31999L0105

Direktiva Sveta 1999/105/ES

z dne 22. decembra 1999

o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Sveta 66/404/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala [4] in Direktiva Sveta 71/161/EGS z dne 30. marca 1971 o zunanjih standardih kakovosti za gozdni reprodukcijski material, ki se trži znotraj Skupnosti [5], sta bili večkrat spremenjeni; ker so še potrebne vsebinske spremembe in dopolnitve, se morata zaradi jasnosti direktivi povezati in preoblikovati.

(2) Gozdovi pokrivajo veliko površino Skupnosti in imajo večnamensko vlogo zaradi svojih socialnih, ekonomskih, okoljskih, ekoloških in kulturnih funkcij; potrebni so posebni pristopi in dejavnosti za različne tipe gozdov, ki upoštevajo širok razpon naravnih, socialnih, ekonomskih in kulturnih razmer, značilnih za gozdove Skupnosti; tako obnavljanje gozdov kot nove pogozditve zahtevajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi glede na gozdarsko strategijo Evropske unije, kakor je določena v Resoluciji Sveta z dne 15. decembra 1998 [6].

(3) Gozdni reprodukcijski material drevesnih vrst in umetnih križancev, ki so pomembni za gozdarstvo, bi moral biti genetsko prilagojen različnim rastiščnim razmeram in visoko kakovosten; ohranitev in izboljšanje biotske raznovrstnosti gozdov, vključno z gensko pestrostjo dreves, je bistvena za trajnostno gospodarjenje z gozdovi.

(4) Če se usklajeni pogoji nanašajo na zdravstveno varstvo rastlin, morajo biti skladni z Direktivo Sveta 77/93/EGS z dne 21. decembra 1976 o ukrepih zaščite za rastline ali rastlinske proizvode pred vnosom škodljivih organizmov v države članice in pred njihovim širjenjem v Skupnosti [7].

(5) Raziskave v gozdarstvu so pokazale, da je treba za povečanje vrednosti gozdov, vključno z vidiki stabilnosti, prilagojenosti, odpornosti, produktivnosti in pestrosti, uporabiti reprodukcijski material, ki je genetsko ali fenotipsko prilagojen rastišču in visoko kakovosten; gozdno seme bi moralo po potrebi izpolnjevati določene zunanje standarde kakovosti.

(6) Za utrditev notranjega trga se mora odstraniti katere koli dejanske ali morebitne trgovinske ovire, ki bi lahko preprečevale prosti pretok gozdnega reprodukcijskega materiala v okviru Skupnosti; v interesu vseh držav članic je, da se oblikujejo pravila Skupnosti, ki uvajajo najvišje možne standarde.

(7) Predpisi Skupnosti bi se morali nanašati na fenotipske in genetske lastnosti semen in rastlin in na zunanjo kakovost gozdnega reprodukcijskega materiala.

(8) Taki predpisi bi se morali uporabiti za trženje v drugih državah članicah pa tudi na domačih trgih.

(9) Taki predpisi bi morali upoštevati praktične potrebe in bi se morali uporabiti samo za tiste vrste in umetne križance, ki so pomembni za namene gozdarstva v vsej Skupnosti ali njenem delu.

(10) V nekaterih državah članicah je uporaba gozdnega reprodukcijskega materiala kategorije "znanega izvora", ki ni bila odobrena za trženje z Direktivo 66/404/EGS, tradicionalna, skladna s podnebjem in nujna za gozdarske namene ter je zato primerno odobriti trženje takega materiala v državah članicah, ki to želijo, neustrezno pa je vsiljevati trženje takega materiala končnemu uporabniku v vseh državah članicah.

(11) Nekatera območja v Skupnosti, kot so alpska, sredozemska ali nordijska območja, imajo specifične klimatske razmere ali občutljive rastiščne razmere, ki opravičujejo posebne zahteve za zunanjo kakovost gozdnega reprodukcijskega materiala določenih vrst.

(12) V skladu s splošno deklaracijo tretje ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi v Lizboni pri obnovi gozdov in pogozditvi je treba dati prednost domačim vrstam lokalnih provenienc, ki so dobro prilagojene rastiščnim razmeram.

(13) Ukrepi, predpisani v tej direktivi, ne bi smeli zajemati reprodukcijskega materiala, ki je namenjen izvozu ali ponovnemu izvozu v tretje države.

(14) Odobritev izhodiščnega materiala in zatorej razmejitev provenienčnih območij v zvezi z reprodukcijskim materialom Skupnosti sta bistveni za izbiro; države članice bi morale uporabljati enotna pravila, ki nalagajo najvišje možne standarde za odobritev izhodiščnega materiala; na trg bi se smel dajat le reprodukcijski material, ki je pridobljen iz takega materiala.

(15) Genskotehnično spremenjeni gozdni reprodukcijski material se ne bi smel dati na trg, če ni varen za človekovo zdravje in za okolje.

(16) Opraviti je potrebno presojo vplivov na okolje za gozdni reprodukcijski material, ki vsebuje genskotehnično spremenjene organizme; Komisija bi morala nato predložiti Svetu predlog za uredbo, ki zagotavlja, da so postopki za tako presojo vplivov na okolje in drugi ustrezni elementi, vključno s postopkom odobritve, enakovredni tistim iz Direktive Sveta 90/220/EGS z dne 23. aprila 1990 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje [8]; do začetka veljavnosti take uredbe bi se morala uporabljati Direktiva 90/220/EGS.

(17) Za reprodukcijski material, ki izpolnjuje zahteve te direktive, se ne bi smele postavljati nobene tržne omejitve razen tistih, določenih v tej direktivi.

(18) Države članice bi morale biti pristojne, da zagotovijo, da se na teh ozemljih dajejo na trg samo taki deli rastlin in tak sadilni material, ki izpolnjujejo predpisane standarde.

(19) Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da postavijo dodatne ali strožje zahteve za odobritev izhodiščnega materiala na svojem ozemlju.

(20) Države članice bi morale pripraviti sezname provenienčnih območij z navedbo porekla izhodiščnega materiala, če je ta znan; države članice bi morale pripraviti karte, ki prikazujejo razmejitve provenienčnih območij.

(21) Države članice bi morale pripraviti nacionalne registre izhodiščnega materiala, odobrenega na svojem ozemlju; vsaka država članica bi morala pripraviti tudi povzetek nacionalnega registra v obliki nacionalnega seznama.

(22) Na podlagi takega nacionalnega seznama bi morala Komisija zagotoviti objavo na ravni Skupnosti.

(23) Po zaključku pridobivanja bi morali uradni organi izdati glavno spričevalo za ves reprodukcijski material, ki je pridobljen iz odobrenega izhodiščnega materiala.

(24) Treba je zagotoviti, da je reprodukcijski material, ki je namenjen trženju ali je dan na trg, poleg tega, da ima zahtevano fenotipsko ali genetsko kakovost, prepoznaven od nabiranja do dostave končnemu uporabniku.

(25) Poleg tega je treba uvesti posebne standarde kakovosti Skupnosti za stebelne potaknjence in, po potrebi, za šibe topolov.

(26) Seme je treba tržiti le, če izpolnjuje določene standarde kakovosti in če je v zaprti embalaži.

(27) Države članice morajo poskrbeti za ustrezna pravila nadzora, da zagotovijo fenotipsko in genetsko kakovost, prepoznavnost in zunanje standarde kakovosti v času trženja.

(28) Reprodukcijski material, ki izpolnjuje te zahteve, mora upoštevati samo take tržne omejitve, kot jih določajo predpisi Skupnosti; državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da v določenih razmerah prepovedo končnemu uporabniku trženje reprodukcijskega materiala, ki ni primeren za uporabo na njihovem ozemlju.

(29) V obdobjih, ko pride do začasnih težav pri oskrbi z določenimi vrstami reprodukcijskega materiala, skladnega z zahtevami te direktive, je treba začasno, pod določenimi pogoji, odobriti reprodukcijski material, ki izpolnjuje manj stroge zahteve.

(30) Gozdni reprodukcijski material iz tretjih držav se ne bi smel tržiti znotraj Skupnosti, razen če ni enakovreden reprodukcijskemu materialu Skupnosti glede odobritve njegovega izhodiščnega materiala in ukrepov, izvedenih pri njegovi proizvodnji; kadar je uvoženi gozdni reprodukcijski material dan na trg znotraj Skupnosti, bi moral biti opremljen z glavnim spričevalom ali uradnim potrdilom, izdanim v državi porekla, kot tudi s spremnimi dokumenti, ki vsebujejo podrobnosti o vseh pošiljkah za izvoz.

