi.

Sklic na razveljavljeno uredbo in na Uredbo (EGS) št. 1906/90 se razlaga kot sklic na to uredbo in ga je treba brati v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XIII.

Člen 22

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. junija 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 470/2008 (UL L 140, 30.5.2008, str. 1).

(2)  UL L 173, 6.7.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1029/2006 (UL L 186, 7.7.2006, str. 6).

(3)  UL L 143, 7.6.1991, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1474/2007 (UL L 329, 14.12.2007, str. 14).

(4)  UL L 46, 21.2.1976, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 247, 21.9.2007, str. 17).

(5)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29.

(6)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(7)  Ožganina od zamrzovanja: (v smislu znižanja kakovosti) je nepopravljiva in bolj ali manj omejena izsušitev kože in/ali mesa, ki se kaže kot sprememba:

originalne barve (večinoma postane bolj bleda) ali

arome in vonja (je brez arome ali je neprijetnega vonja) ali

čvrstosti (suho, gobasto).

(8)  Dovoljeno odstopanje znotraj vsake vrste in ne med vrstami.

(9)  UL L 39, 15.2.1980, str. 40.


PRILOGA I

Člen 1(1) –   Imena perutninskih trupov

 

bg

es

cs

da

de

et

el

en

fr

it

lv

1.

Пиле, бройлер

Pollo (de carne)

Kuře, brojler

Kylling, slagtekylling

Hähnchen

Masthuhn

Tibud, broiler

Κοτόπουλο

Πετετνοί και κότες (κρεατοπαραγωγής)

Chicken, broiler

Poulet (de chair)

Pollo, ‘Broiler

Cālis, broilers

2.

Петел, кокошка

Gallo, gallina

Kohout, slepice, drůbež na pečení, nebo vaření

Hane, høne, suppehøne

Suppenhuhn

Kuked, kanad, hautamiseks või keetmiseks mõeldud kodulinnud

Πετεινοί και κότες (για βράοιμο)

Cock, hen, casserole, or boiling fowl

Coq, poule (à bouillir)

Gallo, gallina

Pollame da brodo

Gailis, vista, sautēta vai vārīta mājputnu gaļa

3.

Петел (угоен, скопен)

Capón

Kapoun

Kapun

Kapaun

Kohikukk

Καπόνια

Capon

Chapon

Cappone

Kapauns

4.

Ярка, петле

Polluelo

Kuřátko, kohoutek

Poussin, Coquelet

Stubenküken

Kana- ja kukepojad

Νεοσσός, πετεινάρι

Poussin, Coquelet

Poussin, coquelet

Galletto

Cālītis

5.

Млад петел

Gallo joven

Mladý kohout

Unghane

Junger Hahn

Noor kukk

Πετεινάρι

Young cock

Jeune coq

Giovane gallo

Jauns gailis

1.

(Млада) пуйка

Pavo (joven)

(Mladá) krůta

(Mini) kalkun

(Junge) Pute, (Junger) Truthahn

(Noor) kalkun

(Νεαροί) γάλοι και γαλοπούλες

(Young) turkey

Dindonneau, (jeune) dinde

(Giovane) tacchino

(Jauns) tītars

2.

Пуйка

Pavo

Krůta

Avlskalkun

Pute, Truthahn

Kalkun

Γάλοι και γαλοπούλες

Turkey

Dinde (à bouillir)

Tacchino/a

Tītars

1.

(Млада) патица, пате (млада) мускусна патица, (млад) мюлар

Pato (joven o anadino), pato de Barbaria (joven), pato cruzado (joven)

(Mladá) kachna, kachnê, (mladá) Pižmová kachna, (mladá) kachna Mulard

(Ung) and (Ung) berberiand

(Ung) mulardand

Frühmastente, Jungente, (Junge) Barbarieente (Junge Mulardente)

(Noor) part, pardipoeg. (noor) muskuspart, (noor) mullard

(Νεαρές) πάπιες ή παπάκια, (νεαρές) πάπιες Βαρβαρίας, (νεαρές) παπιες mulard

(Young) duck, duckling, (Young) Muscovy duck (Young) Mulard duck

(Jeune) canard, caneton, (jeune) canard de Barbarie, (jeune) canard mulard

(Giovane) anatra

(Giovane) Anatra muta

(Giovane) Anatra ‘mulard

(Jauna) pīle, pīlēns, (jauna) muskuspīle, (Jauna) Mulard pīle

2.

Патица, мускусна патица, мюлар

Pato, pato de Barbaria, pato cruzado

Kachna, Pižmová kachna, kachna Mulard

Avlsand

Avlsberberiand

Avlsmulardand

Ente, Barbarieente

Mulardente

Part, muskuspart, mullard

Πάτιες, πάτιες Βαρβαρίας πάτιες mulard

Duck, Muscovy duck, Mulard duck

Canard, canard de Barbarie (à bouillir), canard mulard (à bouillir)

Anatra Anatra muta Anatra ‘mulard

Pīle, muskuspīle, Mulard pīle

1.

(Млада) гъска, гъсе

Oca (joven), ansarón

Mladá husa, house

(Ung) gås

Frühmastgans, (Junge) Gans, Jungmastgans

(Noor) hani, hanepoeg

(Νεαρές) χήνες ή χηνάκια

(Young) goose, gosling

(Jeune) oie ou oison

(Giovane) oca

(Jauna) zoss, zoslēns

2.

Гъска

Oca

Husa

Avlsgås

Gans

Hani

Χήνες

Goose

Oie

Oca

Zoss

1.

(Млада) токачка

Pintada (joven)

Mladá perlička

(Ung) perlehøne

(Junges) Perlhuhn

(Noor) pärlkana

(Νεαρές) φραγκόκοτες

(Young) guinea fowl

(Jeune) pintade Pintadeau

(Giovane) faraona

(Jauna) pērļu vistiņa

2.

Токачка

Pintada

Perlička

Avlsperlehøne

Perlhuhn

Pärlkana

Φραγκόκοτες

Guinea fowl

Pintade

Faraona

Pērļu vistiņa


 

lt

hu

mt

nl

pl

pt

ro

sk

sl

fi

sv

1.

Viščiukas broileris

Brojler csirke, pecsenyecsirke

Fellus, brojler

Kuiken, braadkuiken

Kurczę, broiler

Frango

Pui de carne, broiler

Kurča, brojler

Pitovni piščanec – brojler

Broileri

Kyckling, slaktkyckling (broiler)

2.

Gaidys, višta, skirti troškinti arba virti

Kakas és tyúk

(főznivaló baromfi)

Serduk, tiġieġa

(tal-brodu)

Haan, hen soep- of stoofkip

Kura rosołowa

Galo, galinha

Cocoș, găină sau carne de pasăre pentru fiert

Kohút, sliepka

Petelin, kokoš, perutnina za pečenje ali kuhanje

Kukko, kana

Tupp, höna, gryt-, eller kokhöna

3.

Kaplūnas

Kappan

Ħasi

Kapoen

Kapłon

Capão

Clapon

Kapún

Kopun

Chapon (syöttökukko)

Kapun

4.

Viščiukas

Minicsirke

Għattuqa, coquelet

Piepkuiken

Kurczątko

Franguitos

Pui tineri

Kurčiatko

Mlad piščanec, mlad petelin

(kokelet)

Kananpoika, kukonpoika

Poussin, Coquelet

5.

Gaidžiukas

Fiatal kakas

Serduk żgħir fl-eta

Jonge haan

Młody kogut

Galo jovem

Cocoș tânăr

Mladý kohút

Mlad petelin

Nuori kukko

Ung tupp

1.

Kalakučiukas

Pecsenyepulyka, gigantpulyka, növendék pulyka

Dundjan (żgħir fl-eta)

(Jonge) kalkoen

(Młody) indyk

Peru

Curcan (tânăr)

Mladá morka

(Mlada) pura

(Nuori) kalkkuna

(Ung) kalkon

2.

Kalakutas

Pulyka

Dundjan

Kalkoen

Indyk

Peru adulto

Curcan

Morka

Pura

Kalkkuna

Kalkon

1.

Ančiukai, muskusinės anties ančiukai, mulardinės anties ančiukai

Pecsenyekacsa, Pecsenye pézsmakacsa, Pecsenye mulard-kacsa

Papra (żgħira fl-eta), papra żgħira (fellus ta’ papra) muskovy (żgħira fl-eta), papra mulard

(Jonge) eend, (Jonge) Barbarijse eend (Jonge) „Mulard”-eend

(Młoda) kaczka tuczona, (Młoda) kaczka piżmova, (Młoda) kaczka mulard

Pato, Pato Barbary, Pato Mulard

Rață (tânără), rață (tânără) din specia Cairina moschata, rață (tânără) Mulard

(Mladá kačica), káča, (Mladá) pižmová kačica, (Mladý) mulard

(Mlada) raca, račka, (mlada) muškatna raca, (mlada) mulard raca

(Nuori) ankka, (Nuori) myskiankka

(Ung) anka, ankunge (ung) mulardand (ung) myskand

2.

