19.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 123/98

(1)

Dolgoročno financiranje je ključno orodje, ki evropskemu gospodarstvu omogoča, da stopi na pot pametne, trajnostne in vključujoče rasti, v skladu s strategijo Evropa 2020, do visoke ravni zaposlenosti ter do konkurenčnosti za izgradnjo prihodnjega gospodarstva tako, da bo manj dovzetno za sistemska tveganja in bolj odporno. Evropski dolgoročni investicijski skladi (ELTIF) omogočajo dolgoročno financiranje različnih infrastrukturnih projektov, podjetij, ki ne kotirajo na borzi, ali malih in srednjih podjetij (MSP), ki kotirajo na borzi, ki izdajajo instrumente lastniškega kapitala ali dolžniške instrumente, katerih kupec ni zlahka določljiv. S financiranjem takšnih projektov ELTIF prispevajo k financiranju realnega gospodarstva Unije in izvajanju njenih politik.

(2)

Na strani povpraševanja lahko ELTIF upraviteljem pokojnin, zavarovalnim podjetjem, fundacijam, občinam in drugim subjektom, ki imajo redne in ponavljajoče se obveznosti ter iščejo dolgoročne donose v okviru dobro reguliranih struktur, ponudijo stabilen tok prihodkov. Kljub zagotavljanju manjše likvidnosti kot naložbe v prenosljive vrednostne papirje lahko ELTIF ponudijo stabilen tok prihodkov za individualne vlagatelje, ki se zanašajo na reden denarni tok, kakršnega lahko ustvari ELTIF. ELTIF lahko ponudijo tudi dobre priložnosti za postopno povečevanje vrednosti kapitala za tiste vlagatelje, ki nimajo stabilnega toka prihodkov.

(3)

Financiranje projektov, kot so transportna infrastruktura, trajnostna proizvodnja ali distribucija energije, socialna infrastruktura (domovi ali bolnišnice), uvajanje novih tehnologij in sistemov za zmanjšanje porabe virov ter energije ali nadaljnja rast MSP, je lahko pomanjkljivo. Kot se je pokazalo v finančni krizi, bi lahko dopolnjevanje bančnega financiranja s širšim obsegom različnih virov financiranja, ki bolje mobilizirajo kapital, pomagalo odpravljati vrzeli v financiranju. V tem pogledu imajo lahko ELTIF ključno vlogo in lahko mobilizirajo kapital tudi s privabljanjem vlagateljev iz tretjih držav.

(4)

Ta uredba se osredotoča na spodbujanje evropskih dolgoročnih naložb v realno gospodarstvo. Tudi dolgoročne naložbe v projekte, podjetja in infrastrukturo v tretjih državah lahko prispevajo kapital za ELTIF in tako koristijo evropskemu gospodarstvu. Zato se takšnih naložb ne bi smelo preprečiti.

(5)

Če uredbe, ki bi določala pravila glede ELTIF, ne bi bilo, bi bili na nacionalni ravni morda sprejeti razhajajoči ukrepi, kar bi zaradi razlik pri ukrepih za zaščito naložb najverjetneje povzročilo izkrivljanje konkurence. Razhajanja med nacionalnimi zahtevami glede sestave portfelja, diverzifikacije in primernih sredstev, še posebej naložbe v blago, povzročajo ovire čezmejnemu trženju investicijskih skladov, ki so usmerjeni na podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in realna sredstva, saj vlagatelji ne morejo enostavno primerjati različnih naložbenih možnosti, ki so jim ponujene. Razhajanja med nacionalnimi zahtevami povzročajo tudi različne ravni zaščite vlagateljev. Poleg tega razhajanja med nacionalnimi zahtevami, ki se nanašajo na metode vlaganja, kot so dovoljene ravni zadolževanja, uporaba izvedenih finančnih instrumentov, pravila, ki veljajo za prodajo na kratko ali posle financiranja z vrednostnimi papirji, povzročajo neskladja glede ravni zaščite vlagateljev. Razhajanja med nacionalnimi zahtevami glede odkupa ali obdobij razpolaganja prav tako ovirajo čezmejno prodajo skladov, ki vlagajo v sredstva, ki ne kotirajo na borzi. Ta razhajanja lahko zaradi povečanja pravne negotovosti oslabijo zaupanje vlagateljev pri odločanju za naložbe v tovrstne sklade in zmanjšajo možnosti, ki jih imajo vlagatelji na voljo za učinkovito izbiro med različnimi priložnostmi za dolgoročne naložbe. Zato je ustrezna pravna podlaga za to uredbo člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(6)

Potrebna so enotna pravila, če želimo zagotoviti, da bo imel profil produkta ELTIF enotno in stabilno podobo. Natančneje, če želimo zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga in visoko raven zaščite vlagateljev, je glede delovanja ELTIF potrebno vzpostaviti enotna pravila, še posebej glede sestave njihovih portfeljev in naložbenih instrumentov, ki jih lahko uporabljajo za pridobivanje izpostavljenosti dolgoročnim sredstvom, kot so instrumenti lastniškega kapitala ali dolžniški instrumenti, ki jih izdajajo MSP, ki kotirajo na borzi, in podjetja, ki ne kotirajo na borzi, kot tudi realnim sredstvom. Enotna pravila glede portfelja ELTIF so potrebna tudi zato, da bo lahko ELTIF, ki si prizadeva ustvarjati redne prihodke, ohranil diverzificiran portfelj naložbenih sredstev za ohranjanje rednega denarnega toka. ELTIF so prvi korak k vzpostavitvi povezanega notranjega trga za zbiranje kapitala, ki ga bo mogoče usmeriti v dolgoročne naložbe v evropsko gospodarstvo. Za nemoteno delovanje notranjega trga za dolgoročne naložbe je potrebno, da Komisija še naprej ocenjuje potencialne ovire pri čezmejnem pridobivanju dolgoročnega kapitala, vključno z ovirami, ki nastanejo zaradi davčne obravnave teh naložb.