(31) Država članica bi se morala pod določenimi pogoji v celoti ali delno izvzeti iz določb te direktive za nekatere drevesne vrste.

(32) Zaželeno je, da se organizirajo začasni preskusi, da bi našli izboljšane rešitve za nekatere določbe, navedene v tej direktivi.

(33) Uvesti je treba nadzorne ukrepe Skupnosti, da bi v vseh državah članicah zagotovili enotno uporabo zahtev in pogojev iz te direktive.

(34) Po hitrem postopku je treba omogočiti pretežno tehnične dopolnitve prilog.

(35) Ukrepe, potrebne za izvajanje teh smernic, je treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES o postopkih za uresničevanje izvršilnih pooblastil, podeljenih Komisiji [9].

(36) V Pogodbi o pristopu iz leta 1994 je bilo Republiki Finski in Kraljevini Švedski dodeljeno prehodno obdobje do 31. decembra 1999 za uporabo Direktive 66/404/EGS in Republiki Finski tudi za uporabo Direktive 71/161/EGS; to prehodno obdobje je treba podaljšati, da bi omenjenima državama omogočili, da obdržita svoja nacionalna pravila najkasneje do dne uveljavitve te direktive –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva se uporablja za proizvodnjo z namenom trženja in za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala v okviru Skupnosti.

Člen 2

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve in/ali razvrstitve pojmov:

gozdni reprodukcijski material : reprodukcijski material tistih drevesnih vrst in njihovih umetnih križancev, ki so pomembni za gozdarstvo v vsej Skupnosti ali njenem delu, in zlasti tistih, navedenih v Prilogi I;

reprodukcijski material pomeni kar koli od naslednjega semenski material : storži, soplodja, plodovi in semena za proizvodnjo sadilnega materiala;

deli rastlin : stebelni, listni in koreninski potaknjenci, izsečki ali embriji za mikropropagacijo, popki, grebenice, korenine, cepiči, šibe in kateri koli deli rastline, namenjeni za proizvodnjo sadilnega materiala;

sadilni material : sadike, vzgojene iz semenskega materiala, delov rastlin ali puljenk;

izhodiščni material pomeni kar koli od naslednjega skupina semenjakov : površina z drevjem, s katerih se pridobiva seme;

sestoj : prostorsko omejena populacija dreves z dovolj enovito sestavo;

semenska plantaža : nasad izbranih klonov ali družin, ki je izoliran ali s katerim se gospodari tako, da se prepreči ali zmanjša opraševanje iz zunanjih virov in da proizvaja pogost in obilen obrod semena, ter omogoči enostavno pridobivanje semena;

starši družine : drevesa, ki se uporabijo za pridobivanje potomcev z nadzorovanim ali prostim opraševanjem enega znanega starša kot materinskim drevesom, s pelodom enega starša (sestrska družina) ali več znanih ali neznanih staršev (polsestrska družina);

klon : skupina posameznikov (rameti), prvotno pridobljenih iz enega samega osebka (orteta) z vegetativnim razmnoževanjem, na primer s potaknjenci, mikropropagacijo, cepiči, grebenicami ali deljenjem;

klonska mešanica : mešanica znanih klonov v določenih razmerjih.

avtohton in indigen pomeni eno ali drugo avtohtoni sestoj ali skupina semenjakov : Avtohtoni sestoj ali skupina semenjakov je sestoj ali skupina semenjakov, ki se je praviloma stalno naravno obnavljal. Sestoj ali skupina semenjakov se lahko obnavlja umetno iz reprodukcijskega materiala, nabranega v istem sestoju ali skupini semenjakov ali v bližnjih avtohtonih sestojih ali skupinah semenjakov;

indigeni sestoj ali skupina semenjakov : Indigeni sestoj ali skupina semenjakov je avtohtoni sestoj ali skupina semenjakov ali sestoj ali skupina semenjakov, vzgojen umetno iz semena, ki izvira iz istega provenienčnega območja.

poreklo : Za avtohtoni sestoj ali skupino semenjakov je poreklo kraj, na katerem rastejo drevesa. Za neavtohtoni sestoj ali skupino semenjakov je poreklo kraj, iz katerega so bila semena ali rastline prvotno prinesena. Poreklo sestoja ali skupine semenjakov je lahko neznano.

provenienca : nahajališče katerega koli sestoja dreves.

provenienčno območje : Za vrsto ali podvrsto je provenienčno območje površina ali skupina površin z dovolj enotnimi ekološkimi pogoji, kjer se nahajajo sestoji ali skupine semenjakov, s podobnimi fenotipskimi ali genetskimi lastnostmi, ob upoštevanju višinskih meja, kjer je to primerno.

proizvodnja : Proizvodnja vključuje vse faze pri pripravi semenskega materiala, dodelavi iz semenskega materiala v seme in vzgoji sadilnega materiala iz semena in rastlinskih delov.

trženje : razstavljanje za prodajo, ponudba za prodajo, prodaja ali dostava drugi osebi, vključno z dostavo po pogodbi o storitvah.

dobavitelj : katera koli fizična ali pravna oseba, ki se profesionalno ukvarja s trženjem ali uvažanjem gozdnega reprodukcijskega materiala.

uradni organ (i) organ, ki ga ustanovi ali pooblasti država članica, pod nadzorom vlade države, in ki je pristojen za vprašanja v zvezi z nadzorom trženja in/ali kakovostjo gozdnega reprodukcijskega materiala;

(ii) kateri koli državni organ:

- bodisi na državni ravni,

- bodisi na regionalni ravni pod nadzorom državnih organov v mejah, določenih z ustavo zadevne države članice.

Zgoraj opredeljeni organi lahko skladno z njihovo nacionalno zakonodajo prenesejo naloge, ki so po tej direktivi v njihovi pristojnosti in pod njihovim nadzorom, na katero koli pravno osebo javnega ali zasebnega prava, ki je na podlagi svojega uradno odobrenega statuta pristojna izključno za posebne javne funkcije, če taka oseba in njeni člani nimajo osebne koristi zaradi ukrepov, ki jih sprejmejo.

Poleg tega se smejo po postopku iz člena 26(2) pooblastiti druge pravne osebe, ustanovljene v imenu organa, navedenega v točki (i), ki delujejo pod pristojnostjo in nadzorom takega organa, če taka oseba nima osebne koristi zaradi ukrepov, ki jih sprejme.

Države članice uradno obvestijo Komisijo o njihovih pristojnih uradnih organih. Komisija posreduje te podatke drugim državam članicam.

Gozdni reprodukcijski material se deli v naslednje kategorije "znanega izvora" : Reprodukcijski material, pridobljen iz izhodiščnega materiala, ki je lahko skupina semenjakov ali sestoj znotraj enega samega provenienčnega območja, in izpolnjuje zahteve iz Priloge II;

"izbran" : Reprodukcijski material, pridobljen iz izhodiščnega materiala, ki je sestoj znotraj enega samega provenienčnega območja, ki je bil fenotipsko izbran na ravni populacije in izpolnjuje zahteve iz Priloge III;

"kvalificiran" : Reprodukcijski material, pridobljen iz izhodiščnega materiala, ki zajema semenske plantaže, starše družin, klone ali klonske mešanice, katerih sestavni deli so posamično izbrani na podlagi fenotipa, in ki izpolnjuje zahteve iz Priloge IV. Ni nujno, da je bilo testiranje opravljeno ali zaključeno;

"testiran" : Reprodukcijski material, pridobljen iz izhodiščnega materiala, ki zajema sestoje, semenske plantaže, starše družin, klone ali klonske mešanice. Nadpovprečnost reprodukcijskega materiala je treba predhodno dokazati s primerjalnim testiranjem ali z oceno nadpovprečnosti reprodukcijskega materiala na podlagi genske ocene elementov izhodiščnega materiala. Material mora izpolnjevati zahteve iz Priloge V.

Člen 3

1. Seznam vrst in umetnih križancev v Prilogi I se lahko spremeni po postopku iz člena 26(3).

2. Če za določene vrste in umetne križance ne veljajo ukrepi iz te direktive, smejo države članice sprejeti take ali manj stroge ukrepe na svojem ozemlju.

3. Določbe te direktive se ne uporabijo za gozdni reprodukcijski material v obliki sadilnega materiala ali delov rastlin, za katerega se izkaže, da je za druge namene in ne za gozdarstvo.