Antis, muskusinė antis, mulardinė antis

Kacsa, Pézsma kacsa, Mulard kacsa

Papra, papra muscovy, papra mulard

Eend Barbarijse eend „Mulard”-eend

Kaczka, Kaczka piżmowa, Kaczka mulard

Pato adulto, pato adulto Barbary, pato adulto Mulard

Rață, rață din specia Cairina moschata, rață Mulard

Kačica, Pyžmová kačica, Mulard

Raca, muškatna raca, mulard raca

Ankka, myskiankka

Anka, mulardand, myskand

1.

Žąsiukas

Fiatal liba, pecsenye liba

Wiżża (żgħira fl-eta), fellusa ta’ wiżża

(Jonge) gans

Młoda gęś

Ganso

Gâscă (tânără)

(Mladá) hus, húsa

(Mlada) gos, goska

(Nuori) hanhi

(Ung) gås, gåsunge

2.

Žąsis

Liba

Wiżża

Gans

Gęś

Ganso adulto

Gâscă

Hus

Gos

Hanhi

Gås

1.

Perlinių vištų viščiukai

Pecsenyegyöngyös

Farghuna

(żgħira fl-eta)

(Jonge) parelhoen

(Młoda)

perliczka

Pintada

Bibilică adultă

(Mladá) perlička

(Mlada) pegatka

(Nuori) helmikana

(Ung) pärlhöna

2.

Perlinės vištos

Gyöngytyúk

Fargħuna

Parelhoen

Perlica

Pintada adulta

Bibilică

Perlička

Pegatka

Helmikana

Pärlhöna

Člen 1(2) –   Imena kosov perutnine

 

bg

es

cs

da

de

et

el

en

fr

it

lv

(a)

Половинка

Medio

Půlka

Halvt

Hälfte oder Halbes

Pool

Μισά

Half

Demi ou moitié

Metà

Puse

(b)

Четвъртинка

Charto

Čtvrtka

Kvart

(Vorder-, Hinter-)Viertel

Veerand

Τεταρτημόριο

Quarter

Quart

Quarto

Ceturdaļa

(c)

Неразделени четвъртинки с бутчетата

Cuartos traseros unidos

Neoddělená zadní čtvrtka

Sammenhængende lårstykker

Hinterviertel am Stück

Lahtilõikamata koivad

Αδιαχώριστα τεταρτημόρια ποδιών

Unseparated leg quarters

Quarts postérieurs non séparés

Cosciotto

Nesadalītas kāju ceturdaļas

(d)

Гърди, бяло месо или филе с кост

Pechuga

Prsa

Bryst

Brust, halbe Brust, halbierte Brust

Rind

Στήθος

Breast

Poitrine, blanc ou filet sur os

Petto con osso

Krūtiņa

(e)

Бутче

Muslo y contramuslo

Stehno

Helt lår

Schenkel, Keule

Koib

Πόδι

Leg

Cuisse

Coscia

Kāja

(f)

Бутче с част от гърба, прикрепен към него

Charto trasero de pollo

Stehno kuřete s částí zad

Kyllingelår med en del af ryggen

Hähnchenschenkel mit Rückenstück, Hühnerkeule mit Rückenstück

Koib koos seljaosaga

Πόδι από κοτόπουλο με ένα κομμάτι της ράχης

Chicken leg with a portion of the back

Cuisse de poulet avec une portion du dos

Coscetta

Cāļa kāja ar muguras daļu

(g)

Бедро

Contramuslo

Horní stehno

Overlår

Oberschenkel, Oberkeule

Reis

Μηρός (μπούτι)

Thigh

Haut de cuisse

Sovraccoscia

Šķiņkis

(h)

Подбедрица

Muslo

Dolní stehno

(palička)

Underlår

Unterschenkel, Unterkeule

Sääretükk

Κνήμη

Drumstick

Pilon

Fuso

Stilbs

(i)

Крило

Ala

Křídlo

Vinge

Flügel

Tiib

Φτερούγα

Wing

Aile

Ala

Spārns

(j)

Неразделени крила

Alas unidas

Neoddělená křídla

Sammenhængende vinger

Beide Flügel, ungetrennt

Lahtilõikamata tiivad

Αδιαχώριστες φτερούγες

Unseparated wings

Ailes non séparées

Ali non separate

Nesadalīti spārni

(k)

Филе от гърдите, бяло месо

Filete de pechuga

Prsní řízek

Brystfilet

Brustfilet, Filet aus der Brust, Filet

Rinnafilee

Φιλέτο στήθους

Breast fillet

Filet de poitrine, blanc, filet, noix

Filetto, fesa (tacchino)

Krūtiņas fileja

(l)

Филе от гърдите с „ядеца“

Filete de pechuga con clavícula

Filety z prsou

(Klíční kost s chrupavkou prsní kosti včetně svaloviny v přirozené souvislosti, klíč. kost a chrupavka max. 3 % z cel. hmotnosti)

Brystfilet med ønskeben

Brustfilet mit Schlüsselbein

Rinnafilee koos harkluuga

Φιλέτο στήθους με κλειδοκόκαλο

Breast fillet with wishbone

Filet de poitrine avec clavicule

Petto (con forcella), fesa (con forcella)

Krūtiņas fileja ar krūšukaulu

(m)

Нетлъсто филе

Magret, maigret

Magret, maigret

(filety z prsou kachen a hus s kůží a podkožním tukem pokrývajícím prsní sval, bez hlubokého svalu prsního)

Magret, maigret

Magret, Maigret

Rinnaliha

(„magret” või „maigret”)

Maigret, magret

Magret, maigret

Magret, maigret

Magret, maigret

Pīles krūtiņa

(n)

Oбезкостен пуешки бут

Carne de muslo y contramuslo de pavo deshuesada

U vykostěných krůtích stehen

Udbenet kød af hele kalkunlår

Entbeintes Fleisch von Putenschenkeln

Kalkuni konditustatud koivaliha

Κρέας ποδιού γαλοπούλας χωρίς κόκαλο

Deboned turkey leg meat

Cuisse désossée de dinde

Carne di coscia di tacchino disossata

Atkaulotai tītara kāju gaļai


 

lt

hu

mt

nl

pl

pt

ro

sk

sl

fi

sv

(a)

Pusė

Fél baromfi

Nofs

Helft

Połówka

Metade

Jumătăți

Polená hydina

Polovica

Puolikas

Halva

(b)

Ketvirtis

Negyed baromfi

Kwart

Kwart

Ćwiartka

Quarto

Sferturi

Štvrťka hydiny

Četrt

Neljännes

Kvart

(c)

Neatskirti kojų ketvirčiai

Összefüggő (egész) combnegyedek

Il-kwarti ta’ wara tas-saqajn, mhux separati

Niet-gescheiden achterkwarten

Ćwiartka tylna w całości

Quartos da coxa não separados

Sferturi posterioare neseparate

Neoddelené hydinové stehná

Neločene četrti nog

Takaneljännes

Bakdelspart

(d)

Krūtinėlė

Mell

Sidra

Borst

Pierś, połówka piersi

Peito

Piept

Prsia

Prsi

Rinta

Bröst

(e)

Koja

Comb

Koxxa

Hele poot, hele dij

Noga

Perna inteira

Pulpă

Hydinové stehno

Bedro

Koipireisi

Klubba

(f)

Viščiuko koja su neatskirta nugaros dalimi

Csirkecomb a hát egy részével

Koxxa tat-tiġieġa b’porzjon tad-dahar

Poot/dij met rugdeel (bout)

Noga kurczęca z częścią grzbietu

Perna inteira de frango com uma porção do dorso

Pulpă de pui cu o porțiune din spate atașată

Kuracie stehno s panvou

Piščančja bedra z delom hrbta

Koipireisi, jossa selkäosa

Kycklingklubba med del av ryggben

(g)

Šlaunelė

Felsőcomb

Il-biċċa ta’ fuq tal-koxxa

Bovenpoot, bovendij

Udo

Coxa

Pulpă superioară

Horné hydinové stehno

Stegno

Reisi

Lår

(h)

Blauzdelė

Alsócomb

Il-biċċa t’isfel tal-koxxa

(drumstick)

Onderpoot, onderdij

(Drumstick)

Podudzie

Perna

Pulpă inferioară

Dolné hydinové stehno

Krača

Koipi

Ben

(i)

Sparnas

Szárny

Ġewnaħ

Vleugel

Skrzydło

Asa

Aripi

Hydinové krídelko

Peruti

Siipi

Vinge

(j)

Neatskirti sparnai

Összefüggő (egész) szárnyak

Ġwienaħ mhux separati

Niet-gescheiden vleugels

Skrzydła w całości

Asas não separadas

Aripi neseparate

Neoddelené hydinové krídla

Neločene peruti

Siivet kiinni toisissaan

Sammanhängande vingar

(k)