(7)

Bistveno je zagotoviti, da se pravila glede delovanja ELTIF, zlasti glede sestave njegovega portfelja in naložbenih instrumentov, ki jih lahko uporabljajo, neposredno uporabljajo za upravitelje ELTIF, zato je treba takšna nova pravila sprejeti v obliki uredbe. To zagotavlja tudi enotne pogoje za uporabo oznake „ELTIF“, in sicer s preprečevanjem, da bi prišlo do razhajanja med nacionalnimi zahtevami. Upravitelji ELTIF bi morali upoštevati enaka pravila v vsej Uniji, da bi okrepili zaupanje vlagateljev v ELTIF in zagotovili trajno zaupanje v oznako „ELTIF“. Hkrati se s sprejetjem enotnih pravil zmanjša zapletenost regulativnih zahtev, ki veljajo za ELTIF. Z enotnimi pravili se zmanjšujejo tudi stroški upraviteljev, namenjeni doseganju skladnosti z razhajajočimi nacionalnimi zahtevami za sklade, ki vlagajo v podjetja, ki kotirajo ali ne kotirajo na borzi, in primerljive razrede realnih sredstev. To še posebej velja za upravitelje ELTIF, ki želijo zbirati kapital čezmejno. Sprejetje enotnih pravil prav tako prispeva k odpravi izkrivljanja konkurence.

(8)

Nova pravila glede ELTIF so tesno povezana z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), saj navedena direktiva ustvarja pravni okvir, ki ureja upravljanje in trženje alternativnih investicijskih skladov (AIS) v Uniji. ELTIF so po opredelitvi EU AIS, ki jih upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS), ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

(9)

Medtem ko Direktiva 2011/61/EU predvideva tudi postopno ureditev UAIS in AIS, ki niso iz EU, v tretjih državah, imajo nova pravila glede ELTIF bolj omejen obseg, ki poudarja evropsko razsežnost novega dolgoročnega naložbenega produkta. Zato bi lahko ELTIF postali le EU AIS, kot so opredeljeni v Direktivi 2011/61/EU, in le, če jih upravlja upravitelj EU UAIS, ki je pridobil dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

(10)

Nova pravila, ki se uporabljajo za ELTIF, bi morala temeljiti na obstoječem zakonodajnem okviru, ki ga vzpostavlja Direktiva 2011/61/EU, in aktih, sprejetih za njeno izvajanje. Zato bi se morala pravila za produkte v zvezi z ELTIF uporabljati poleg pravil, določenih v obstoječem pravu Unije. Za ELTIF bi se morala še posebej uporabljati pravila o upravljanju in trženju, določena v Direktivi 2011/61/EU. Enako bi se morala za čezmejne dejavnosti ELTIF ustrezno uporabljati tudi pravila glede čezmejnega opravljanja storitev in pravice do ustanavljanja, določena v Direktivi 2011/61/EU. Dopolnjevati bi jih morala posebna pravila glede trženja, zasnovana za čezmejno trženje ELTIF malim in profesionalnim vlagateljem po vsej Uniji.

(11)

Za vse EU AIS, ki se želijo tržiti kot ELTIF, bi se morala uporabljati enotna pravila. EU AIS, ki se ne želijo tržiti kot ELTIF, ta pravila ne bi smela zavezovati, hkrati pa bi s tem tudi soglašali, da ne bodo izkoriščali prednosti, ki iz tega izhajajo. Kolektivni naložbeni podjemi v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in AIS, ki niso iz EU, ne bi smeli biti primerni za trženje kot ELTIF.

(12)

Za zagotovitev skladnosti ELTIF s harmoniziranimi pravili, ki urejajo dejavnosti teh skladov, je treba zahtevati, da pristojni organi izdajo dovoljenja ELTIF. Harmonizirano izdajo dovoljenj in postopke nadzora za UAIS v okviru Direktive 2011/61/EU bi moral zato dopolnjevati poseben postopek izdaje dovoljenj za ELTIF. Vzpostaviti bi bilo treba postopke, ki bodo zagotavljali, da lahko ELTIF upravljajo le EU UAIS, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU in so zmožni upravljati ELTIF. Sprejeti bi bilo treba vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo ELTIF izpolnjevali harmonizirana pravila, ki urejajo dejavnosti teh skladov. Kadar ima ELTIF notranjega upravitelja in ni bil imenovan zunanji UAIS, bi se moral uporabljati poseben postopek izdaje dovoljenj.

(13)

Ker imajo EU AIS lahko drugačne pravne oblike, ki ne pomenijo nujno statusa pravne osebe, bi bilo treba določbe, ki od ELTIF zahtevajo ukrepanje, razumeti tako, da se v primerih, ko so ELTIF ustanovljeni kot EU AIS, ki zato, ker nimajo statusa pravne osebe, ne morejo delovati sami, nanašajo na upravitelja ELTIF.

(14)

Za zagotovitev, da bodo ELTIF vlagali v dolgoročne naložbe in prispevali k financiranju trajnostne rasti gospodarstva Unije, bi morala pravila glede portfelja ELTIF zahtevati jasno opredelitev kategorij sredstev, ki so primerna za naložbe s strani ELTIF, in pogojev, pod katerimi bi morala biti primerna. ELTIF bi morala v primerna naložbena sredstva vložiti vsaj 70 % svojega kapitala. Za zagotovitev integritete ELTIF je zaželeno tudi, da se ELTIF prepove sodelovanje pri nekaterih finančnih transakcijah, ki bi zaradi pojava tveganj, različnih od tistih, ki so pri skladu, namenjenemu dolgoročnim naložbam, pričakovana, lahko ogrozile njihovo naložbeno strategijo in cilje. Da bi zagotovili jasno usmerjenost v dolgoročne naložbe, kar lahko koristi malim vlagateljem, ki so jim manj običajne naložbene strategije tuje, ELTIF ne bi smelo biti dovoljeno vlagati v izvedene finančne instrumente, razen za zavarovanje pred tveganji, neločljivo povezanimi z njihovimi lastnimi naložbami. Zaradi likvidne narave blaga in izvedenih finančnih instrumentov, zaradi katere pride do posredne izpostavljenosti, naložbe v blago ne potrebujejo dolgoročnih obvez vlagateljev in bi jih bilo zato treba izvzeti iz primernih naložbenih sredstev. To načelo se ne uporablja za naložbe v infrastrukturo ali podjetja, ki so povezana z blagom ali katerih uspešnost je neposredno povezana z donosnostjo blaga, na primer kmetije v primeru kmetijskih proizvodov ali elektrarne v primeru energetskih proizvodov.