V takih primerih se material opremi z etiketo ali drugo listino, ki jo zahtevajo druge določbe Skupnosti ali nacionalne določbe, ki se uporabijo za tak material v ta namen. Če takih določb ni, se v primeru, ko se dobavitelj ukvarja tako z materialom za gozdarstvo kot z materialom, za katerega se izkaže, da je za druge namene in ne za gozdarstvo, slednji material opremi z etiketo ali z drugo listino z naslednjo izjavo: "Ni za gozdarske namene."

4. Določbe te direktive se ne uporabljajo za gozdni reprodukcijski material, za katerega se izkaže, da je namenjen za izvoz ali za ponovni izvoz v tretje države.

Člen 4

1. Države članice določijo, da se za proizvodnjo gozdnega reprodukcijskega materiala, ki se da v prodajo, uporabi samo odobreni izhodiščni material.

2. Izhodiščni material smejo odobriti samo:

(a) uradni organi, če material izpolnjuje zahteve iz Priloge II, III, IV ali V te direktive;

(b) s sklicevanjem na enoto, imenovano "enota odobritve". Vsaka enota odobritve se opredeli s posebno registrsko številko.

3. Države članice zagotovijo:

(a) da se odobritev umakne, če se zahteve te direktive ne izpolnjujejo več;

(b) da se po odobritvi izhodiščni material za proizvodnjo reprodukcijskega materiala kategorij "izbran material", "kvalificiran material" in "testiran material" ponovno pregleduje v rednih časovnih presledkih.

4. Da bi ohranili rastlinske genetske vire, ki se uporabljajo v gozdarstvu skladno z določenimi pogoji, določenimi po postopku iz člena 26(3), da se upoštevajo nova spoznanja glede ohranitve in situ in trajnostne rabe rastlinskih genetskih virov z gojenjem in trženjem gozdnega reprodukcijskega materiala takega porekla, ki je naravno prilagojen lokalnim in regionalnim pogojem in ki ga ogroža genska erozija, se lahko države članice ne ravnajo po zahtevah iz odstavka 2 in v Prilogah II, III, IV in V, če so ugotovljeni posebni pogoji po postopku iz člena 26(3).

5. Države članice lahko na vsem svojem ozemlju ali delu svojega ozemlja za obdobje največ 10 let odobrijo izhodiščni material za proizvodnjo testiranega reprodukcijskega materiala, kadar se na podlagi začasnih rezultatov ocenitvenih genskih testov ali primerjalnih testov iz Priloge V lahko domneva, da bo izhodiščni material po zaključenih preskusih izpolnjeval zahteve za odobritev skladno s to direktivo.

Člen 5

1. Če izhodiščni material iz člena 4(1), vsebuje genskotehnično spremenjeni organizem skladno s točkama 1 in 2 člena 2 Direktive 90/220/EGS, se tak material sprejme le, če je varen za zdravje ljudi in okolje.

2. Pri genskotehnično spremenjenem izhodiščnem materialu iz odstavka 1:

(a) se opravi presoja vplivov na okolje, ki je enakovredna tisti, predpisani v Direktivi 90/220/EGS;

(b) se na predlog Komisije z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, ki temelji na ustreznih pravnih načelih Pogodbe, sprejmejo postopki, ki zagotavljajo, da so presoja vplivov na okolje in drugi ustrezni elementi enakovredni tistim iz Direktive 90/220/EGS. Dokler ne začne veljati taka uredba, se genskotehnično spremenjeni izhodiščni material odobri za vpis v nacionalni register pod členom 10 te direktive le potem, ko se odobri skladno z Direktivo 90/220/EGS;

(c) se člena 11 in 18 Direktive 90/220/EGS ne uporabljata več za genskotehnično spremenjeni izhodiščni material, odobren skladno z Uredbo iz pododstavka (b);

(d) se sprejmejo tehnične in znanstvene podrobnosti za izvedbo presoje vplivov na okolje po postopku iz člena 26(3).

Člen 6

1. Za gozdni reprodukcijski material, pridobljen iz odobrenega izhodiščnega materiala, države članice predvidijo, kar je navedeno v točkah (a) do (d):

(a) material vrst, navedenih v Prilogi I, se ne trži, razen če se uvršča v kategorije "znanega izvora", "izbran", "kvalificiran" ali "testiran" in če izpolnjuje zahteve v Prilogah II, III, IV oziroma V;

(b) material umetnih križancev, navedenih v Prilogi I, se ne trži, razen če se uvršča v kategorije "izbran", "kvalificiran" ali "testiran" in če izpolnjuje zahteve v Prilogah III, IV oziroma V;

(c) material vrst in umetnih križancev, navedenih v Prilogi I, ki se vegetativno razmnožuje, se ne trži, razen če se uvršča v kategorije "izbran", "kvalificiran" ali "testiran" in če izpolnjuje zahteve v Prilogah III, IV oziroma V. Reprodukcijski material kategorije "izbran" se lahko trži le, če je bil masovno pridobljen iz semen;

(d) material vrst in umetnih križancev, navedenih v Prilogi I, ki v celoti ali delno sestoji iz genskotehnično spremenjenih organizmov, se ne trži, razen če se uvršča v kategorijo "testiran" in če izpolnjuje zahteve iz Prilogi V.

2. Kategorije, pod katerim se lahko trži reprodukcijski material različnih tipov izhodiščnega materiala, so navedene v tabeli v Prilogi VI.

3. Gozdni reprodukcijski material vrst in umetnih križancev, navedenih v Prilogi I, se ne trži, razen če izpolnjuje ustrezne zahteve v Prilogi VII.

Deli rastlin in sadilni material se smejo tržiti samo, če izpolnjujejo veljavne mednarodne standarde, potem ko se ti standardi odobrijo po postopku iz člena 26(3).

4. Države članice zagotovijo vse potrebno, da se dobavitelji gozdnega reprodukcijskega materiala uradno registrirajo. Odgovorni uradni organ lahko šteje, da so dobavitelji, ki so že registrirani skladno z Direktivo 77/93/EGS, registrirani za namene te direktive. Taki dobavitelji morajo kljub temu izpolnjevati zahteve te direktive.

5. Ne glede na določbe odstavka 1 smejo države članice na svojem ozemlju pooblastiti dobavitelje, da dajejo na trg primerne količine:

(a) gozdnega reprodukcijskega materiala za teste, znanstvene namene, selekcijsko delo ali za ohranjanje genetskih virov in

(b) semenskega materiala, za katerega je očitno, da je namenjen za gozdarstvo.

6. Pogoji, pod katerimi lahko države članice dodelijo pooblastila iz odstavka 5, se lahko določijo po postopku iz člena 26(3).

7. Brez vpliva na odstavek 1 in pri reprodukcijskem materialu, pridobljenem iz izhodiščnega materiala, ki ne izpolnjuje vseh zahtev ustrezne kategorije iz odstavka 1, smejo države članice dovoliti trženje takega materiala pod pogoji, ki se določijo po postopku iz člena 26(3).

8. Za upoštevanje novih pogojev, pod katerimi se lahko trži gozdni reprodukcijski material, primeren za ekološko proizvodnjo, se lahko predpišejo posebne določbe po postopku iz člena 26(3).

Člen 7

Države članice lahko glede pogojev, določenih v Prilogah od II do V in v Prilogi VII, uvedejo dodatne ali strožje zahteve za odobritev izhodiščnega materiala in za proizvodnjo reprodukcijskega materiala na svojem lastnem ozemlju.

Člen 8

Države članice lahko na svojih ozemljih omejijo odobritev izhodiščnega materiala, namenjenega za proizvodnjo gozdnega reprodukcijskega materiala kategorije "znanega izvora".

Člen 9

1. Ko gre za izhodiščni material, namenjen za proizvodnjo reprodukcijskega materiala kategorij "znanega izvora" in "izbran", morajo države članice natančno razmejiti provenienčna območja za ustrezne vrste.

2. Države članice pripravijo in objavijo karte, ki prikazujejo meje provenienčnih območij. Karte pošljejo Komisiji in drugim državam članicam.

Člen 10

1. Vsaka država članica pripravi nacionalni register izhodiščnega materiala različnih vrst, odobrenih na njenem ozemlju. Vse podrobnosti v zvezi z odobrenimi enotami se evidentirajo skupaj s posebno registrsko številko v nacionalnem registru.