Krūtinėlės filė

Mellfilé

Flett tas-sidra

Borstfilet

Filet z piersi

Carne de peito

Piept dezosat

Hydinový rezeň

Prsni file

Rintafilee

Bröstfilé

(l)

Krūtinėlės filė su raktikauliu ir krūtinkauliu

Mellfilé szegycsonttal

Flett tas-sidra bil-wishbone

Borstfilet met vorkbeen

Filet z piersi z obojczykiem

Carne de peito com fúrcula

Piept dezosat cu osul iadeș

Hydinový rezeň s kosťou

Prsni file s prsno kostjo

Rintafilee solisluineen

Bröstfilé med nyckelben

(m)

Krūtinėlės filė be kiliojo raumens

(magret)

Bőrös libamell-filé, (maigret)

Magret, maigret

Magret

Magret

Magret, maigret

Tacâm de pasăre, spinări de pasăre

Magret

Magret

Magret, maigret

Magret, maigret

(n)

Kalakuto kojų mėsa be kaulų

Kicsontozott pulykacomb

Laħam tas-saqajn tad-dundjan dissussat

Vlees van hele poten/hele dijen van kalkoenen, zonder been

Pozbawione kości mięso z nogi indyka

Carne desossada da perna inteira de peru

Pulpă dezosată de curcan

Vykostené morčacie stehno

Puranje bedro brez kosti

Kalkkunan luuton koipi-reisiliha

Urbenat kalkonkött av klubba


PRILOGA II

Rez, ki ločuje stegno/bedro in hrbet

razmejitev kolčnega sklepa

Image

Rez, ki ločuje stegno od krače

razmejitev kolenskega sklepa

Image


PRILOGA III

Člen 10 –   Postopki hlajenja

 

bg

es

cs

da

de

et

el

en

fr

it

lv

1.

Въздушно охлаждане

Refrigeración por aire

Vzduchem (Chlazení vzduchem)

Luftkøling

Luftkühlung

Ōhkjahutus

Ψύξη με αέρα

Air chilling

Refroidissement à l'air

Raffreddamento ad aria

Dzesēšana ar gaisu

2.

Въздушно-душово охлаждане

Refrigeración por aspersión ventilada

Vychlazeným proudem vzduchu s postřikem

Luftspraykøling

Luft-Sprühkühlung

Ōhkpiserdusjahutus

Ψύξη με ψεκασμό

Air spray chilling

Refroidissement par aspersion ventilée

Raffreddamento per aspersione e ventilazione

Dzesēšana ar izsmidzinātu gaisu

3.

Охлаждане чрез потапяне

Refrigeración por immersión

Ve vodní lázni ponořením

Neddypningskøling

Gegenstrom-Tauchkühlung

Sukeljahutus

Ψύξη με βύθιση

Immersion chilling

Refroidissement par immersion

Raffreddamento per immersione

Dzesēšana iegremdējot


 

lt

hu

mt

nl

pl

pt

ro

sk

sl

fi

sv

1.

Atšaldymas ore

Levegős hűtés

Tkessih bl-arja

Luchtkoeling

Owiewowa

Refrigeração por ventilação

Refrigerare în aer

Chladené vzduchom

Zračno hlajenje

Ilmajäähdytys

Luftkylning

2.

Atšaldymas pučiant orą

Permetezéses hűtés

Tkessih b'air spray

Lucht-sproeikoeling

Owiewowo-natryskowa

Refrigeração por aspersão e ventilação

Refrigerare prin dușare cu aer

Chladené sprejovaním

Hlajenje s pršenjem

Ilmasprayjäähdytys

Evaporativ kylning

3.

Atšaldymas panardinant

Bemerítéses hűtés

Tkessiħ b’immersjoni

Dompelkoeling

Zanurzeniowa

Refrigeração por imersão

Refrigerare prin imersiune

Chladené vo vode

Hlajenje s potapljanjem

Vesijäähdytys

Vattenkylning


PRILOGA IV

Člen 11(1) –   Način reje

 

bg

es

cs

da

de

et

el

en

fr

it

lv

a)

Хранена с … % …

гъска, хранена с овес

Alimentado con … % de …

Oca engordada con avena

Krmena (čím) … % (čeho) …

Husa krmená ovsem

Fodret med … % …

Havrefodret gås

Mast mit … % …

Hafermastgans

Söödetud …, mis sisaldab … % …

Kaeraga toidetud hani

Έχει τραφεί με … % …

Χήνα που παχαίνεται με βρώμη

Fed with … % of …

Oats fed goose

Alimenté avec … % de …

Oie nourrie à l’avoine

Alimentato con il … % di …

Oca ingrassata con avena

Barība ar … % …

ar auzām barotas zosis

b)

Екстензивно закрито

(отгледан на закрито)

Sistema extensivo en gallinero

Extenzivní v hale

Ekstensivt staldopdræt

(skrabe …)

Extensive Bodenhaltung

Ekstensiivne seespidamine

(lindlas pidamine)

Εκτατικής εκτροφής

Extensive indoor

(barnreared)

Élevé à l’intérieur:

système extensif

Estensivo al coperto

Turēšana galvenokārt telpās

(“Audzēti kūtī”)

c)

Свободен начин на отглеждане

Gallinero con salida libre

Volný výběh

Fritgående

Freilandhaltung

Vabapidamine

Ελεύθερης βοσκής

Free range

Sortant à l’extérieur

All’aperto

Brīvā turēšana

d)

Традиционен свободен начин на отглеждане

Granja al aire libre

Tradiční volný výběh

Frilands …

Bäuerliche Freilandhaltung

Traditsiooniline vabapidamine

Πτηνοτροφείο παραδοσιακά ελεύθερης βοσκής

Traditional free range

Fermier-élevé en plein air

Rurale all’aperto

Tradicionālā brīvā turēšana

e)

Свободен начин на отглеждане – пълна свобода

Granja de cría en libertad

Volný výběh – úplná volnost

Frilands … opdrættet i fuld frihed

Bäuerliche Freilandhaltung

Unbegrenzter Auslauf

Täieliku liikumisvabadusega traditsiooniline vabapidamine

Πτηνοτροφείο απεριόριστης τροφής

Free-range — total freedom

Fermier-élevé en liberté

Rurale in libertà

Pilnīgā brīvība


 

lt

hu

mt

nl

pl

pt

ro

sk

sl

fi

sv

a)

Lesinta … % …

Avižomis penėtos žąsys

…%-ban …-val etetett

Zabbal etetett liba

Mitmugħa b’… % ta’ …

Wiżża mitmugħa bil-ħafur

Gevoed met … % …

Met haver vetgemeste gans

Żywione z udziałem … % …

tucz owsiany (gęsi)

Alimentado com … % de …

Ganso engordado com aveia

Furajate cu un % de …

Gâște furajate cu ovăz

Kŕmené … % …

Husi kŕmené ovsom

Krmljeno z … % …

gos krmljena z ovsom

Ruokittu rehulla, joka sisältää … …%

Kauralla ruokittu hanhi

Utfodrad med … % …

Havreutfodrad gås

b)

Patalpose laisvai auginti paukščiai

(Auginti tvartuose)

Istállóban külterjesen tartott

Mrobbija ġewwa: sistema estensiva

Scharrel … binnengehouden

Ekstensywny chów ściółkowy

Produção extensiva em interior

Creștere în interior sistem extensiv

Chované na hlbokej podstielke (chov v hale)

Ekstenzivna zaprta reja

Laajaperäinen sisäkasvatus

Extensivt uppfödd inomhus

c)

Laisvai laikomi paukščiai

Szabadtartás

Barra

(free range)

Scharrel … met uitloop

Chów wybiegowy

Produção em semiliberdade

Creștere liberă

Výbehový chov (chov v exteriéri)

Prosta reja

Vapaa laidun – perinteinen kasvatustapa

Tillgång till utomhusvistelse

d)

Tradiciškai laisvai laikomi paukščiai

Hagyományos szabadtartás

Barra (free range) tradizzjonali

Boerenscharrel … met uitloop

Hoeve … met uitloop

Tradycyjny chów wybiegowy

Produção ao ar livre

Creștere liberă tradițională

Chované navol'no

Tradicionalna prosta reja

Ulkoiluvapaus

Traditionell utomhusvistelse

e)

Visiškoje laisvėje laikomi paukščiai

Teljes szabadtartás

Barra (free range) – liberta totali

Boerenscharrel … met vrije uitloop

Hoeve … met vrije uitloop

Chów wybiegowy bez ograniczeń

Produção em liberdade

Creștere liberă – libertate totală –

Úplne vol'ný chov

Prosta reja – neomejen izpust

Vapaa laidun – täydellinen liikkumavapaus

Uppfödd i full frihet


PRILOGA V

Pogoji iz člena 11 so naslednji:

(a)

Krmljeno z … % …

Naslednje posebne sestavine krme se lahko navedejo:

žita samo v primeru, če obsegajo najmanj 65 % teže krmnega obroka, ki se ga daje v večjem delu obdobja pitanja, ki ne sme vključevati več kot 15 % stranskih proizvodov žit. Če je navedena določena vrsta žita, mora ta obsegati najmanj 35 % krmnega obroka, v primeru koruze pa najmanj 50 %,

stročnice in zelene krmne rastline, če obsegajo najmanj 5 % mase krmnega obroka, ki se ga daje večino obdobja pitanja,

mlečni izdelki, če obsegajo najmanj 5 % mase krmnega obroka, ki se ga daje v zaključni fazi.