(15)

Opredelitev, kaj predstavlja dolgoročno naložbo, je široka. Primerna naložbena sredstva so v splošnem nelikvidna, zahtevajo obveze za določeno obdobje in imajo dolgoročen ekonomski profil. Primerna naložbena sredstva so neprenosljivi vrednostni papirji in zato nimajo dostopa do likvidnosti sekundarnih trgov. Pogosto zahtevajo fiksne zaveze, kar omejuje možnosti njihovega trženja. Ker pa imajo MSP, ki kotirajo na borzi, lahko težave z likvidnostjo in dostopom do sekundarnega trga, bi jih bilo kljub navedenemu treba obravnavati kot kvalificirana portfeljska podjetja. Narava ekonomske dobe naložbe, ki jo zahtevajo ELTIF, je zaradi visokih kapitalskih obveznosti in dolžine obdobja, ki je potrebno za ustvarjanje donosov, dolgoročna.

(16)

ELTIF bi moralo biti dovoljeno vlagati tudi v sredstva, ki niso primerna naložbena sredstva, saj bi to lahko bilo potrebno, če želijo učinkovito upravljati svoj denarni tok, a le, če je to v skladu z njihovo dolgoročno naložbeno strategijo.

(17)

Primerna naložbena sredstva bi bilo treba razumeti, kot da vključujejo udeležbo, kot so instrumenti lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala, dolžniški instrumenti v kvalificiranih portfeljskih podjetjih in posojila, ki so jim dana. Vključevati bi morala tudi udeležbo v drugih skladih, ki so usmerjeni na sredstva, kot so naložbe v podjetja, ki ne kotirajo na borzi in ki izdajajo instrumente lastniškega kapitala ali dolžniške instrumente, katerih kupec ni zlahka določljiv. Neposredni deleži realnih sredstev, razen če so listinjena, bi morali tudi ustvariti kategorijo primernih sredstev, če ustvarijo predvidljiv denarni tok, bodisi reden ali nereden, v smislu, da jih je mogoče oblikovati in oceniti z uporabo metode diskontirane vrednosti denarnega toka. Ta sredstva bi na primer lahko zajemala socialno infrastrukturo, ki zagotavlja predvidljive donose, kot so energija, promet in komunikacijska infrastruktura ter izobraževanje, zdravje, socialno varstvo ali industrijski obrati. Nasprotno pa sredstva, kot so umetnine, rokopisi, zaloge vin ali nakit ne bi smela biti primerna, ker praviloma ne zagotavljajo predvidljivega denarnega toka.

(18)

Primerna naložbena sredstva bi morala zajemati realna sredstva v vrednosti nad 10 000 000 EUR, ki prinašajo ekonomske in socialne koristi. Ta sredstva zajemajo infrastrukturo, intelektualno lastnino, plovila, opremo, stroje, letalski ali železniški vozni park ter nepremično premoženje. Naložbe v poslovne in stanovanjske nepremičnine bi morale biti dovoljene v obsegu, v katerem prispevajo k pametni, trajnostni in vključujoči rasti ali k energetski, regionalni in kohezijski politiki Unije. Naložbe v takšno nepremično premoženje bi morale biti jasno dokumentirane, da se dokažejo dolgoročne zaveze takšnemu premoženju. Namen te uredbe ni spodbujanje špekulativnih naložb.

(19)

Obseg infrastrukturnih projektov zahteva veliko kapitala, ki mora ostati naložen daljša obdobja. Taki infrastrukturni projekti vključujejo javno stavbno infrastrukturo, kot so šole, bolnišnice ali zapori, socialno infrastrukturo, kot so neprofitna stanovanja, prometno infrastrukturo, kot so ceste, množični tranzitni sistemi ali letališča, energetsko infrastrukturo, kot so energetska omrežja, projekti prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjšanja posledic teh sprememb, elektrarne ali cevovodi, infrastrukturo za upravljanje voda, kot so vodovodni sistemi, kanalizacija ali namakalni sistemi, komunikacijsko infrastrukturo, kot so omrežja, in infrastrukturo za ravnanje z odpadki, kot so sistemi njihovega recikliranja ali zbiranja.

(20)

Instrumente navideznega lastniškega kapitala bi bilo treba razumeti, kot da vsebujejo vrsto finančnega instrumenta, ki je kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerega poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano. Taki instrumenti vključujejo vrsto finančnih instrumentov, kot so podrejena posojila, tiha udeležba, udeležbena posojila, pravice do udeležbe pri dobičku, zamenljive obveznice in obveznice z nakupnim bonom.

(21)

ELTIF bi moralo biti kot odraz obstoječih poslovnih praks dovoljeno kupovati obstoječe delnice kvalificiranega portfeljskega podjetja od obstoječih delničarjev tega podjetja. Za zagotovitev kar najširših možnosti za zbiranje sredstev bi morale biti dovoljene tudi naložbe v druge ELTIF, evropske sklade tveganega kapitala (EuVECA), ki jih ureja Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ter evropske sklade za socialno podjetništvo (EuSEF), ki jih ureja Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Za preprečevanje razpršitve naložb v kvalificirana portfeljska podjetja bi ELTIF moralo biti dovoljeno vlagati le v druge ELTIF, EuVECA in EuSEF, pod pogojem, da ti skladi niso že sami vložili več kot 10 % svojega kapitala v druge ELTIF.

(22)

Uporaba finančnih podjetij je lahko potrebna za zbiranje in organizacijo prispevkov različnih vlagateljev, vključno z naložbami javne narave, v infrastrukturne projekte. Zato bi bilo treba ELTIF dovoliti, da v primerna naložbena sredstva vlagajo prek finančnih podjetij, če so ta zavezana financiranju dolgoročnih projektov ter rasti MSP.

(23)

Podjetja, ki ne kotirajo na borzi, se lahko soočijo s težavami pri dostopu do kapitalskih trgov in financiranju nadaljnje rasti ter širitve. Zasebno financiranje prek lastniških deležev ali posojil je običajen način zbiranja finančnih sredstev. Ker so ti instrumenti po svoji naravi dolgoročne naložbe, zahtevajo potrpežljivi kapital, ki ga lahko zagotovijo ELTIF. Poleg tega MSP, ki kotirajo na borzi, pogosto naletijo na ovire pri pridobivanju dolgoročnega financiranja, ELTIF pa bi utegnili zagotoviti dragocene alternativne vire financiranja.