2. Vsaka država članica pripravi povzetek nacionalnega registra v obliki nacionalnega seznama in ga na njihovo zahtevo da na voljo Komisiji in drugim državam članicam. Nacionalni seznam se pripravi v enotni obliki za vsako enoto odobritve. Za kategoriji "znanega izvora" in "izbran" je dovoljen povzetek izhodiščnega materiala na podlagi provenienčnih območij. Treba je navesti naslednje podrobnosti:

(a) botanično ime;

(b) kategorijo;

(c) namen;

(d) tip izhodiščnega materiala;

(e) sklic na register ali po potrebi na njegov povzetek, ali identifikacijska koda za provenienčno območje;

(f) položaj: kratko ime in po potrebi katero koli od naslednjih skupin podatkov:

(i) za kategorijo "znanega izvora" provenienčno območje in razpon zemljepisne širine in dolžine,

(ii) za kategorijo "izbran" provenienčno območje in geografski položaj, opredeljen s širino in dolžino ali z razponom zemljepisne širine ali dolžine,

(iii) za kategorijo "kvalificiran" natančen geografski položaj(-i), kjer se izhodiščni material nahaja,

(iv) za kategorijo "testiran" natančen geografski položaj(-i), kjer se izhodiščni material nahaja,

(g) nadmorsko višino ali njen razpon;

(h) površino: velikost skupine/skupin semenjakov, sestoja/sestojev ali semenske plantaže/plantaž;

(i) poreklo: navede se, ali je izhodiščni material avtohton/indigen, neavtohton/neindigen ali neznanega porekla. Za neavtohton/neindigen izhodiščni material se navede poreklo, če je znano;

(j) pri materialu kategorije "testiran" se navede, ali je genskotehnično spremenjen.

3. Oblika nacionalnega seznama se lahko določi po postopku iz člena 26(2).

Člen 11

1. Komisija lahko na podlagi nacionalnega seznama, ki ga predloži vsaka država članica, objavi "Seznam Skupnosti odobrenega izhodiščnega materiala za proizvodnjo gozdnega reprodukcijskega materiala".

2. Seznam Skupnosti odraža podrobnosti iz nacionalnih seznamov iz člena 10(2) in prikazuje področje uporabe ter vsa dovoljenja ali omejitve na podlagi členov 8, 17 ali 20.

Člen 12

1. Po zaključeni pridelavi uradni organi izdajo glavno spričevalo za ves reprodukcijski material, pridobljen iz odobrenega izhodiščnega materiala. Spričevalo navaja posebno registrsko številko in ustrezne podatke, navedene v Prilogi VIII.

2. Če država članica predvideva naknadno vegetativno razmnoževanje skladno s členom 13(2), se izda novo glavno spričevalo.

3. Če se mešanje opravlja skladno s pododstavki (a), (b), (c) ali (e) člena 13(3), države članice zagotovijo, da so razvidne registrske številke sestavnih delov mešanice in da se izda novo glavno spričevalo ali drug dokument, ki opredeli mešanico.

Člen 13

1. Reprodukcijski material je voden ločeno v vseh fazah proizvodnje zaradi sklicevanja na posamezne enote odobritve. Vsaka partija reprodukcijskega materiala se opredeli:

(a) s kodo in številko glavnega spričevala;

(b) z botaničnim imenom;

(c) s kategorijo;

(d) z namenom;

(e) s tipom izhodiščnega materiala;

(f) z registrsko številko ali identifikacijsko kodo za provenienčno območje;

(g) s provenienčnim območjem – za reprodukcijski material kategorij "znanega izvora" in "izbran" ali po potrebi drug reprodukcijski material;

(h) po potrebi z oznako, ali je material avtohton ali indigen ali neavtohton ali neindigen ali neznanega porekla;

(i) za semenski material z letom dozoritve;

(j) s starostjo in tipom sadilnega materiala, v obliki sadik ali potaknjencev, glede na to, ali je podrezan, presajen ali v kontejnerjih;

(k) s podatkom, ali je genskotehnično spremenjen.

2. Brez vpliva na določbe odstavka 1 tega člena in člena 6(1), točka (c), lahko države članice omogočijo naknadno vegetativno razmnoževanje ene same enote odobritve v kategorijah "izbran", "kvalificiran" in "testiran". V takih primerih je treba material hraniti ločeno in ga kot takega tudi opredeliti.

3. Brez vpliva na določbe odstavka 1 lahko države članice zagotovijo:

(a) da se znotraj enega samega provenienčnega območja meša reprodukcijski material, ki je pridobljen iz dveh ali več enot odobritve znotraj kategorije "znanega izvora" ali znotraj kategorije "izbran";

(b) da se pri mešanju reprodukcijskega materiala znotraj enega samega provenienčnega območja iz semenjakov in sestojev v kategoriji "znanega izvora", nova dobljena partija certificira kot "reprodukcijski material, pridobljen iz skupine semenjakov";

(c) da se pri mešanju reprodukcijskega materiala, pridobljenega iz neavtohtonega ali neindigenega izhodiščnega materiala, z materialom, ki je pridobljen iz izhodiščnega materiala neznanega porekla, nova dobljena partija certificira kot "neznanega porekla";

(d) da se pri mešanju, ki poteka skladno s pododstavki (a), (b) ali (c), identifikacijska koda provenienčnega območja lahko nadomesti z registrsko številko, kot je navedeno v odstavku 1(f);

(e) mešanje reprodukcijskega materiala, pridobljenega iz ene same enote odobritve iz različnih let dozoritve;

(f) da se pri mešanju, ki poteka skladno s pododstavkom (e), zabeležijo dejanska leta dozoritve in delež materiala iz posameznih let.

Člen 14

1. Reprodukcijski material se lahko trži samo v partijah, skladnih s členom 13 in opremljenih z etiketo ali drugo listino dobavitelja ("dobaviteljeva etiketa ali listina"), ki vsebuje poleg informacij, zahtevanih v členu 13, še:

(a) številko/številke glavnega spričevala, izdanega skladno s členom 12, ali sklic na drug dokument, ki je na voljo skladno s členom 12(3);

(b) ime dobavitelja;

(c) dobavljeno količino;

(d) pri reprodukcijskem materialu kategorije "testiran", katerega izhodiščni material je odobren po členu 4(5), besede "začasno odobren";

(e) ali je bil material razmnožen vegetativno.

2. Pri semenih vsebuje dobaviteljeva etiketa ali listina, navedena v prvem odstavku, tudi naslednje dodatne podatke, ki so v največji možni meri ugotovljeni po mednarodno sprejetih metodah:

(a) čistost: utežni odstotek čistega semena, drugega semena in neaktivne snovi proizvoda, ki se trži kot partija semena;

(b) odstotek kalivosti čistega semena, ali kadar odstotka kalivosti ni možno ali ni smiselno oceniti, ocenjen odstotek vitalnosti, z navedbo uporabljene metode;

(c) teža 1000 čistih semen;

(d) število kalivih semen na kilogram proizvoda, ki se trži kot seme, ali kadar števila kalivih semen ni mogoče ali ni praktično oceniti, število vitalnih semen na kilogram.

3. Da bi bilo seme, proizvedeno v tekočem letu, hitro na voljo, lahko države članice dovolijo prvo prodajo ne glede na dejstvo, da še ni zaključen pregled kalivosti skladno z odstavkom 2(b). Dobavitelj v najkrajšem možnem času ugotovi in navede podatke, predpisane v odstavku 2(b) in (d).

4. Za majhne količine semena se ne uporabijo zahteve iz odstavka 2(b) in (d) zgoraj. Količine in pogoji se lahko določijo po postopku iz člena 26(2).

5. Pri vrstah iz rodu Populus se deli rastlin tržijo le, če dobaviteljeva etiketa ali listina vsebuje klasifikacijsko številko ES, skladno s točko 2(b) dela C v Prilogi VII.

6. Če se v zvezi s katero koli kategorijo gozdnega reprodukcijskega materiala uporablja barvna etiketa ali listina, je etiketa ali listina za reprodukcijski material "znanega izvora" rumena, za "izbran" reprodukcijski material zelena, za "kvalificiran" reprodukcijski material rožnata in za "testiran" reprodukcijski material modra.

7. Za gozdni reprodukcijski material, pridobljen iz izhodiščnega materiala, ki ga sestavljajo genskotehnično spremenjeni organizmi, je to jasno navedeno na vsaki etiketi ali listini, če je uradna ali ne, za to partijo.

Člen 15

Semenski material se trži samo v zaprti embalaži. Sredstvo za zapiranje mora biti tako, da po odprtju embalaže ni več uporabno.

Člen 16

1. Države članice z uradnim sistemom nadzora, ki ga same vzpostavijo ali odobrijo, zagotovijo, da ostane reprodukcijski material iz posameznih enot odobritve ali partij jasno prepoznaven v celotnem procesu od zbiranja do dostave končnemu uporabniku. Redno se mora opravljati uradni nadzor registriranih dobaviteljev.