Vendar se lahko izraz „gos, krmljena z ovsom“ uporabi, kadar so gosi v zadnjih treh tednih pitane z najmanj 500 g ovsa na dan.

(b)

„Ekstenzivna zaprta reja“

Ta izraz se lahko uporablja:

(i)

če v prostoru gostota živali na m2 talne površine ne presega:

pri piščancih, mladih petelinih in kopunih: 15 ptic, ki skupaj ne presegajo 25 kg žive teže,

pri racah, pegatkah, puranih: 25 kg žive teže,

pri goseh: 15 kg žive teže;

(ii)

če se ptice zakolje pri starosti:

piščance: 56 dni ali pozneje,

purane: 70 dni ali pozneje,

gosi: 112 dni ali pozneje,

pekinške race: 49 dni ali pozneje,

muškatne race: samice 70 dni ali pozneje, samce 84 dni ali pozneje,

samice mulard: 65 dni ali pozneje,

pegatke: 82 dni ali pozneje,

mlade gosi (ali goske): 60 dni ali pozneje,

mlade peteline: 90 dni ali pozneje,

kopune: 140 dni ali pozneje.

(c)

„Prosta reja“

Ta izraz se lahko uporablja:

(i)

če gostota živali v prostoru in starost ob zakolu ne presegata meja iz točke (b), razen za piščance, pri katerih lahko gostota doseže 13 ptic, vendar skupaj ne več kot 27,5 kg žive teže na m2, in za kopune, pri katerih gostota ne sme preseči 7,5 na m2 in živa teža ne 27,5 kg na m2;

(ii)

če so imele ptice najmanj polovico svojega življenjskega obdobja podnevi stalen dostop do izpusta na prostem, ki je v glavnem pokrit z vegetacijo in obsega najmanj:

1 m2 na piščanca ali pegatko,

2 m2 na raco ali kopuna,

4 m2 na purana ali gos.

Pri pegatkah se izpusti lahko nadomestijo s kletkami, ki imajo površino tal najmanj tolikšno, kot je površina zaprtega prostora, in višino najmanj 2 m. Vsaka pegatka ima na voljo skupaj najmanj 10 cm gredi (v notranjem prostoru in kletki);

(iii)

če krmni obrok v fazi pitanja vsebuje najmanj 70 % žit;

(iv)

če ima zaprti prostor izpustne odprtine, katerih skupna dolžina znaša najmanj 4 m na 100 m2 površine prostora.

(d)

„Tradicionalna prosta reja“

Ta izraz se lahko uporablja:

(i)

če gostota živali v prostoru na m2 tal ne presega:

pri piščancih: 12 piščancev, ki skupaj ne presegajo 25 kg žive teže. V primeru mobilnih prostorov z ne več kot 150 m2 talne površine, ki ponoči ostanejo odprti, se lahko gostota poveča na 20 živali, vendar ne sme preseči 40 kg žive teže na m2,

pri kopunih: 6,25 (12 do starosti 91 dni), ki skupaj ne presegajo 35 kg žive teže,

pri muškatnih in pekinških racah: 8 samcev, ki skupaj ne presegajo 35 kg žive teže, 10 samic, ki skupaj ne presegajo 25 kg žive teže,

pri mulardih: 8, ki skupaj ne presegajo 35 kg žive teže,

pri pegatkah: 13, ki skupaj ne presegajo 25 kg žive teže,

pri puranih: 6,25 (10 do starosti sedmih tednov), ki skupaj ne presegajo 35 kg žive teže,

pri goseh: 5 (10 do starosti šestih tednov), zadnje tri tedne pitanja pa 3, če so zaprte, ki skupaj ne presegajo 30 kg žive teže;

(ii)

če celotna uporabna površina zaprtih prostorov posameznega rejnega področja ne presega 1 600 m2;

(iii)

če v vsakem zaprtem prostoru ni več kot:

4 800 piščancev,

5 200 pegatk,

4 000 samic muškatne ali pekinške race ali 3 200 samcev muškatne ali pekinške race ali 3 200 mulardov,

2 500 kopunov, gosi in pur;

(iv)

če ima zaprti prostor odprtine, katerih skupna dolžina znaša najmanj 4 m na 100 m2 površine prostora;

(v)

če ima perutnina podnevi stalen dostop do izpusta na prosto od starosti:

šestih tednov pri piščancih in kopunih,

osmih tednov pri racah, goseh, pegatkah in puranih;

(vi)

če je izpust na prostem v glavnem pokrit z vegetacijo in obsega najmanj:

2 m2 na piščanca, muškatno ali pekinško raco ali pegatko,

3 m2 na mularda,

4 m2 na kopuna od starosti 92 dni (2 m2 do starosti 91 dni),

6 m2 na puro,

10 m2 na gos.

Pri pegatkah se izpusti lahko nadomestijo s kletkami, ki imajo površino tal najmanj tolikšno, kot je površina notranjega prostora, in višino najmanj 2 m. Vsaka pegatka ima na voljo skupaj najmanj 10 cm gredi (v notranjem prostoru in kletki);

(vii)

če je pitana perutnina vrste, za katero je značilna počasnejša rast;

(viii)

če krmni obrok v fazi pitanja vsebuje najmanj 70 % žit;

(ix)

če je najnižja starost ob zakolu:

81 dni za piščance,

150 dni za kopune,

49 dni za pekinške race,

70 dni za samice muškatnih rac,

84 dni za samce muškatnih rac,

92 dni za mularde,

94 dni za pegatke,

140 dni za purane in gosi, ki se tržijo v celem za peko,

98 dni za pure, namenjene za kose,

126 dni za purane, namenjene za kose,

95 dni za gosi, pitane za pridobivanje jeter (foie gras) in magreta,

60 dni za mlade gosi in goske;

(x)

če zaključna faza v zaprtem prostoru ne presega:

pri piščancih, starih več kot 90 dni: 15 dni,

pri kopunih štiri tedne,

pri goseh in mulardih, pitanih za pridobivanje jeter (foie gras) in magreta, ki so stari več kot 70 dni: 4 tedne.

(e)

Prosta reja – neomejen izpust

Uporaba tega izraza mora ustrezati merilom iz točke (d), poleg tega pa mora imeti perutnina podnevi stalen dostop do zunanjega izpusta.

V primeru omejitev, vključno z omejitvami veterinarskih organov, ki se sprejmejo v okviru prava Skupnosti za javnozdravstveno varstvo in varstvo živali, zaradi katerih so možnosti izpusta perutnine na prosto omejene, se lahko perutnina, rejena v skladu s proizvodnimi metodami iz točk (c), (d) in (e) prvega pododstavka, razen pegatk, rejenih v kletkah, še naprej trži s posebnim sklicevanjem na način reje v obdobju omejitve, vendar v nobenem primeru ne več kot 12 tednov.


PRILOGA VI

DOLOČANJE IZGUBE VODE PRI ODTAJANJU

(Preskus z odcejanjem)

1.   Namen in obseg uporabe

Ta metoda se uporablja za določanje količine vode med odtajanjem zamrznjenih ali hitro zamrznjenih piščancev. Če količina vode pri odcejanju, izražena kot odstotek teže trupa (vključno z vso užitno drobovino, vsebovano v embalaži), presega mejno vrednost iz točke 7, se šteje, da je trup med obdelavo absorbiral presežek vode.

2.   Opredelitve

Količina vode, ki se jo določi po tej metodi, se izrazi kot odstotek skupne teže zamrznjenega ali hitro zamrznjenega trupa, vključno z užitno drobovino.

3.   Načelo

Zamrznjeni ali hitro zamrznjeni trup, po potrebi vključno z užitno drobovino, se odmrzne v nadzorovanih pogojih, ki omogočajo izračun teže odcejene vode.

4.   Naprave

4.1

Tehtnica, primerna za tehtanje do 5 kg, z natančnostjo najmanj 1 g.

4.2

Plastične vrečke, ki so dovolj velike, da držijo trup, in ki se jih da varno pritrditi.