(24)

Kategorije dolgoročnih sredstev v smislu te uredbe bi morale obsegati podjetja, ki ne kotirajo na borzi, ki izdajajo instrumente lastniškega kapitala ali dolžniške instrumente, katerih kupec morda ni zlahka določljiv, ter podjetja, ki kotirajo na borzi, z maksimalno kapitalizacijo 500 000 000 EUR.

(25)

Če ima upravitelj ELTIF delež v portfeljskem podjetju, obstaja tveganje, da bo svoje interese postavil pred interese vlagateljev ELTIF. Da bi se izognilo takšnim nasprotjem interesov in zagotovilo dobro upravljanje podjetja, bi morali ELTIF vlagati le v sredstva, ki niso povezana z upraviteljem ELTIF, razen če vlagajo v enote ali deleže, ki pripadajo drugim ELTIF, EuVECA ali EuSEF, ki jih upravlja upravitelj ELTIF.

(26)

Če želimo upraviteljem ELTIF dovoliti določeno stopnjo prilagodljivosti pri naložbah njihovih skladov, bi bilo treba dovoliti trgovanje z naložbami, ki niso dolgoročne, v obsegu do največ 30 % kapitala ELTIF.

(27)

Za omejitev tveganih dejanj ELTIF je nujno zmanjšati tveganje izpostavljenosti do nasprotne stranke, tako da se njihov portfelj podvrže jasnim zahtevam po diverzifikaciji. Za vse izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), bi morala veljati Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(28)

Za preprečitev znatnega vpliva, ki bi ga ELTIF, ki vlaga, lahko imel na upravitelje drugega ELTIF ali izdajatelja, se je potrebno izogniti pretirani koncentraciji ELTIF na eno samo naložbo.

(29)

Da se upraviteljem ELTIF med življenjsko dobo sklada omogoči zbiranje dodatnega kapitala, bi jim moralo biti dovoljeno izposojanje denarja v obsegu do 30 % vrednosti kapitala ELTIF. Namen tega bi morala biti zagotovitev dodatnega donosa vlagateljem. Za preprečitev tveganja zaradi različnih valut bi si ELTIF morali izposojati le v valuti, v kateri upravitelj ELTIF pričakuje, da bo pridobil sredstvo. Da bi odpravili pomisleke v zvezi z dejavnostmi bančnega sistema v senci, se gotovinska sredstva, ki si jih izposodi ELTIF, ne bi smela uporabljati za odobritev posojil kvalificiranim portfeljskim podjetjem.

(30)

Zaradi dolgoročne in nelikvidne narave ELTIF bi morali upravitelji imeti dovolj časa za vzpostavitev naložbenih omejitev. Pri času, potrebnem za njihovo uvedbo, bi bilo treba upoštevati posebnosti in značilnosti naložb, pri čemer ta čas ne bi smel preseči petih let po datumu pridobitve dovoljenja za delovanje kot ELTIF ali polovice življenjske dobe ELTIF, kar nastopi prej.

(31)

Zaradi njihovega profila portfelja in usmerjenosti h kategorijam dolgoročnih sredstev so ELTIF namenjeni usmerjanju zasebnih prihrankov v evropsko gospodarstvo. ELTIF so zasnovani tudi kot naložbeni instrument, s pomočjo katerega lahko skupina Evropske investicijske banke (EIB) usmerja svoje financiranje evropske infrastrukture ter MSP. Na podlagi te uredbe so ELTIF oblikovani kot združeni naložbeni instrument, ki ustreza usmeritvi skupine EIB, da prispeva k uravnoteženemu in stabilnemu razvoju notranjega trga dolgoročnih naložb v interesu Unije. Ker so usmerjeni h kategorijam dolgoročnih sredstev, lahko ELTIF izpolnijo svojo vlogo prednostnega instrumenta za uresničitev naložbenega načrta za Evropo, ki je določen v Sporočilu Komisije z dne 26. novembra 2014.

(32)

Komisija bi morala dati prednost postopkom za vse vloge za financiranje s strani EIB, ki jih oddajo ELTIF, ter jih poenostaviti. Komisija bi morala zato poenostaviti pripravo vseh mnenj ali prispevkov v zvezi s katero koli vlogo za financiranje s strani EIB, ki jih oddajo ELTIF.

(33)

Poleg tega bi države članice ter regionalni in lokalni organi utegnili biti zainteresirani, da potencialne vlagatelje in javnost ozaveščajo o ELTIF.

(34)

Ne glede na dejstvo, da ELTIF ne ponuja pravic odkupa pred iztekom svoje življenjske dobe, nič ne bi smelo preprečiti, da bi ELTIF za svoje enote ali delnice zaprosil za sprejetje v trgovanje na reguliranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja, s čimer bi imeli vlagatelji priložnost, da svoje enote ali delnice prodajo pred iztekom življenjske dobe ELTIF. Pravila ali akti o ustanovitvi ELTIF ne bi smeli preprečiti, da se enote ali delnice ELTIF sprejmejo v trgovanje na reguliranih trgih ali v večstranskem sistemu trgovanja, poleg tega pa tudi ne bi smeli preprečiti vlagateljem, da prosto prenesejo svoje enote ali delnice na tretje osebe, ki jih želijo kupiti. To je namenjeno spodbujanju sekundarnih trgov kot pomembnih mest za nakup in prodajo enot ali delnic ELTIF za male vlagatelje.

(35)

Individualne vlagatelje bi utegnilo zanimati vlaganje v ELTIF, vendar nelikvidna narava večine naložb v dolgoročne projekte onemogoča ELTIF, da bi vlagateljem zagotavljali redne odkupe. Sprejeta zaveza individualnega vlagatelja do naložbe v taka sredstva je po svoji naravi dolgoročna naložba. Zato bi morali biti ELTIF načeloma strukturirani tako, da rednih odkupov ne bi ponujali pred iztekom življenjske dobe ELTIF.