2. Države članice zagotovijo, da ustrezni uradni organi drug drugemu administrativno pomagajo pri pridobivanju ustreznih informacij, potrebnih za zagotovitev pravilnega delovanja te direktive, zlasti če se gozdni reprodukcijski material prenaša iz ene države članice v drugo.

3. Dobavitelji priskrbijo uradnim organom sezname s podrobnostmi o vseh zadržanih in trženih pošiljkah.

4. Podrobne določbe za izvedbo odstavka 2 se pripravijo po postopku iz člena 26(2) najpozneje do 30. junija 2002.

5. Države članice ukrenejo vse za zagotovitev upoštevanja določb te direktive, tako da pripravijo vse potrebno za uradni nadzor gozdnega reprodukcijskega materiala med proizvodnjo za trženje in med trženjem.

6. Strokovnjaki Komisije lahko v sodelovanju z uradnimi organi držav članic opravijo preglede na kraju samem, če je to potrebno za zagotovitev enotne uporabe te direktive. Zlasti lahko preverijo, ali gozdni reprodukcijski material izpolnjuje zahteve te direktive. Država članica, na katere ozemlju se opravlja pregled, da potrebno pomoč strokovnjakom pri opravljanju njihovih nalog. Komisija obvesti države članice o rezultatih pregleda.

Člen 17

1. Države članice zagotovijo, da za reprodukcijski material, ki je dan na trg skladno z določbami te direktive, ne veljajo tržne omejitve glede njegovih značilnosti, zahtev v zvezi s pregledom in inšpekcijo, označevanjem in zapiranjem, razen tistih, predpisanih v tej direktivi.

2. Državo članico se lahko na njeno prošnjo po postopku iz člena 26(3) pooblasti, da prepove trženje končnemu uporabniku zaradi sejanja ali posaditve določenega reprodukcijskega materiala na vsem svojem ozemlju ali njegovem delu.

Takšno pooblastilo se izda le, če obstaja razlog za skrb:

(a) da bi uporaba omenjenega reprodukcijskega materiala zaradi njegovih fenotipskih ali genetskih lastnosti škodljivo vplivala na gozdarstvo, okolje, genetske vire ali biotsko raznovrstnost po vsej državi članici ali njenem delu

- na podlagi dokazov, ki se tičejo provenienčnega območja ali porekla materiala, ali

- na podlagi rezultatov preskusov ali znanstvenih raziskav, opravljenih na ustreznih lokacijah bodisi v Skupnosti bodisi zunaj nje.

(b) da bi na podlagi znanih rezultatov preskusov, znanstvenih raziskav ali rezultatov iz gozdarske prakse v zvezi s preživetjem in razvojem sadilnega materiala glede na morfološke in fiziološke lastnosti, uporaba omenjenega reprodukcijskega materiala glede na njegove lastnosti škodljivo vplivala na gozdarstvo, okolje, genetske vire ali biotsko raznovrstnost po vsej državi članici ali njenem delu.

3. Podrobne določbe za uporabo odstavka 2 se pripravijo po postopku iz člena 26(3).

4. Brez vpliva na odstavek 1 lahko države članice, ki so izvajale člen 8 v zvezi z gozdnim reprodukcijskim materialom kategorije znanega izvora, prepovejo končnemu uporabniku trženje takega materiala.

Člen 18

1. Za odpravo začasnih težav pri splošni dobavi gozdnega reprodukcijskega materiala, ki izpolnjuje zahteve te direktive, za končnega uporabnika gozdnega reprodukcijskega materiala, ki se pojavijo v eni ali več državah članicah in se jih ne da rešiti znotraj Skupnosti, lahko Komisija na zahtevo najmanj ene prizadete države članice in po postopku iz člena 26(2), dovoli eni ali več državam članicam trženje gozdnega reprodukcijskega materiala ene ali več vrst, ki izpolnjuje manj stroge zahteve, za obdobje, ki ga določi Komisija.

V takem primeru je na dobaviteljevih etiketah ali listinah, zahtevanih v členu 14(1), navedeno, da zadevni material izpolnjuje manj stroge zahteve.

2. Podrobna pravila za uporabo odstavka 1 se lahko pripravijo po postopku iz člena 26(2).

Člen 19

1. Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino določi, ali gozdni reprodukcijski material, proizveden v tretji državi, daje enaka zagotovila glede odobritve njegovega izhodiščnega materiala in ukrepov pri njegovi proizvodnji za trženje kakor gozdni reprodukcijski material, proizveden znotraj Skupnosti, ki izpolnjuje določbe te direktive.

2. Poleg zadev, navedenih v odstavku 1, Svet določi vrste, tipe izhodiščnega materiala in kategorije gozdnega reprodukcijskega materiala, kakor tudi njegovo provenienčno območje, ki se smejo tržiti na ozemlju Skupnosti skladno z odstavkom 1.

3. Dokler Svet ne sprejme odločitve iz odstavka 1, smejo take odločitve sprejemati države članice po postopku iz člena 26(3). Tako si prizadevajo zagotoviti, da ima material, ki ga je treba uvoziti, jamstva, ki so v vseh pogledih enakovredna jamstvom za gozdni reprodukcijski material, proizveden v Skupnosti skladno s to direktivo. Tak uvoženi material se opremi z glavnim spričevalom ali uradnim potrdilom, ki ga izda država porekla, in z listinami s podrobnostmi o vseh pošiljkah za izvoz, ki jih priskrbi dobavitelj v tretji državi.

Člen 20

Na zahtevo države članice lahko Komisija, ki ravna po postopku iz člena 26(3), v celoti ali deloma oprosti državo članico izpolnjevanja določb te direktive v zvezi z nekaterimi drevesnimi vrstami, ki niso pomembne za gozdarstvo v tej državi članici, razen če je to v nasprotju z členom 17(1).

Člen 21

1. Da bi poiskali izboljšane rešitve za nekatere določbe v tej direktivi, se lahko odloči, da se organizirajo začasni poskusi pod določenimi pogoji na ravni Skupnosti po postopku iz člena 26(3).

Posamičen poskus sme trajati največ sedem let.

V okviru takih poskusov so lahko države članice oproščene nekaterih obveznosti, predpisanih v tej direktivi. Obseg te oprostitve se določi s sklicevanjem na določbe, na katere se nanaša.

Člen 22

Kadar je ustrezno, mora gozdni reprodukcijski material izpolnjevati ustrezne fitosanitarne pogoje, določene v Direktivi 77/93/EGS.

Člen 23

Spremembe k prilogam zaradi razvoja znanstvenega ali tehničnega znanja se sprejmejo po postopku iz člena 26(3).

Člen 24

Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, ki se nanašajo na zadeve v spodaj navedenih členih, se sprejmejo po postopku za upravljanje iz člena 26(2).

- členi 2, 10, 14, 16, 18, 27.

Člen 25

Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, ki se nanašajo na zadeve iz spodaj navedenih členov, se sprejmejo skladno z regulativnim postopkom iz člena 26(3).

- členi 3, 4, 5, 6, 17, 19, 20, 21 in 23.

Člen 26

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za semena (v nadaljnjem besedilu "odbor").

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Odločbe 1999/468/ES.

Za obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi rok enega meseca.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Za obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi rok dveh mesecev.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 27

1. V prehodnem obdobju, ki ni daljše od 10 let, z začetkom 1. januarja 2003, lahko države članice za odobritev izhodiščnega materiala za proizvodnjo testiranega reprodukcijskega materiala, ki ni predhodno zajet v Direktivi 66/404/EGS, uporabijo rezultate primerjalnih testov, ki ne izpolnjujejo zahtev iz Priloge V.

Taki testi bi se morali začeti izvajati pred 1. januarjem 2003 in pokazati, da je reprodukcijski material, pridobljen iz izhodiščnega materiala, kakovostnejši.

2. V prehodnem obdobju, ki ni daljše od 10 let, z začetkom 1. januarja 2003, lahko države članice za odobritev izhodiščnega materiala zaradi proizvodnje testiranega reprodukcijskega materiala vseh vrst in umetnih križancev, zajetih v tej direktivi, uporabijo rezultate ocenitvenih genskih testov, ki ne izpolnjujejo zahtev iz Priloge V.

Taki testi bi se morali začeti pred 1. januarjem 2003 in bi morali pokazati, da je reprodukcijski material, pridobljen iz izhodiščnega materiala, kakovostnejši.

3. Za nove vrste in umetne križance, ki se jih kasneje lahko doda Prilogi I, se prehodno obdobje iz odstavkov 1 in 2 določi po postopku iz člena 26(2).