4.3

Termostatsko nadzorovano korito z vodo z opremo, ki lahko drži trupe, kot je opisano v točkah 5.5 in 5.6. Korito lahko vsebuje količino vode, ki je enaka najmanj 8-kratni prostornini perutnine, ki jo je treba pregledati, in lahko vzdržuje temperaturo vode na 42 °C, z nihanjem za ± 2 °C.

4.4

Filtrirni papir ali druge vpojne papirne brisače.

5.   Postopek

5.1

Od perutnine za pregled se naključno izbere 20 trupov. Do preskusa iz točk 5.2 do 5.11 se jih hrani na temperaturi največ – 18 °C.

5.2

Zunanjost embalaže se obriše, da se odstranita led in voda na površini. Embalažo in njeno vsebino se stehta in zaokroži do najbližjega grama; tako dobimo vrednost M0.

5.3

Trup, po potrebi skupaj z užitno drobovino, ki se prodaja skupaj s trupom, se vzame iz zunanje embalaže. Embalažo se posuši in stehta ter zaokroži do najbližjega grama; tako dobimo vrednost M1.

5.4

Težo zamrznjenega trupa in drobovine se izračuna tako, da se M1 odšteje od M0.

5.5

Trup, vključno z užitno drobovino, se položi v močno plastično vrečko, ki ne prepušča vode, tako da je trebušna votlina obrnjena navzdol, proti zaprtemu delu vrečke. Vrečka mora biti dovolj dolga, da se jo lahko varno pritrdi v korito z vodo, vendar ne sme biti preširoka, da se trup ne premakne z navpičnega položaja.

5.6

Del vrečke, ki vsebuje trup in užitno drobovino, se popolnoma potopi v korito z vodo; vrečka ostane odprta, da gre lahko ven čim več zraka. Vrečka mora ostati v navpičnem položaju, da voda ne pride vanjo; po potrebi se uporabijo vodila ali dodatne uteži. Vrečke se ne smejo dotikati.

5.7

Vrečka ostane v koritu z vodo s konstantno temperaturo 42 °C (z dovoljenim nihanjem za ± 2 °C); vrečko se stalno premika in/ali se povzroča kroženje vode, dokler toplotno središče trupa (najgloblji del prsne mišice blizu grodnice pri evisceriranih piščancih ali sredi drobovine pri neevisceriranih) pri dveh naključno izbranih trupih ne doseže najmanj 4 °C. Zahtevani čas potopitve za trupe, skladiščene pri – 18 °C, je:

Kategorija po teži (g)

Teža trupa + drobovine (g)

Okvirni čas potopitve v minutah

Piščanci brez drobovine

Piščanci z drobovino

< 800

< 825

77

92

850

825–874

82

97

900

875–924

85

100

950

925–974

88

103

1 000

975–1 024

92

107

1 050

1 025–1 074

95

110

1 100

1 075–1 149

98

113

1 200

1 150–1 249

105

120

1 300

1 250–1 349

111

126

1 400

1 350–1 449

118

133

Za težo nad 1 400 g se za vsakih dodatnih 100 g doda sedem minut. Če po predlaganem času potopitve temperatura v dveh trupih ne doseže + 4 °C, se postopek odtajanja nadaljuje, dokler temperatura v toplotnem središču ne doseže + 4 °C.

5.8

Vrečko in njeno vsebino se vzame iz korita z vodo; dno vrečke se preluknja, da lahko odteče vsa odmrznjena voda. Vrečko in njeno vsebino se pusti odcejati eno uro pri temperaturi zraka med + 18 °C in + 25 °C.

5.9

Odmrznjeni trup se vzame iz vrečke, zavoj z drobovino (če je v trupu) pa se odstrani iz trebušne votline. Trup se znotraj in zunaj osuši s filtrirnim papirjem ali papirnimi brisačami. Zavoj z drobovino se prebode; ko vsa voda odteče, se zavoj in odtajano drobovino, kolikor je mogoče, osuši.

5.10

Določi se, kakšna je skupna teža odtajanega trupa, drobovine in zavoja, težo se zaokroži do najbližjega grama; tako dobimo vrednost M2.

5.11

Določi se težo zavoja z drobovino in se jo zaokroži do najbližjega grama; tako dobimo vrednost M3.

6.   Izračun rezultata

Količino vode pri odmrznitvi, izraženo v odstotku teže zamrznjenega ali hitro zamrznjenega trupa (vključno z drobovino), se dobi z naslednjo formulo:

((M0 – M1 – M2) / (M0 – M1 – M3)) × 100

7.   Ovrednotenje rezultatov

Če na vzorcu 20 trupov povprečna količina vode pri odmrznitvi preseže spodaj navedene odstotke, se smatra, da količina absorbirane vode med obdelavo presega mejne vrednosti.

Odstotki so za:

hlajenje z zrakom: 1,5 %,

hlajenje s pršenjem: 3,3 %,

hlajenje s potapljanjem: 5,1 %.


PRILOGA VII

DOLOČANJE SKUPNE VSEBNOSTI VODE V PIŠČANCIH

(Kemijska metoda)

1.   Namen in obseg uporabe

Ta metoda se uporablja za ugotavljanje skupne vsebnosti vode v zamrznjenih in hitro zamrznjenih piščancih. Metoda obsega ugotavljanje vsebnosti vode in beljakovin na vzorcih iz homogeniziranih perutninskih trupov. Skupna vsebnost vode, ki se jo tako določi, se primerja z mejno vrednostjo, izračunano s formulami iz točke 6.4, da se ugotovi, ali je bilo med obdelavo absorbirano preveč vode ali ne. Če analitik domneva, da so navzoče snovi, ki bi lahko vplivale na oceno, mora ustrezno ukrepati.

2.   Opredelitve

„Trup“: perutninski trup s kostmi, hrustancem in užitno drobovino, ki je morebiti dodana.

„Drobovina“: jetra, srce, želodček in vrat.

3.   Načelo

Vsebnost vode in beljakovin se določi v skladu s priznanimi standardi ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) ali drugimi analiznimi metodami, ki jih odobri Svet.

Najvišja skupna dovoljena vsebnost vode v trupu se določi na podlagi vsebnosti beljakovin v trupu, ki jo je mogoče povezati z vsebnostjo fiziološke tekočine.

4.   Naprave in reagenti

4.1

Tehtnica za tehtanje trupov in embalaže z natančnostjo najmanj 1 g.

4.2

Sekira ali žaga za meso za razkosavanje trupov na kose, primerno velike za sekljalnik.

4.3

Zmogljiv sekljalnik in mešalnik, ki lahko celotne zamrznjene ali hitro zamrznjene perutninske kose zmeša v homogeno zmes.

Opomba:

Ne priporoča se nobena posebna vrsta sekljalnika za meso. Sekljalnik mora biti dovolj močan, da zmelje zamrznjeno ali hitro zamrznjeno meso in kosti, tako da se dobi homogeno zmes, ki ustreza zmesi, ki se jo dobi iz sekljalnika z diskom s 4-milimetrskimi odprtinami.

4.4

Naprava, kot je opredeljena v standardu ISO 1442, za določanje vsebnosti vode.

4.5

Naprava, kot je opredeljena v standardu ISO 937, za določanje vsebnosti beljakovin.

5.   Postopek

5.1

Izmed perutnine, ki se jo preverja, se naključno izbere sedem trupov, ki se jih do začetka analize iz točk 5.2 do 5.6 ohranja v zamrznjenem stanju.

Lahko se opravi analiza vsakega od sedmih trupov ali analiza sestavljenega vzorca iz sedmih trupov.

5.2

Priprava se začne v eni uri po tem, ko so bili trupi vzeti iz zamrzovalnika.

5.3

(a)

Zunanjost embalaže se obriše, da se odstranita led in voda na površini. Vsak trup se stehta in vzame iz embalaže. Po razrezu trupa na manjše kose se v največji možni meri odstrani ovojni material, v katerem je drobovina. Skupno težo trupa, vključno z drobovino in ledom, ki se drži trupa, se določi tako, da se odšteje težo odstranjene embalaže in se težo zaokroži do najbližjega grama; tako dobimo vrednost P1.

(b)

V primeru analize sestavljenega vzorca se določi skupna teža sedmih trupov, pripravljenih v skladu s točko 5.3(a); tako dobimo vrednost P7.

5.4

(a)

Cel trup z vrednostjo P1 se seseklja v sekljalniku, kot je določeno v točki 4.3 (če je potrebno, se ga zmeša tudi z mešalnikom), da se dobi homogeno zmes, iz katere se lahko za vsak trup vzame reprezentativen vzorec.

(b)

V primeru analize sestavljenega vzorca se vseh sedem trupov z vrednostjo P7 seseklja v sekljalniku, kot je določeno v točki 4.3 (če je potrebno, se jih zmeša tudi z mešalnikom), da se dobi homogeno zmes, iz katere se lahko vzame dva reprezentativna vzorca za sedem trupov. Oba vzorca se analizirata, kot je opisano v točkah 5.5 in 5.6.