(36)

Da bi spodbudili vlagatelje, zlasti male vlagatelje, ki svojih sredstev ne želijo vezati za daljše časovno obdobje, bi moral ELTIF svojim vlagateljem pod določenimi pogoji dati pravico do predčasnega odkupa. Upravitelj ELTIF bi moral zato imeti možnost, da v skladu z naložbeno strategijo ELTIF po lastni presoji odloči, ali naj se ELTIF ustanovijo s pravicami do odkupa ali brez nje. Ko je vzpostavljen režim v zvezi s pravicami do odkupa, bi bilo treba te pravice in njihove glavne značilnosti vnaprej jasno določiti in razkriti v pravilih ali aktih o ustanovitvi ELTIF.

(37)

Da se vlagateljem ob izteku življenjske dobe ELTIF omogoči učinkovit odkup njihovih enot ali delnic, bi moral upravitelj ELTIF portfeljska sredstva ELTIF začeti prodajati pravočasno, da se zagotovi pravilna realizacija vrednosti. Pri določanju urejenega časovnega razporeda dezinvestiranja bi moral upravitelj ELTIF upoštevati različne profile zapadlosti naložb in čas, potreben za iskanje kupca sredstev, v katera je ELTIF vlagal. Ker vzdrževanje naložbenih omejitev v tem časovnem obdobju za unovčenje ni praktično, bi morala njihova veljavnost z začetkom obdobja za unovčenje prenehati.

(38)

Da bi razširili dostop malih vlagateljev do ELTIF, lahko KNPVP vlaga v enote ali delnice, ki jih izda ELTIF, če so enote ali delnice ELTIF primerne na podlagi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(39)

Omogočiti bi bilo treba, da lahko ELTIF sorazmerno zmanjša svoj kapital, če odproda katera od svojih sredstev, zlasti če gre za infrastrukturno naložbo.

(40)

Sredstva, ki ne kotirajo na borzi in v katera je ELTIF vlagal, lahko v času življenjske dobe sklada začnejo kotirati na reguliranem trgu. Če se to zgodi, sredstva morda ne izpolnjujejo več zahteve iz te uredbe, da ne smejo kotirati na borzi. Da se upravitelju ELTIF na urejen način omogoči dezinvestiranje takih sredstev, ki ne bi bila več primerna, bi se lahko ta sredstva do treh let upoštevala pri zahtevi po 70-odstotni omejitvi primernih naložbenih sredstev.

(41)

Ob upoštevanju posebnih značilnosti ELTIF in malih ter profesionalnih vlagateljev, h katerim so usmerjeni, je pomembno vzpostaviti temeljite zahteve glede preglednosti, ki bodo morebitnim vlagateljem omogočale informirano presojo in popolno zavedanje zadevnih tveganj. Poleg izpolnjevanja zahtev glede preglednosti iz Direktive 2011/61/EU bi morali ELTIF objaviti prospekt, katerega vsebina bi morala nujno vsebovati vse informacije, ki jih morajo kolektivni naložbeni podjemi zaprtega tipa razkriti v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter Uredbo Komisije (ES) št. 809/2004 (10). Pri trženju ELTIF malim vlagateljem bi morala biti obvezna objava dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Poleg tega bi morali vsi dokumenti v zvezi s trženjem izrecno poudariti profil tveganj ELTIF.

(42)

ELTIF je lahko zanimiv za vlagatelje, kot so občine, cerkve, dobrodelne organizacije in ustanove, ki bi morali imeti možnost zahtevati, da se jih obravnava kot profesionalne stranke, če izpolnjujejo pogoje iz oddelka II Priloge II k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(43)

Ker so ELTIF usmerjeni tako k profesionalnim kot k malim vlagateljem po vsej Uniji, je trženjskim zahtevam, že določenim v Direktivi 2011/61/EU, treba dodati določene dodatne zahteve, da se zagotovi ustrezna raven zaščite malih vlagateljev. Tako bi morali biti na voljo sistemi za vpis, za izplačila imetnikom enot ali delničarjem, za ponovni odkup ali izplačilo enot ali delnic in za objavo podatkov, ki so jih ELTIF in njihovi upravitelji dolžni zagotoviti. Da se zagotovi, da se malih vlagateljev ne prikrajša v primerjavi z izkušenimi profesionalnimi vlagatelji, bi bilo treba pri trženju ELTIF malim vlagateljem uvesti nekatere zaščitne ukrepe. Če trženje ali plasiranje ELTIF malim vlagateljem poteka prek distributerja, bi moral ta izpolnjevati ustrezne zahteve iz Direktive 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(44)

Upravitelj ELTIF ali distributer bi moral pridobiti vse potrebne informacije o znanju in izkušnjah malega vlagatelja, njegovem finančnem stanju, nagnjenosti k tveganju, naložbenih ciljih in časovnem okviru, da lahko oceni, ali je ELTIF primeren za trženje zadevnemu malemu vlagatelju, pri čemer je treba med drugim upoštevati življenjsko dobo in načrtovano naložbeno strategijo ELTIF. Če življenjska doba ELTIF, ki se ponuja ali plasira malim vlagateljem, presega 10 let, bi moral poleg tega upravitelj ELTIF ali distributer jasno in v pisni obliki opozoriti na to, da ta produkt morda ni primeren za male vlagatelje, ki ne morejo sprejeti tako dolgoročne in nelikvidne zaveze.

(45)

Pri trženju ELTIF malim vlagateljem bi moral depozitar ELTIF spoštovati določbe Direktive 2009/65/ES glede primernosti subjektov, ki lahko nastopajo kot depozitarji, pravila prepovedi omejitve odgovornosti ter ponovne uporabe sredstev.

(46)

Z namenom okrepiti zaščito malih vlagateljev ta uredba določa tudi, da bi moral upravitelj ELTIF ali distributer pri malih vlagateljih – katerih portfelj iz gotovinskih vlog in finančnih instrumentov, z izjemo finančnih instrumentov, ki služijo kot zavarovanje, ne presega 500 000 EUR – potem ko je izvedel test ustreznosti in ustrezno naložbeno svetovanje, zagotoviti, da mali vlagatelj v ELTIF ne vloži več kot 10 % svojega portfelja ter da prvotni znesek, vložen v enega ali več ELTIF, ni nižji od 10 000 EUR.