4. Državam članicam se lahko po postopku iz člena 26(2) dovoli, da uporabijo rezultate primerjalnih testov in ocenitvenih genskih testov po izteku prehodnega obdobja.

Člen 28

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za skladnost s to direktivo, z začetkom veljavnosti 1. januarja 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa naj sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3. Državam članicam je dovoljeno, da tržijo gozdni reprodukcijski material, proizveden pred 1. januarjem 2003, dokler ne poidejo zaloge.

Člen 29

Direktiva 66/404/EGS in Direktiva 71/161/EGS se razveljavljata z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2003.

Direktiva 66/404/EGS se ne uporablja za Republiko Finsko in Kraljevino Švedsko, Direktiva 71/161/EGS pa se ne uporablja za Republiko Finsko.

Sklici na razveljavljeni direktivi se razumejo kot sklici na to direktivo in se berejo skladno s tabelo usklajevanja iz Priloge IX.

Člen 30

Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 31

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 22. decembra 1999

Za Svet

Predsednik

K. Hemilä

[1] UL C 199, 14.7.1999, str. 1.

[2] Mnenje, podano dne 1. decembra 1999 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL C 329, 17.11.1999, str. 15.

[4] UL 125, 11.7.1966, str. 2326/66. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena leta 1994 z Aktom o pristopu.

[5] UL L 87, 17.4.1971, str. 14. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena leta 1994 z Aktom o pristopu.

[6] UL C 56, 26.2.1999, str. 1.

[7] UL L 26, 31.1.1977, str. 20. Direktiva, kakor jo nazadnje spreminja Direktiva Komisije 1999/53/ES (UL L 142, 5.6.1999, str. 29).

[8] UL L 117, 8.5.1990, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 97/35/ES (UL L 169, 27.6.1997, str. 72).

[9] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

SEZNAM DREVESNIH VRST IN UMETNIH KRIŽANCEV

Abies alba Mill

Abies cephalonica Loud.

Abies grandis Lindl.

Abies pinsapo Boiss.

Acer platanoides L.

Acer pseudoplatanus L.

Alnus glutinosa Gaertn.

Alnus incana Moench.

Betula pendula Roth.

Betula pubescens Ehrh.

Carpinus betulus L.

Castanea sativa Mill.

Cedrus atlantica Carr.

Cedrus libani A. Richard

Fagus sylvatica L.

Fraxinus angustifolia Vahl.

Fraxinus excelsior L.

Larix decidua Mill

Larix x eurolepis Henry

Larix kaempferi Carr.

Larix sibirica Ledeb

Picea abies Karst.

Picea sitchensis Carr.

Pinus brutia Ten.

Pinus canariensis C. Smith

Pinus cembra L.

Pinus contorta Loud.

Pinus halepensis Mill.

Pinus leucodermis Antoine

Pinus nigra Arnold

Pinus pinaster Ait.

Pinus pinea L.

Pinus radiata D. Don

Pinus sylvestris L.

Populus spp. in umetni krianci med temi vrstami

Prunus avium L.

Pseudotsuga menziesii Franco

Quercus cerris L.

Quercus ilex L.

Quercus petraea Liebl.

Quercus pubescens Willd.

Quercus robur L.

Quercus rubra L.

Quercus suber L.

Robinia pseudoacacia L.

Tilia cordata Mill.

Tilia platyphyllos Scop.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

MINIMALNE ZAHTEVE ZA ODOBRITEV IZHODIŠČNEGA MATERIALA, NAMENJENEGA ZA PROIZVODNJO REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA, KI NAJ SE CERTIFICIRA KOT MATERIAL "ZNANEGA IZVORA"

1. Izhodiščni material je semenjak ali sestoj, ki je na enem samem provenienčnem območju. Država članica za vsak posamični primer določi, ali je potreben formalni pregled, vendar je formalni pregled nujen, kadar je material namenjen za posebne gozdarske namene.

2. Semenjak ali sestoj mora izpolnjevati merila, ki jih določijo države članice.

3. - Navesti se mora provenienčno območje in lokacijo ter nadmorsko višino ali višinski razpon za kraj(-e), kjer se pridobiva reprodukcijski material.

- Navesti se mora, ali je izhodiščni material:

(a) avtohton ali neavtohton ali neznanega porekla,

(b) indigen ali neindigen ali neznanega porekla.

Če gre za neavtohtoni ali neindigeni izhodiščni material, se mora navesti poreklo, če je znano.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

MINIMALNE ZAHTEVE ZA ODOBRITEV IZHODIŠČNEGA MATERIALA, NAMENJENEGA ZA PROIZVODNJO REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA, KI NAJ SE CERTIFICIRA KOT "IZBRAN" MATERIAL

Splošno: Sestoj bo ocenjen glede na navedeni specifični namen reprodukcijskega materiala in upoštevane bodo zahteve od 1 do 10 glede na specifični namen. Merila za izbor določi država članica in namen navede v nacionalnem registru.

1. Poreklo: S kronološkimi dokazi ali z drugimi ustreznimi sredstvi je treba ugotoviti, ali je sestoj avtohton/indigen, neavtohton/neindigen ali neznanega porekla ter za neavtohtoni/neindigeni izhodiščni material navesti poreklo, če je znano.

2. Izolacija: Sestoji morajo biti v zadostni razdalji od sestojev slabe kakovosti iste vrste ali od sestojev sorodnih vrst ali sorte, ki lahko s temi vrstami tvorijo križance. Ta zahteva je zlasti pomembna, kadar so sestoji, ki obdajajo avtohtone/indigene sestoje, neavtohtoni/neindigeni ali neznanega porekla.

3. Minimalna velikost populacije: Sestoji morajo biti iz ene ali več skupin dreves, ki so dobro razporejene in dovolj številčne, da zagotovijo ustrezno medsebojno opraševanje. Da bi se izognili neugodnim učinkom opraševanja v sorodstvu, naj bo v izbranih sestojih zadostno število in gostota posameznih dreves na dano površino.

4. Starost in razvojna faza: V sestojih morajo biti drevesa take starosti ali stopnje razvoja, da se lahko nedvoumno upoštevajo merila za izbor.

5. Enovitost: Sestoji morajo kazati normalno stopnjo variabilnosti morfoloških znakov. Če je potrebno, se drevesa slabše kakovosti odstranijo.

6. Prilagojenost: Prilagoditev ekološkim pogojem, ki prevladujejo v provenienčnem območju, mora biti jasno razvidna.

7. Zdravstveno stanje in odpornost: Na splošno mora biti drevje v sestojih brez škodljivih organizmov in odporno na različne klimatske in rastiščne razmere, razen poškodb zaradi onesnaženja na kraju, kjer drevje raste.

8. Rastnost: Za odobritev izbranih sestojev mora biti rastnost sestoja praviloma večja od sprejetega povprečja v podobnih ekoloških razmerah in pogojih gospodarjenja.

9. Kakovost lesa: Upošteva se kakovost lesa in v nekaterih primerih je ta lahko bistveno merilo.

10. Oblika ali način rasti: Drevesa v sestojih morajo kazati posebej kakovostne morfološke znake, zlasti stegnjenost in simetričnost debla, ustrezno oblikovano krošnjo, tanko vejnatost in ustrezno naravno odmiranje vej. Poleg tega naj bo majhen tudi delež vilasto razraslih dreves in dreves s spiralno zavitim deblom.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

MINIMALNE ZAHTEVE ZA ODOBRITEV IZHODIŠČNEGA MATERIALA, NAMENJENEGA ZA PROIZVODNJO REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA, KI NAJ SE CERTIFICIRA KOT "KVALIFICIRAN" MATERIAL

1. Semenske plantaže

(a) Tip, namen, načrt križanja in terenska razporeditev, elemente, izoliranost in lokacija ter katere koli spremembe le-teh mora odobriti in zabeležiti uradni organ;

(b) Kloni ali družine, ki sestavljajo semensko plantažo, se izberejo zaradi svojih izrednih lastnosti s posebnim poudarkom na zahtevah 4, 6, 7, 8, 9 in 10 iz Priloge III;

(c) Kloni ali družine, ki sestavljajo semensko plantažo, se posadijo ali so bili posajeni skladno z načrtom, ki ga odobri uradni organ, in se osnujejo tako, da se lahko prepozna vsak sestavni del;

(d) Redčenja, opravljena v semenskih plantažah, se opišejo skupaj z izbirnimi merili, ki se uporabijo za taka redčenja, in prijavijo uradnemu organu;

(e) S semenskimi plantažami se gospodari in seme pridobiva tako, da se dosežejo cilji semenskih plantaž. Pri semenski plantaži za proizvodnjo umetnega križanca je treba delež križancev v reprodukcijskem materialu ugotoviti z verifikacijskim preskusom.