5.5

Vzame se vzorec homogene zmesi in se ga takoj uporabi za določitev vsebnosti vode po metodi v skladu s standardom ISO 1442, s čimer se dobi vsebnost vode (a %).

5.6

Vzame se tudi vzorec homogene zmesi in se ga takoj uporabi za določitev vsebnosti dušika po metodi v skladu s standardom ISO 937. Vsebnost dušika se pomnoži s faktorjem 6,25, s čimer se dobi vsebnost surovih beljakovin (b %).

6.   Izračun rezultatov

6.1

(a)

Težo vode (W) v vsakem trupu se izrazi s formulo aP1/100, težo beljakovin (RP) pa s formulo bP1/100; oboje je izraženo v gramih. Določi se skupna teža vode (W7) in beljakovin (RP7) sedmih analiziranih trupov.

(b)

V primeru analize sestavljenega vzorca se določita povprečna vsebnost vode (a %) in beljakovin (b %) iz dveh analiziranih vzorcev. Teža vode (W7) sedmih trupov se izrazi s formulo aP7/100 in teža beljakovin (RP7) s formulo bP7/100; oboje je izraženo v gramih.

6.2

Povprečna teža vode (WA) in beljakovin (RPA) se določi tako, da se W7 in RP7 deli s sedem.

6.3

Teoretična vsebnost fiziološke tekočine v gramih, ki je ugotovljena po tej metodi, se izračuna z naslednjo formulo:

pri piščancih: 3,53 × RPA + 23.

6.4

(a)

Zračno hlajenje

Ob predpostavki, da minimalna tehnično neizogibna absorpcija vode med pripravo znaša 2 % (1), se najvišja dovoljena meja za skupno vsebnost vode (WG) v gramih, kot je določeno s to metodo, izrazi z naslednjo formulo (vključno z intervalom zaupanja):

pri piščancih: WG = 3,65 × RPA + 42.

(b)

Hlajenje s pršenjem

Ob predpostavki, da minimalna tehnično neizogibna absorpcija vode med pripravo znaša 4,5 % (2), se najvišja dovoljena meja za skupno vsebnost vode (WG) v gramih, kot je določeno s to metodo, izrazi z naslednjo formulo (vključno z intervalom zaupanja):

pri piščancih: WG = 3,79 × RPA + 42.

(c)

Hlajenje s potapljanjem

Ob predpostavki, da minimalna tehnično neizogibna absorpcija vode med pripravo znaša 7 % (3), se najvišja dovoljena meja za skupno vsebnost vode (WG) v gramih, kot je določeno s to metodo, izrazi z naslednjo formulo (vključno z intervalom zaupanja):

pri piščancih: WG = 3,93 × RPA + 42.

6.5

Če povprečna vsebnost vode (WA) sedmih trupov, kot se določi v skladu s točko 6.2, ne presega vrednosti iz točke 6.4 (WG), se šteje, da je pregledana perutnina ustrezna.


(1)  Izračunano na osnovi trupa, brez absorpcije tuje vode.

(2)  Izračunano na osnovi trupa, brez absorpcije tuje vode.

(3)  Izračunano na osnovi trupa, brez absorpcije tuje vode.


PRILOGA VIII

DOLOČITEV SKUPNE VSEBNOSTI VODE V PERUTNINSKIH KOSIH

(Kemijska metoda)

1.   Namen in obseg uporabe

Ta metoda se uporablja za določanje skupne vsebnosti vode v nekaterih kosih perutnine. Metoda obsega ugotavljanje vsebnosti vode in beljakovin na vzorcih iz homogeniziranih perutninskih kosov. Skupna vsebnost vode, ki se jo tako določi, se primerja z mejno vrednostjo, izračunano s formulami iz točke 6.4, da se ugotovi, ali je bila med obdelavo absorbirana odvečna voda ali ne. Če analitik domneva, da so navzoče snovi, ki bi lahko vplivale na oceno, mora ustrezno ukrepati.

2.   Opredelitve in postopki vzorčenja

Za perutninske kose iz člena 20 se uporabljajo opredelitve iz člena 1(2). Velikost vzorcev je najmanj:

piščančje prsi: polovica prsi,

fileji piščančjih prsi: polovica odkoščenih prsi brez kože,

puranje prsi, fileji puranjih prsi in odkoščeno bedro: kosi po približno 100 g,

drugi kosi: kakor je opredeljeno v členu 1(2).

V primeru zamrznjenih ali hitro zamrznjenih proizvodov v razsutem stanju (kosi, ki niso posamično zapakirani) se lahko veliki paketi, iz katerih bodo odvzeti vzorci, do odvzema posameznih kosov shranjujejo pri temperaturi 0 °C.

3.   Načelo

Vsebnost vode in beljakovin se določi v skladu s priznanimi standardi ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) ali drugimi analiznimi metodami, ki jih odobri Svet.

Najvišja skupna dovoljena vsebnost vode v kosih perutnine se določi na podlagi vsebnosti beljakovin v kosih, ki jo je mogoče povezati z vsebnostjo fiziološke tekočine.

4.   Naprave in reagenti

4.1

Tehtnica za tehtanje kosov in embalaže z natančnostjo najmanj 1 g.

4.2

Sekira ali žaga za meso za razkosavanje kosov na manjše koščke, primerne za sekljalnik.

4.3

Zmogljiv sekljalnik in mešalnik, ki lahko perutninske kose in njihove koščke zmeša v homogeno maso.

Opomba:

Ne priporoča se nobena posebna vrsta sekljalnika za meso. Sekljalnik mora biti dovolj močan, da zmelje zamrznjeno ali hitro zamrznjeno meso in kosti, tako da se dobi homogeno zmes, ki ustreza zmesi, ki se jo dobi iz sekljalnika z diskom s 4-milimetrskimi odprtinami.

4.4

Naprava, kot je opredeljena v standardu ISO 1442, za določanje vsebnosti vode.

4.5

Naprava, kot je opredeljena v standardu ISO 937, za določanje vsebnosti beljakovin.

5.   Postopek

5.1

Izmed perutnine, ki se jo preverja, se naključno izbere pet kosov, ki se jih do začetka analize iz točk 5.2 do 5.6 ohranja v ohlajenem ali zamrznjenem stanju.

Vzorci zamrznjenih ali hitro zamrznjenih proizvodov v razsutem stanju iz točke 2 se lahko do začetka analize shranjujejo pri temperaturi 0 °C.

Lahko se opravi analiza vsakega od petih kosov ali analiza sestavljenega vzorca iz petih kosov.

5.2

Priprava se začne v eni uri po tem, ko so bili kosi vzeti iz zamrzovalnika ali hladilnika.

5.3

(a)

Zunanjost embalaže se obriše, da se odstranita led in voda na površini. Vsak kos se stehta in vzame iz embalaže. Kos se razreže na manjše koščke; skupno težo kosa se določi tako, da se odšteje težo odstranjene embalaže ter težo zaokroži do najbližjega grama; tako dobimo vrednost P1.

(b)

V primeru analize sestavljenega vzorca se določi skupna teža petih kosov, pripravljenih v skladu s točko 5.3(a); tako dobimo vrednost P5.

5.4

(a)

Cel kos z vrednostjo P1 se seseklja v sekljalniku, kot je določeno v točki 4.3 (če je potrebno, se ga zmeša tudi z mešalnikom), da se dobi homogeno zmes, iz katere se lahko za vsak kos vzame reprezentativen vzorec.

(b)

V primeru analize sestavljenega vzorca se vseh pet kosov z vrednostjo P5 seseklja v sekljalniku, kot je določeno v točki 4.3 (če je potrebno, se ga zmeša tudi z mešalnikom), da se dobi homogeno zmes, iz katere se lahko vzame dva reprezentativna vzorca za pet kosov.

Oba vzorca se analizirata, kot je opisano v točkah 5.5 in 5.6.

5.5

Vzame se vzorec homogene zmesi in se ga takoj uporabi za določitev vsebnosti vode po metodi v skladu s standardom ISO 1442, s čimer se dobi vsebnost vode (a %).

5.6

Vzame se tudi vzorec homogene zmesi in se ga takoj uporabi za določitev vsebnosti dušika po metodi v skladu s standardom ISO 937. Vsebnost dušika se pomnoži s faktorjem 6,25, s čimer se dobi vsebnost surovih beljakovin (b %).

6.   Izračun rezultatov

6.1

(a)

Težo vode (W) v vsakem kosu se izrazi s formulo aP1/100, težo beljakovin (RP) pa s formulo bP1/100; oboje je izraženo v gramih.

Določi se skupna teža vode (W5) in beljakovin (RP5) petih analiziranih kosov.

(b)

V primeru analize sestavljenega vzorca se določita povprečna vsebnost vode (a %) in beljakovin (b %) iz dveh analiziranih vzorcev. Težo vode (W5) v vsakem od petih kosov se izrazi s formulo aP5/100, težo beljakovin (RP5) pa s formulo bP5/100; oboje je izraženo v gramih.