(47)

V izrednih okoliščinah, opredeljenih v pravilih ali aktih o ustanovitvi ELTIF, bi se lahko življenjska doba ELTIF zaradi večje prožnosti podaljšala ali skrajšala, da bi se uskladila z dolgoročno naložbeno strategijo sklada, na primer, če se projekt konča kasneje ali prej kot načrtovano.

(48)

Pristojni organ ELTIF bi moral redno preverjati, ali ELTIF izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Ker imajo pristojni organi v okviru Direktive 2011/61/EU že široke pristojnosti, je te pristojnosti treba razširiti glede na to uredbo.

(49)

Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (14), bi moral biti v zvezi s to uredbo sposoben izvajati vsa pooblastila, ki so nanj prenesena z Direktivo 2011/61/EU, in bi moral imeti vsa za to potrebna sredstva, zlasti človeške vire.

(50)

ESMA bi moral imeti osrednjo vlogo pri uporabi pravil, ki zadevajo ELTIF, z zagotavljanjem dosledne uporabe pravil Unije s strani pristojnih nacionalnih organov. Ker je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki za vrednostne papirje in trge, je učinkovito in ustrezno, da se mu za predložitev Komisiji zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev v zvezi s politikami. Ti regulativni tehnični standardi bi se morali nanašati na okoliščine, v katerih je izključni namen uporabe izvedenih finančnih instrumentih zavarovanje pred tveganji, neločljivo povezanimi z naložbami, okoliščine, v katerih bo življenjska doba ELTIF dovolj dolga, da bo zajemala življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva ELTIF, lastnosti časovnega razporeda urejene prodaje sredstev ELTIF, opredelitve in metodologije izračuna stroškov, ki jih krijejo vlagatelji, predstavitve razkritja stroškov, ki jih krijejo investitorji, ter lastnosti sistemov, ki jih bodo ELTIF vzpostavili v vsaki državi članici, kjer želijo tržiti enote ali delnice.

(51)

Pri izmenjavi, prenosu in obdelavi osebnih podatkov za namene te uredbe bi bilo treba v celoti uporabljati Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(52)

Ker ciljev te uredbe, namreč zagotovitve enotnih zahtev glede pogojev za naložbe in delovanje ELTIF po vsej Uniji ter sočasnega popolnega upoštevanja potrebe po ravnovesju med varnostjo in zanesljivostjo ELTIF z učinkovitim delovanjem trga za dolgoročno financiranje in stroški za različne deležnike, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihove obsežnosti in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(53)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, še posebej zaščito potrošnikov, svobodo gospodarske pobude, pravico do pravnega sredstva in poštenega sojenja ter varstvo osebnih podatkov in dostop do storitev splošnega gospodarskega pomena. To uredbo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli –

1.

„kapital“ pomeni skupni prispevek kapitala in nevpoklicani zavezani kapital, izračunan na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh plačil, dajatev in stroškov, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji;

2.

„profesionalni vlagatelj“ pomeni vlagatelja, ki šteje kot profesionalna stranka ali ki se ga lahko na zahtevo obravnava kot profesionalno stranko v skladu s Prilogo II Direktive 2014/65/EU;

3.

„mali vlagatelj“ pomeni vlagatelja, ki ni profesionalni vlagatelj;

4.

„lastniški kapital“ pomeni lastniško udeležbo v kvalificiranem portfeljskem podjetju, ki ga predstavljajo delnice ali druge oblike udeležbe v kapitalu kvalificiranega portfeljskega podjetja, ki se izdajo njegovim vlagateljem;

5.

„navidezni lastniški kapital“ pomeni katero koli vrsto finančnega instrumenta, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerega poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano;

6.

„realno sredstvo“ pomeni sredstvo, ki ima vrednost zaradi svoje vsebine in lastnosti ter lahko zagotavlja donose, vključno z infrastrukturo in drugimi sredstvi, ki prinašajo gospodarske ali družbene koristi, kot so izobraževanje, svetovanje, raziskave in razvoj, ter vključno s poslovnimi ali stanovanjskimi nepremičninami, in sicer le, če so te sestavni del ali pomožni element dolgoročnega naložbenega projekta, ki prispeva k cilju Unije glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropi;

7.

„finančno podjetje“ pomeni katerega koli od naslednjih subjektov:

8.

„EU AIS“ pomeni alternativni investicijski sklad EU (EU AIS), kot je opredeljen v točki (k) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

9.

„EU UAIS“ pomeni upravitelja alternativnih investicijskih skladov EU (EU UAIS), kot je opredeljen v točki l člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

10.

„pristojni organ ELTIF“ pomeni pristojni organ EU AIS v smislu točke (h) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

11.

„matična država članica ELTIF“ pomeni državo članico, v kateri je ELTIF pridobil dovoljenje;

12.

„upravitelj ELTIF“ pomeni EU UAIS, ki ima dovoljenje za upravljanje ELTIF, ali ELTIF, ki ima notranjega upravitelja, kadar njegova pravna oblika omogoča notranje upravljanje in kadar ni bil imenovan zunanji AIFM;

13.

„pristojni organ upravitelja ELTIF“ pomeni pristojni organ matične države članice UAIS, v smislu točke (q) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

14.

„posojanje vrednostnih papirjev“ in „izposojanje vrednostnih papirjev“ pomeni kateri koli posel, pri kateri nasprotna stranka prenese vrednostne papirje, pri čemer se izposojevalec zaveže vrniti enakovredne vrednostne papirje na določen dan v prihodnosti ali kadar to zahteva prenosnik, pri čemer gre za posojanje vrednostnih papirjev v primeru nasprotne stranke, ki prenese vrednostne papirje, in izposojanje vrednostnih papirjev v primeru nasprotne stranke, na katero se slednji prenesejo;

15.

„repo posel“ pomeni repo posel, kot je opredeljen v točki 83 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

16.

„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kot je opredeljen v oddelku C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

17.

„prodaja na kratko“ pomeni dejavnost, kot je opredeljena v točki (b) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (19);

18.

„regulirani trg“ pomeni regulirani trg, kot je opredeljen v točki 21 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

19.