2. Starši družin(-e)

(a) Starši se izberejo zaradi svojih izrednih lastnosti s posebnim poudarkom na zahtevah 4, 6, 7, 8, 9 in 10 iz Priloge III ali zaradi svoje sposobnosti združevanja;

(b) Cilj, načrt križanja in sistem opraševanja, elemente, izoliranost in lokacijo ter katere koli pomembne spremembe le-teh mora odobriti in zabeležiti uradni organ;

(c) Istovetnost, število in delež staršev v mešanici mora odobriti in zabeležiti uradni organ;

(d) Pri starših za proizvodnjo umetnega križanca je treba delež križancev v reprodukcijskem materialu ugotoviti z verifikacijskim preskusom.

3. Kloni

(a) Kloni morajo biti prepoznavni glede na razločevalne lastnosti, ki jih odobri in zabeleži uradni organ;

(b) Posamezne klone se oceni na podlagi izkušenj ali dokaže z dovolj dolgim poskušanjem;

(c) Orteti, ki se uporabijo za proizvodnjo klonov, se izberejo na podlagi svojih nadpovprečnih lastnosti s posebnim poudarkom na zahtevah 4, 6, 7, 8, 9 in 10 iz Priloge III;

(d) Država članica omeji odobritev na največje število let ali na največje število proizvedenih rametov.

4. Mešanice klonov

(a) Mešanica klonov mora izpolnjevati zahteve iz točk 3(a), 3(b) in 3(c);

(b) Istovetnost, število in delež sestavnih klonov mešanice ter metodo izbora in osnovno kolekcijo je treba odobriti in zabeležiti pri uradnem organu. Vsaka mešanica mora izkazovati zadovoljivo gensko pestrost;

(c) Država članica omeji odobritev na največje število let ali na največje število proizvedenih rametov.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

MINIMALNE ZAHTEVE ZA ODOBRITEV IZHODIŠČNEGA MATERIALA, NAMENJENEGA ZA PROIZVODNJO REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA, KI NAJ SE CERTIFICIRA KOT "TESTIRAN" MATERIAL

1. ZAHTEVE ZA VSE TESTE

(a) Splošno

Izhodiščni material mora izpolnjevati ustrezne zahteve iz Priloge III ali IV.

Teste za odobritev izhodiščnega materiala se mora pripraviti, zasnovati, izvesti in njihove rezultate prikazati skladno z mednarodno priznanimi postopki. Pri primerjalnih testih je treba reprodukcijski material, ki se testira, primerjati z enim ali po možnosti z več odobrenimi ali vnaprej izbranimi modelnimi sestoji.

(b) Značilnosti, ki jih je treba pregledati

(i) Teste je treba načrtovati tako, da se ocenijo natančno določene lastnosti in te je treba navesti za vsak test.

(ii) Poudarek je zlasti na prilagojenosti, rasti ter pomembnejših biotskih in abiotskih dejavnikih. Tudi druge značilnosti, ki se štejejo, da so pomembne glede na predvideni specifični namen, se ocenijo glede na ekološke razmere območja, v katerem se izvaja test.

(c) Dokumentacija

Dokumentacija vsebuje opis prizorišča testiranja, vključno z lokacijo, podnebjem, tlemi, preteklo rabo, nastankom, gospodarjenjem in morebitnimi poškodbami zaradi abiotskih/biotskih dejavnikov, ter je na razpolago uradnemu organu. Starost materiala in rezultate ob ocenitvi ugotovi uradni organ.

(d) Postavitev testov

(i) Vsak vzorec reprodukcijskega materiala se vzgoji, zasadi in se z njim gospodari na enak način, kolikor je to možno glede na tip rastlinskega materiala;

(ii) Vsak preskus mora biti izveden v veljavnem statističnem vzorcu z zadovoljivim številom dreves, da se lahko ocenijo posamezne lastnosti vsakega preskušanega elementa.

(e) Analiza in veljavnost rezultatov

(i) Podatke, pridobljene v preskusih, je treba analizirati po mednarodno priznanih statističnih metodah in rezultate predstaviti za vsako preskušano lastnost;

(ii) Metodologija, uporabljena za preskus, in podrobnosti pridobljenih rezultatov naj bodo na voljo brezplačno;

(iii) Mora se tudi dati izjavo o predlaganem območju za morebitno prilagoditev v okviru države, v kateri se je izvedel test, in o značilnostih, ki lahko omejujejo njegovo uporabnost;

(iv) Če se med testiranjem izkaže, da reprodukcijski material nima:

- vsaj lastnosti izhodiščnega materiala, ali

- podobne odpornosti na ekonomsko pomembne škodljive organizme, kot jo ima izhodiščni material

se tak reprodukcijski material uniči.

2. ZAHTEVE ZA GENSKO OCENJEVANJE ELEMENTOV IZHODIŠČNEGA MATERIALA

(a) Opravi se lahko gensko ocenjevanje elementov naslednjega izhodiščnega materiala: semenske plantaže, starši družin(-e), kloni in klonske mešanice;

(b) Dokumentacija

Za odobritev izhodiščnega materiala se zahteva naslednja dodatna dokumentacija:

(i) istovetnost, poreklo in poreklo ocenjenih elementov;

(ii) načrt križanja, uporabljen za proizvodnjo reprodukcijskega materiala, uporabljenega v ocenitvenih testih.

(c) Postopki testiranja

Izpolniti se morajo naslednje zahteve:

(i) gensko ocenjevanje vsakega elementa se izvede na dveh ali več testnih lokacijah, od katerih mora biti vsaj ena v okolju, ki ustreza predvideni uporabi reprodukcijskega materiala;

(ii) ocenjena nadpovprečnost reprodukcijskega materiala, namenjenega za trženje, se izračuna na podlagi teh genskih ocen in specifičnega načrta križanja;

(iii) ocenitvene teste in genske izračune mora odobriti uradni organ.

(d) Interpretacija

(i) ocenjena nadpovprečnost reprodukcijskega materiala se izračuna glede na referenčno populacijo za eno ali več lastnosti;

(ii) za katero koli pomembno lastnost reprodukcijskega materiala se navede, ali je njena genska ocena slabša od referenčne populacije.

3. ZAHTEVE ZA PRIMERJALNO TESTIRANJE REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA

(a) Vzorčenje reprodukcijskega materiala

(i) Vzorec reprodukcijskega materiala za primerjalno testiranje mora biti značilno reprezentativen za reprodukcijski material, pridobljen iz izhodiščnega materiala, ki naj se odobri;

(ii) generativno pridobljen reprodukcijski material za primerjalno testiranje:

- izvira iz semena, pridobljenega v letih obilnega cvetenja in semenenja, lahko se uporabi umetno opraševanje,

- proizveden na način, ki zagotavlja reprezentativnost dobljenih vzorcev.

(b) Standardi

(i) Kvaliteta standardov, uporabljenih za namene primerjanja pri testiranju naj bi bila, če je možno, dovolj dolgo znana v območju, kjer se opravlja testiranje. Standardi načeloma predstavljajo material, ki se je v gozdarstvu izkazal za uspešnega v času, ko se testi začnejo, in v ekoloških razmerah, ki se predlagajo za certificiranje materiala. Če je mogoče, morajo prihajati iz sestojev, ki so izbrani po merilih iz Priloge III ali iz izhodiščnega materiala, uradno odobrenega za proizvodnjo testiranega materiala;

(ii) Za primerjalno testiranje umetnih hibridov morata biti obe vrsti staršev, če je mogoče, vključeni med standarde;

(iii) Če je le mogoče, je treba uporabiti več standardov. Če je potrebno in upravičeno, se sme standarde nadomestiti z najustreznejšim testiranim materialom ali povprečjem sestavnih delov testa;

(iv) Isti standardi se bodo uporabili v vseh testih v kar se da velikem razponu rastiščnih razmer.

(c) Interpretacija

(i) Za vsaj en pomemben znak mora biti dokazana statistično pomembna nadpovprečnost v primerjavi z modelnimi sestoji;

(ii) Navesti se mora vsak ekonomski ali okoljsko pomemben znak, ki izkazuje znatno slabše rezultate glede modelnih sestojev, njihove učinke pa je treba izravnati s koristnimi znaki.