6.2

Povprečna teža vode (WA) in beljakovin (RPA) se določi tako, da se W5 in RP5 deli s pet.

6.3

Teoretično srednje razmerje W/RP, določeno po tej metodi, je:

za piščančji prsni file: 3,19 ± 0,12,

za piščančje noge in četrti nog: 3,78 ± 0,19,

za puranji prsni file: 3,05 ± 0,15,

za puranja bedra: 3,58 ± 0,15,

za puranje bedro brez kosti: 3,65 ± 0,17.

6.4

Ob predpostavki, da minimalna tehnično neizogibna absorpcija vode med pripravo znaša 2 %, 4 % ali 6 % (1) glede na vrsto proizvoda in način hlajenja, so najvišja dovoljena razmerja W/RP, kot je določeno s to metodo, naslednja:

 

Zračno hlajenje

Hlajenje s pršenjem

Hlajenje s potapljanjem

Piščančji file brez kože

3,40

3,40

3,40

Piščančje prsi s kožo

3,40

3,50

3,60

Piščančja stegna, krače, bedra, bedra z delom hrbta, četrti nog, s kožo

4,05

4,15

4,30

Puranji file brez kože

3,40

3,40

3,40

Puranje prsi s kožo

3,40

3,50

3,60

Puranja stegna, krače, bedra s kožo

3,80

3,90

4,05

Meso puranjih beder brez kosti in brez kože

3,95

3,95

3,95

Če povprečno razmerje WA/RPA v petih kosih, kot se določi iz vrednosti iz točke 6.2, ne presega razmerja iz točke 6.4, se šteje, da so pregledani kosi perutnine ustrezni.


(1)  Izračunano na osnovi kosa, brez absorpcije tuje vode. Za file brez kože in meso puranjih beder brez kosti je za vse načine hlajenja odstotek 2 %.


PRILOGA IX

PREGLED ABSORPCIJE VODE V PROIZVODNEM OBRATU

(Preskus v klavnicah)

1.

Najmanj enkrat vsakih osem delovnih ur:

se naključno izbere 25 trupov z linije za evisceracijo, in sicer takoj po odstranitvi drobovine ter maščobe ter pred prvim pranjem.

2.

Po potrebi se odreže vrat, koža vratu pa ostane na trupu.

3.

Vsak trup se posebej označi. Vsak trup se stehta, zabeleži se njegova teža, zaokrožena do najbližjega grama.

4.

Pregledane trupe se vrne na linijo za evisceracijo, da gredo skozi normalne postopke pranja, hlajenja, odcejanja itn.

5.

Na koncu linije za odcejanje se označene trupe vzame iz linije, pri čemer se jih ne odceja več časa, kot je običajno za perutnino iz serije, iz katere je bil vzorec vzet.

6.

Vzorec je sestavljen iz prvih 20 ponovno izbranih trupov. Ponovno se jih stehta. Njihova teža, zaokrožena do najbližjega grama, se zabeleži zraven teže prvega tehtanja. Test je neveljaven, če je ponovno izbranih manj kot 20 označenih trupov.

7.

Z vzorčnih trupov se odstrani oznake in se jih pošlje skozi normalne postopke pakiranja.

8.

Odstotek absorbirane vode se določi tako, da se skupno težo 20 pregledanih trupov pred pranjem odšteje od skupne teže istih trupov po pranju, hlajenju in odcejanju, razliko pa se deli z začetno težo in pomnoži s 100.

9.

Namesto ročnega tehtanja, kot je opisano v točkah 1 do 8, se lahko uporabi avtomatsko tehtanje za določanje odstotka absorpcije vode za isto število trupov in v skladu z enakimi načeli, če je avtomatsko tehtanje za ta namen vnaprej odobreno s strani pristojnega organa.

10.

Rezultat ne sme presegati naslednjih odstotkov začetne teže trupa ali katere koli druge številke, ki omogoča skladnost z maksimalno skupno vsebnostjo tuje vode:

:

zračno hlajenje

:

0 %,

:

hlajenje s pršenjem

:

2 %,

:

hlajenje s potapljanjem

:

4,5 %.


PRILOGA X

NAVEDBE IZ ČLENA 16(6)

:

v bolgarščini

:

Съдържанието на вода превишава нормите на ЕО

:

v španščini

:

Contenido en agua superior al límite CE

:

v češčini

:

Obsah vody překračuje limit ES

:

v danščini

:

Vandindhold overstiger EF-Normen

:

v nemščini

:

Wassergehalt über dem EG-Höchstwert

:

v estonščini

:

Veesisaldus ületab EÜ normi

:

v grščini

:

Περιεκτικότητα σε νερό ανώτερη του ορίου ΕΚ

:

v angleščini

:

Water content exceeds EC limit

:

v francoščini

:

Teneur en eau supérieure à la limite CE

:

v italijanščini

:

Tenore d’acqua superiore al limite CE

:

v latvijščini

:

Ūdens saturs pārsniedz EK noteikto normu

:

v litovščini

:

Vandens kiekis viršija EB nustatytą ribą

:

v madžarščini

:

Víztartalom meghaladja az EK által előírt határértéket

:

v malteščini

:

Il-kontenut ta’ l-ilma superjuri għal-limitu KE

:

v nizozemščini

:

Watergehalte hoger dan het EG-maximum

:

v poljščini

:

Zawartość wody przekracza normę WE

:

v portugalščini

:

Teor de água superior ao limite CE

:

v romunščini

:

Conținutul de apă depășește limita CE

:

v slovaščini

:

Obsah vody presahuje limit ES

:

v slovenščini

:

Vsebnost vode presega ES omejitev

:

v finščini

:

Vesipitoisuus ylittää EY-normin

:

v švedščini

:

Vattenhalten överstiger den halt som är tillåten inom EG.


PRILOGA XI

SEZNAM NACIONALNIH REFERENČNIH LABORATORIJEV

Belgija

Instituut voor Landbouw- en Visserijonderzoek (ILVO)

Eenheid Technologie en Voeding

Productkwaliteit en voedselveiligheid

Brusselsesteenweg 370

B-9090 Melle

Bolgarija

Национален диагностичен научно-изследователски ветеринарно-медицински институт

(National Diagnostic Research Veterinary Medicine Institute)

бул. „Пенчо Славейков“ 15

(15, Pencho Slaveikov str.)

София–1606

(Sofia–1606)

Češka

Státní veterinární ústav Jihlava

Národní referenční laboratoř pro mikrobiologické,

chemické a senzorické analýzy masa a masných výrobků

Rantířovská 93

CZ-586 05 Jihlava

Danska

Fødevarestyrelsen

Fødevareregion Øst

Afdeling for Fødevarekemi

Søndervang 4

DK-4100 Ringsted

Nemčija

Bundesforschungsanstalt für Ernährung und Lebensmittel

Standort Kulmbach

E.C.-Baumann-Straße 20

D-95326 Kulmbach

Estonija

Veterinaar- ja Toidulaboratoorium

Kreutzwaldi 30

EE-51006 Tartu

Irska

National Food Centre

Teagasc

Dunsinea

Castleknock

IE-Dublin 15

Grčija

Ministry of Rural Development & Food

Veterinary Laboratory of Larisa

7th km Larisa-Trikalοn st.

GR-411 10 Larisa

Španija

Laboratorio Arbitral Agroalimentario

Carretera de La Coruña, km 10,700

E-28023 Madrid

Francija

SCL Laboratoire de Lyon

10, avenue des Saules

BP 74

F-69922 Oullins

Italija

Ministero Politiche Agricole e Forestali

Ispettorato centrale per il controllo della qualità dei prodotti agroalimentari

Laboratorio di Modena

Via Jacopo Cavedone n. 29

I-41100 Modena

Ciper

Agricultural Laboratory

Department of Agriculture

Loukis Akritas Ave; 14

CY-Lefcosia (Nicosia)

Latvija

Pārtikas un veterinārā dienesta

Nacionālais diagnostikas centrs

Lejupes iela 3,

Rīga, LV-1076

Litva

Nacionalinė veterinarijos laboratorija

J. Kairiūkščio g. 10

LT-2021 Vilnius

Luksemburg

Laboratoire National de Santé

Rue du Laboratoire, 42

L-1911 Luxembourg

Madžarska

Országos Élelmiszervizsgáló Intézet

Budapest 94. Pf. 1740

Mester u. 81.