„večstranski sistem trgovanja“ pomeni večstranski sistem trgovanja, kot je opredeljen v točki 22 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU.

(a)

pravila sklada ali akti o ustanovitvi;

(b)

informacije o istovetnosti predlaganega upravitelja ELTIF ter podatki o sedanjem in preteklem upravljanju sklada ter izkušnjah v zvezi s tem;

(c)

informacije o istovetnosti depozitarja;

(d)

opis informacij, ki bodo na voljo vlagateljem, vključno z opisom ureditve za obravnavo pritožb, ki jih vložijo mali vlagatelji.

(a)

pisni dogovor z depozitarjem;

(b)

informacije o ureditvi prenosa nalog glede portfelja in obvladovanja tveganja ter upravnih nalog v zvezi z ELTIF;

(c)

informacije o naložbenih strategijah, profilu tveganja in drugih značilnostih AIS, za katere ima EU UAIS dovoljenje za upravljanje.

(a)

pravila sklada ali akti o ustanovitvi;

(b)

opis informacij, ki bodo na voljo vlagateljem, vključno z opisom ureditve za obravnavo pritožb, ki jih vložijo mali vlagatelji.

(a)

prepričan, da je EU AIS zmožen izpolniti vse zahteve iz te uredbe;

(b)

odobril vlogo EU UAIS, ki je v skladu z Direktivo 2011/61/EU pridobil dovoljenje za upravljanje ELTIF, pravila sklada ali akte o ustanovitvi in izbiro depozitarja.

(a)

ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe;

(b)

ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 2011/61/EU;

(c)

ni pridobil dovoljenja svojega pristojnega organa za upravljanje AIS, ki izvajajo naložbene strategije iste vrste, kot jih zajema ta uredba, ali

(d)

ni predložil dokumentacije iz člena 5(2) ali pojasnil ali informacij, ki se zahtevajo v skladu z navedenim členom.

(a)

primerna naložbena sredstva;

(b)

sredstva iz člena 50(1) Direktive 2009/65/ES.

(a)

prodaje sredstev na kratko;

(b)

prevzemati neposredne ali posredne izpostavljenosti blagu, vključno prek izvedenih finančnih instrumentov, certifikatov, ki jih predstavljajo, indeksov, ki na njih temeljijo, ali kakršnega koli drugega načina ali instrumenta, s katerim bi pridobili tako izpostavljenost;

(c)

vstopati v pogodbena razmerja glede posojanja in izposojanja vrednostnih papirjev in glede repo poslov ali druga pogodbena razmerja, ki imajo enakovreden ekonomski učinek in pomenijo podobna tveganja, če ta pogodbena razmerja vplivajo na več kot 10 % sredstev ELTIF;

(d)

uporabljati izvedenih finančnih instrumentov, razen če je izključni namen uporabe takšnih instrumentov zavarovanje pred tveganji, neločljivo povezanimi z drugimi naložbami ELTIF.

(a)

instrumenti lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala, ki jih je:

(b)

dolžniški instrumenti, ki jih je izdalo kvalificirano portfeljsko podjetje;

(c)

posojila, ki jih je ELTIF odobril kvalificiranemu portfeljskemu podjetju, z zapadlostjo, ki ni daljša od življenjske dobe ELTIF;

(d)

enote ali delnice enega ali več drugih ELTIF, evropske sklade tveganega kapitala (EuVECA) in evropske sklade za socialno podjetništvo (EuSEF), če ti niso že sami vložili več kot 10 % svojega kapitala v ELTIF;

(e)

neposredni deleži ali posredni deleži prek kvalificiranega portfeljskega podjetja posameznih realnih sredstev v vrednosti najmanj 10 000 000 EUR ali v enakovrednem znesku v valuti in v trenutku, v katerih so ti odhodki nastali.

(a)

ni finančno podjetje;

(b)

je podjetje, ki:

(c)

ustanovljeno je v državi članici ali v tretji državi, če:

(a)

10 % svojega kapitala v instrumente, ki jih je izdalo katero koli posamezno kvalificirano portfeljsko podjetje, ali v posojila, ki so odobrena kateremu koli posameznemu kvalificiranemu portfeljskemu podjetju;

(b)

10 % svojega kapitala neposredno ali posredno v posamezno realno sredstvo;

(c)

10 % svojega kapitala v enote ali delnice katerega koli posameznega ELTIF, EuVECA ali EuSEF;

(d)

5 % svojega kapitala v sredstva iz točke (b) člena 9(1), če jih je izdal kateri koli posamezni organ.

(a)

predstavlja največ 30 % vrednosti kapitala ELTIF;

(b)

njen namen je vlaganje v primerna naložbena sredstva, razen za posojila iz točke (c) člena 10, pod pogojem, da deleži v denarju ali njihovi ustrezniki, ki jih ima ELTIF, ne zadostujejo za zadevno naložbo;

(c)

pogodba zanjo je sklenjena v isti valuti, kot je valuta sredstev, ki bodo pridobljena z izposojenim denarjem;

(d)

njena zapadlost ni daljša od življenjske dobe ELTIF;

(e)

bremeni sredstva, ki predstavljajo največ 30 % vrednosti kapitala ELTIF.

(a)

začnejo uporabljati do datuma, navedenega v pravilih ali aktih o ustanovitvi ELTIF;

(b)

prenehajo uporabljati, ko ELTIF začne prodajati sredstva, da bodo vlagatelji po izteku življenjske dobe ELTIF imeli možnost odkupa njihovih enot ali delnic;

(c)

začasno umaknejo, ko ELTIF zbira dodatni kapital ali zmanjša obstoječega, pod pogojem, da ta umik ne traja dlje od 12 mesecev.