4. POGOJNA ODOBRITEV

Predhodna ocena zgodnjih testov je lahko podlaga za začasno odobritev. Nadpovprečne lastnosti, ugotovljene z zgodnjo oceno, je treba ponovno preveriti najmanj vsakih deset let.

5. ZGODNJI TESTI

Teste v drevesnicah, rastlinjakih in laboratorijih uradni organ upošteva za začasno ali dokončno odobritev, če obstaja tesna povezava med izmerjeno značilnostjo in lastnostmi, ki bi se praviloma ocenjevale s testi v gozdu. Ostale lastnosti, ki se testirajo, morajo izpolnjevati zahteve, določene v odstavku 3.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

KATEGORIJE, POD KATERIMI SE LAHKO TRI REPRODUKCIJSKI MATERIAL IZ RAZLIČNIH TIPOV IZHODIČNEGA MATERIALA

Tip izhodiščnega materiala | Kategorija gozdnega reprodukcijskega materiala |

Znanega izvora (rumena) | Izbran(zelena) | Kvalificiran(rožnata) | Testiran(modra) |

Skupina semenjakov | x | | | |

Sestoj | x | x | | x |

Semenska plantaža | | | x | x |

Starši družin(-e) | | | x | x |

Klon | | | x | x |

Klonska mešanica | | | x | x |

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

DEL A Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati partije plodov in semen vrst, navedenih v Prilogi I

1. Partije plodov in semen vrst, navedenih v Prilogi I, se ne smejo tržiti, razen če je minimalna stopnja čistosti partije plodov ali semen 99 %.

2. Ne glede na določbe odstavka 1 se pri zelo sorodnih vrstah v Prilogi I, razen umetnih križancev, navede čistost partije plodov ali semen vrste, če je manjša od 99 %.

DEL B Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati rastlinski deli vrst in umetnih križancev, navedenih v Prilogi I

Rastlinski deli vrst in umetnih križancev, navedenih v Prilogi I, naj bodo ustrezne tržne kakovosti. Ustrezno tržno kakovost se določi glede na splošne značilnosti, zdravje in ustrezno velikost. Pri vrstah iz rodu Populus se navede, ali so izpolnjene dodatne zahteve, navedene v delu C.

DEL C Zahteve za zunanje kakovostne standarde za vrste iz rodu Populus spp., ki se razmnožujejo s stebelnimi potaknjenci ali šibami

1. Stebelni potaknjenci

(a) Stebelni potaknjenci se ne štejejo, da so ustrezne tržne kakovosti, če imajo katere koli od naslednjih pomanjkljivosti:

(i) njihov les je star več kot dve leti;

(ii) imajo manj kot dva dobro oblikovana popka;

(iii) poškodovani so od nekroz ali škodljivih organizmov;

(iv) kažejo znake izsušitve, pregretosti, plesnivosti ali gnilobe.

(b) Minimalne dimenzije za potaknjence

- najmanjša dolžina: 20 cm

- najmanjši premer na vrhu:

razred ES 1: 8 mm

razred ES 2: 10 mm.

2. Šibe

(a) Šibe se ne štejejo, da so ustrezne tržne kakovosti, če obstajajo katere koli od naslednjih pomanjkljivosti:

- njihov les je star več kot tri leta,

- imajo manj kot pet dobro oblikovanih popkov,

- poškodovane so od nekroz ali škodljivih organizmov,

- kažejo znake izsušitve, pregretosti, plesni ali gnilobe,

- imajo poškodbe, ki niso posledica obrezovanja,

- imajo razvitih več stebel,

- imajo preveliko ukrivljenost stebla.

(b) Velikostni razredi za šibe

Razred | Minimalni premer (mm) na sredini | Minimalna višina(m) |

Ne-mediteranska območja

N1 | 6 | 1,5 |

N2 | 15 | 3,00 |

Mediteranska območja

S1 | 25 | 3,00 |

S2 | 30 | 4,00 |

DEL D Zahteve, ki jih mora izpolnjevati sadilni material vrst in umetnih križancev iz Priloge I

Sadilni material mora biti ustrezne tržne kakovosti. Ustrezna tržna kakovost se določi glede na splošne značilnosti, zdravje, vitalnost in fiziološko kakovost.

DEL E Zahteve, ki jih mora izpolnjevati sadilni material, ki se daje v promet končnemu uporabniku na območjih s sredozemskim podnebjem

Sadilni material se ne sme tržiti, razen če je 95 % vsake partije ustrezne tržne kakovosti.

1. Sadilni material nima ustrezne tržne kakovosti, če ima katere koli od naslednjih pomanjkljivosti:

(a) poškodbe, razen vreznin od obrezovanja ali poškodb, nastalih pri ruvanju;

(b) premalo popkov, sposobnih za razvoj v glavni poganjek;

(c) več stebel;

(d) deformiran koreninski sistem;

(e) znake izsušitve, pregretosti, plesnivosti ali drugih škodljivih organizmov;

(f) neenakomerno rast.

2. Velikost rastlin

Vrsta | Maksimalna starost (leta) | Minimalna višina (cm) | Maksimalna višina (cm) | Minimalni premer koreninskega vratu (mm) |

Pinus halepensis | 1 | 8 | 25 | 2 |

2 | 12 | 40 | 3 |

Pinus leucodermis | 1 | 8 | 25 | 2 |

2 | 10 | 35 | 3 |

Pinus nigra | 1 | 8 | 15 | 2 |

2 | 10 | 20 | 3 |

Pinus pinaster | 1 | 7 | 30 | 2 |

2 | 15 | 45 | 3 |

Pinus pinea | 1 | 10 | 30 | 3 |

2 | 15 | 40 | 4 |

Quercus ilex | 1 | 8 | 30 | 2 |

2 | 15 | 50 | 3 |

Quercus suber | 1 | 13 | 60 | 3 |

3. Velikost posode, kadar se uporablja

Vrsta | Minimalna prostorninaposode (cm) |

Pinus pinaster | 120 |

druge vrste | 200 |

--------------------------------------------------

PRILOGA VIII

DEL A

+++++ TIFF +++++

DEL B

+++++ TIFF +++++

DEL C

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA IX

TABELA USKLAJEVANJA

A.

Direktiva 66/404/EGS | ta direktiva |

člen 1 | člen 1 |

člen 3 | člen 2 |

člen 2, 16, in 16b | člen 3 |

člen 5, 5b in 5d | člen 4 |

— | člen 5 |

člen 4 | člen 6 |

— | člen 7 |

— | člen 8 |

člen 5a | člen 9 |

člen 6 | člen 10 |

člen 13a | člen 11 |

— | člen 12 |

člen 8 | člen 13 |

člen 9 | člen 14 |

člen 10 | člen 15 |

člen 11 | člen 16 |

člen 13 | člen 17 |

člen 15 | člen 18 |

člen 14 | člen 19 |

— | člen 20 |

— | člen 21 |

— | člen 22 |

člen 16a | člen 23 |

— | člen 24 |

— | člen 25 |

člen 17 | člen 26 |

člen 5e | člen 27 |

člen 18 | člen 28 |

— | člen 29 |

— | člen 30 |

člen 19 | člen 31 |

člen 2 | Priloga I |

— | Priloga II |

Priloga I | Priloga III |

— | Priloga IV |

Priloga II | Priloga V |

— | Priloga VI |

— | Priloga VII |

Priloga III (del) | Priloga VIII |

— | Priloga IX |

B

Direktiva 71/161/EGS | ta direktiva |

člen 1 | člen 1 |

člen 4 | člen 2 |

členi 3(2), 16 in 17 | člen 3 |

— | člen 4 |

— | člen 5 |

členi 5, 6(1) in 8 | člen 6 |

— | člen 7 |

— | člen 8 |

— | člen 9 |

— | člen 10 |

— | člen 11 |

— | člen 12 |

— | člen 13 |

člen 10 in 11 | člen 14 |

— | člen 15 |

člen 12 | člen 16 |

člen 14 | člen 17 |

člen 15 | člen 18 |

— | člen 19 |

— | člen 20 |

— | člen 21 |

— | člen 22 |

člen 9 | člen 23 |

— | člen 24 |

— | člen 25 |

člen 18 | člen 26 |

— | člen 27 |

člen 19 | člen 28 |

— | člen 29 |

— | člen 30 |

člen 20 | člen 31 |

člen 2 | Priloga I |

— | Priloga II |

— | Priloga III |

— | Priloga IV |

— | Priloga V |

— | Priloga VI |

Prilogi 2 in 3 | Priloga VII |

— | Priloga VIII |

— | Priloga IX |

--------------------------------------------------