HU-1465

Malta

Malta National Laboratory

UB14, San Gwann Industrial Estate

San Gwann, SGN 09

Malta

Nizozemska

RIKILT — Instituut voor Voedselveiligheid

Bornsesteeg 45, gebouw 123

6708 AE Wageningen

Nederland

Avstrija

Österreichische Agentur für Gesundheit und Ernährungssicherheit GmbH

Institut für Lebensmitteluntersuchung Wien

Abteilung 6 — Fleisch und Fleischwaren

Spargelfeldstraße 191

A-1226 Wien

Poljska

Centralne Laboratorium Głównego Inspektoratu Jakości

Handlowej Artykułów Rolno-Spożywczych

ul. Reymonta 11/13

60-791 Poznań

Polska

Portugalska

Autoridade de Segurança Alimentar e Económica — ASAE

Laboratório Central da Qualidade Alimentar — LCQA

Av. Conde Valbom, 98

P-1050-070 Lisboa

Romunija

Institutul de Igienă și Sănătate Publică Veterinară

Str. Câmpul Moșilor, nr. 5, Sector 2

București

Slovenija

Univerza v Ljubljani

Veterinarska fakulteta

Nacionalni veterinarski inštitut

Gerbičeva 60

SI-1115 Ljubljana

Slovaška

Štátny veterinárny a potravinový ústav

Botanická 15

842 52 Bratislava

Slovenská republika

Finska

Elintarviketurvallisuusvirasto Evira

Mustialankatu 3

FI-00710 Helsinki

Švedska

Livsmedelsverket

Box 622

S-75126 Uppsala

Združeno kraljestvo

Laboratory of the Government Chemist

Queens Road

Teddington

TW11 0LY

United Kingdom


PRILOGA XII

Naloge in organizacijska sestava strokovnega odbora za preverjanje vsebnosti vode v perutninskem mesu

Strokovni odbor iz člena 19 je pristojen za naslednje naloge:

(a)

oskrbovanje nacionalnih referenčnih laboratorijev z informacijami o analitskih metodah in komparativnih testiranjih glede vsebnosti vode v perutninskem mesu;

(b)

koordiniranje uporabe metod iz točke (a) v nacionalnih referenčnih laboratorijih, z organiziranjem komparativnega testiranja in zlasti preverjanja strokovne usposobljenosti;

(c)

podpora nacionalnim referenčnim laboratorijem pri preverjanju strokovne usposobljenosti z zagotavljanjem znanstvene podpore za presojo statističnih podatkov in poročanje;

(d)

koordiniranje razvoja novih analitskih metod in obveščanje nacionalnih referenčnih laboratorijev o napredku na tem področju;

(e)

zagotavljanje znanstvene in tehnične pomoči Komisiji, zlasti kadar države članice medsebojno spodbijajo rezultate analiz.

Strokovni odbor iz člena 19 je organiziran na sledeči način:

Strokovni odbor za preverjanje vsebnosti vode v perutninskem mesu sestavljajo predstavniki Inštituta za referenčne materiale in meritve (IRMM) Skupnega raziskovalnega središča (JRC), Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja ter treh nacionalnih referenčnih laboratorijev. Predstavnik IRMM predseduje odboru in imenuje nacionalne referenčne laboratorije po načelu rotacije. Organ države članice, pristojen za izbrani nacionalni referenčni laboratorij, nato imenuje posamezne strokovnjake za preverjanje vsebnosti vode v živilih, ki bodo sodelovali v odboru. Z vsakoletno rotacijo se vsakič zamenja po en sodelujoči nacionalni referenčni laboratorij, da se zagotovi kontinuiteta v odboru. Stroške strokovnjakov držav članic in/ali nacionalnih referenčnih laboratorijev pri izvajanju njihovih nalog iz te priloge krijejo posamezne države članice.

Naloge nacionalnih referenčnih laboratorijev

Nacionalni referenčni laboratoriji, navedeni v Prilogi XI, so odgovorni za naslednje naloge:

(a)

koordiniranje dejavnosti nacionalnih laboratorijev, odgovornih za analize vsebnosti vode v perutninskem mesu;

(b)

pomoč pristojnemu organu v državi članici pri organiziranju sistema za preverjanje vsebnosti vode v perutninskem mesu;

(c)

sodelovanje pri komparativnem testiranju (preverjanju usposobljenosti) med različnimi nacionalnimi laboratoriji iz točke (a);

(d)

zagotavljanje, da so informacije strokovnega odbora posredovane pristojnemu organu v zadevni državi članici in nacionalnim laboratorijem iz točke (a);

(e)

sodelovanje s strokovnim odborom in ob imenovanju v strokovni odbor priprava potrebnih preskusnih vzorcev, vključno s testiranjem homogenosti, ter organiziranje ustreznega prevoza.


PRILOGA XIII

Korelacijska tabela

Uredba (EGS) št. 1906/90

Uredba (EGS) št. 1538/91

Ta uredba

 

Člen 1

Člen 1

 

Člen 1a, uvodno besedilo

Člen 2, uvodno besedilo

Člen 2(2), (3) in (4)

 

Člen 2(a), (b) in (c)

Člen 2(8)

 

Člen 2(d)

 

Člen 1a, prva in druga alinea

Člen 2(e) in (f)

 

Člen 2

Člen 3(1) do (4)

Člen 4

 

Člen 3(5)

 

Člen 3

Člen 4

 

Člen 4

Člen 5(1)

Člen 5(1) do (4)

 

Člen 5(2) do (5)

Člen 6

 

Člen 5(6)

 

Člen 5

Člen 6

 

Člen 6(1), uvodni stavek

Člen 7(1), uvodni stavek

 

Člen 6(1), prva do šesta alinea

Člen 7(1)(a) do (f)

 

Člen 6(2), uvodno besedilo

Člen 7(2), uvodno besedilo

 

Člen 6(2), prva do četrta alinea

Člen 7(2)(a) do (d)

 

Člen 7(1)

Člen 8(1)

 

Člen 7(3)

Člen 8(2)

 

Člen 7(4)

Člen 8(3)

 

Člen 7(5)

Člen 8(4)

 

Člen 7(6)

Člen 8(5)

 

Člen 8(1)

Člen 9(1)

 

Člen 8(2)

Člen 9(2)

 

Člen 8(3), uvodno besedilo

Člen 9(3), uvodno besedilo

 

Člen 8(3), prva alinea

Člen 9(3)(a)

 

Člen 8(3), druga alinea

Člen 9(3)(b)

 

Člen 8(4), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 9(4), prvi pododstavek, uvodno besedilo

 

Člen 8(4), prvi pododstavek, prva do tretja alinea

Člen 9(4), prvi pododstavek, točke (a) do (c)

 

Člen 8(4), drugi pododstavek

Člen 9(4), drugi pododstavek

 

Člen 8(5) do (12)

Člen 9(5) do (12)

 

Člen 8(13), prvi pododstavek

 

Člen 8(13), drugi pododstavek

Člen 9(13)

 

Člen 9

Člen 10

 

Člen 10

Člen 11

 

Člen 11(1), uvodno besedilo

Člen 12(1), uvodno besedilo

 

Člen 11(1), prva do četrta alinea

Člen 12(1)(a) do (d)

 

Člen 11(2)

Člen 12(2)

 

Člen 11(2a)

Člen 12(3)

 

Člen 11(2b)

Člen 12(4)

 

Člen 11(3), uvodno besedilo

Člen 12(5), uvodno besedilo

 

Člen 11(3), prva do četrta alinea

Člen 12(5)(a) do (d)

 

Člen 11(4)

Člen 12(6)

 

Člen 12

Člen 13

 

Člen 13

Člen 14

 

Člen 14a(1) in (2)

Člen 15

 

Člen 14a(3) do (5)

Člen 16(1) do (3)

 

Člen 14a(5a)

Člen 16(4)

 

Člen 14a(6)

Člen 16(5)

 

Člen 14a(7), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 16(6), prvi pododstavek

 

Člen 14a(7), prvi pododstavek, alinee

Priloga X

 

Člen 14a(7), drugi in tretji pododstavek

Člen 16(6), drugi in tretji pododstavek

 

Člen 14a(8) do (12)

Člen 17(1) do (5)

 

Člen 14a(12a)

Člen 18(1)

 

Člen 14a(13)

Člen 18(2)

 

Člen 14a(14)

Člen 19

 

Člen 14b(1)

Člen 20(1)

 

Člen 14b(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 20(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo

 

Člen 14b(2), prvi pododstavek, prva do tretja alinea

Člen 20(2), prvi pododstavek, točke (a) do (c)

 

Člen 14b(2), drugi pododstavek

Člen 20(2), drugi pododstavek

 

Člen 14b(3) in (4)

Člen 20(3) in 4)

 

Člen 15

 

Člen 21

 

Člen 22

 

Priloga I

Priloga I

 

Priloga Ia

Priloga II

 

Priloga II

Priloga III

 

Priloga III

Priloga IV

 

Priloga IV

Priloga V

 

Priloga V

Priloga VI

 

Priloga VI

Priloga VII

 

Priloga VIa

Priloga VIII

 

Priloga VII

Priloga IX

 

Priloga VIII

Priloga XI

 

Priloga IX

Priloga XII

 

Priloga XIII


Top