(a)

odkup ni odobren pred datumom iz točke (a) člena 17(1);

(b)

v času izdaje dovoljenja in v celotni življenjski dobi ELTIF je njegov upravitelj sposoben pristojnim organom dokazati, da so vzpostavljeni ustrezen sistem za upravljanje likvidnosti in učinkoviti postopki za spremljanje likvidnostnega tveganja ELTIF, ki so skladni z dolgoročno naložbeno strategijo ELTIF in s predlagano politiko odkupov;

(c)

upravitelj ELTIF določi politiko odkupov, v kateri so točno določena obdobja, v katerih vlagatelji lahko zaprosijo za odkup;

(d)

politika odkupov ELTIF zagotavlja, da je skupni znesek odkupov v katerem koli obdobju omejen na odstotek tistih sredstev ELTIF, ki so navedena v točki (b) člena 9(1). Ta odstotek mora biti usklajen s strategijo za upravljanje likvidnosti in naložbe, ki jo razkrije upravitelj ELTIF;

(e)

politika odkupov ELTIF zagotavlja, da so vlagatelji obravnavani pošteno in da so odkupi odobreni sorazmerno, če skupen znesek zahtevkov v katerem koli obdobju presega odstotek iz točke (d) tega odstavka.

(a)

v pravilih ali aktih o ustanovitvi ELTIF je ta možnost predvidena, če so vsi vlagatelji obravnavani pravično;

(b)

vlagatelj pisno zahteva poplačilo v delnicah sredstev ELTIF;

(c)

prenosa teh sredstev ne omejujejo nobena posebna pravila.

(a)

oceno trga za potencialne kupce;

(b)

oceno in primerjavo potencialnih prodajnih cen;

(c)

vrednotenje sredstev, ki bodo odprodana;

(d)

časovni okvir za časovni razpored prodaje.

(a)

izkupiček, ki ga sredstva redno ustvarjajo;

(b)

povečano vrednost kapitala, realizirano po prodaji sredstva.

(a)

izjavo, v kateri je navedeno, kako naložbeni cilji ELTIF in strategija za doseganje teh ciljev kvalificirajo naravo sklada kot dolgoročno;

(b)

informacije, ki jih bodo razkrili kolektivni naložbeni podjemi zaprtega tipa v skladu z Direktivo 2003/71/ES in Uredbo (ES) št. 809/2004;

(c)

informacije, ki bodo razkrite vlagateljem na podlagi člena 23 Direktive 2011/61/EU, če jih ne zajema že točka (b) tega odstavka;

(d)

jasno oznako kategorij sredstev, za katera ima ELTIF dovoljenje, da lahko vanje vlaga;

(e)

jasno oznako jurisdikcij, v katerih ELTIF lahko vlaga;

(f)

kakršne koli druge informacije, za katere pristojni organi menijo, da so pomembne za namene odstavka 2.

(a)

obveščati vlagatelje o dolgoročni naravi naložb ELTIF;

(b)

obveščati vlagatelje o izteku življenjske dobe ELTIF in o možnosti za podaljšanje njegove življenjske dobe, če je ta možnost določena, ter o pogojih za to podaljšanje;

(c)

navesti, ali se namerava ELTIF tržiti malim vlagateljem;

(d)

obrazložiti, da imajo vlagatelji v skladu s členom 18 in s pravili ali akti o ustanovitvi ELTIF pravico odkupiti svojo naložbo;

(e)

navesti pogostost in čas razdelitve morebitnega izkupička vlagateljem med življenjsko dobo ELTIF;

(f)

svetovati vlagateljem, da naj v ELTIF vložijo le majhen delež svojega naložbenega portfelja;

(g)

opisati politiko zavarovanja pred tveganji ELTIF, vključno z jasno oznako, da se sme izvedene finančne instrumente uporabiti le za namene zavarovanja pred tveganji, neločljivo povezanimi z drugimi naložbami ELTIF, in z oznako morebitnega učinka uporabe izvedenih finančnih instrumentov na profil tveganja ELTIF;

(h)

obvestiti vlagatelje o tveganjih, povezanih z vlaganjem v realna sredstva, vključno z infrastrukturo;

(i)

redno, najmanj enkrat letno, obveščati vlagatelje o jurisdikcijah, v katerih je ELTIF vlagal.

(a)

izkaz finančnih tokov;

(b)

informacije o vsaki udeležbi v instrumentih, ki vključujejo proračunska sredstva Unije;

(c)

informacije o vrednosti posameznih kvalificiranih portfeljskih podjetij in vrednosti drugih sredstev, v katera je vlagal ELTIF, vključno z vrednostjo uporabljenih izvedenih finančnih instrumentov;

(d)

informacije o jurisdikcijah, v katerih se nahajajo sredstva ELTIF.

(a)

stroški vzpostavitve ELTIF;

(b)

stroški, povezani s pridobivanjem sredstev;

(c)

pristojbine, povezane z upravljanjem in izvajanjem;

(d)

stroški distribucije;

(e)

drugi stroški, vključno z upravnimi in regulativnimi stroški ter stroški depozitarja, hrambe, strokovnih storitev in revizije.

(a)

življenjsko dobo ELTIF, in

(b)

nameravano naložbeno strategijo ELTIF.

(a)

znanja malega vlagatelja in njegovih izkušenj na področju naložb, kjer deluje ELTIF;

(b)

finančnega stanja malega vlagatelja, vključno z njegovo zmožnostjo kritja izgub;

(c)

naložbenih ciljev malega vlagatelja, vključno s časovnim obdobjem naložbe.

(a)

ponovna uporaba sredstev izvrši za račun ELTIF;

(b)

če depozitar izpolnjuje navodila upravitelja ELTIF v imenu ELTIF;

(c)

je ponovna uporaba v korist ELTIF in v interesu imetnikov enot ali delničarjev ter

(d)

je posel krit z visokokakovostnim in likvidnim zavarovanjem, ki ga ELTIF prejme v okviru ureditve prenosa lastninskih pravic.

(a)

prospekt ELTIF;

(b)

dokument s ključnimi informacijami o ELTIF, v primeru, da se trži malim vlagateljem, in

(c)

podatke o sistemih iz člena 26.

(a)

učinek člena 18;

(b)

učinek uporabe minimalnega praga v višini 70 % za primerna naložbena sredstva iz člena 13(1) na diverzifikacijo sredstev;

(c)

obseg trženja ELTIF v Uniji, vključno s tem, ali bi UAIS, ki sodi v okvir člena 3(2) Direktive 2011/61/EU imeli interes tržiti ELTIF;

(d)

v kolikšni meri bi bilo treba posodobiti seznam primernih sredstev in naložb ter pravila o diverzifikaciji, sestavo portfelja in omejitve v zvezi z denarnimi posojili.