Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62021CN0451

    Zadeva C-451/21 P: Pritožba, ki jo je Veliko vojvodstvo Luksemburg vložilo 21. julija 2021 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi razširjeni senat) z dne 12. maja 2021 v združenih zadevah T-516/18 in T-525/18, Veliko vojvodstvo Luksemburg in Engie Global LNG Holding ter drugi/Komisija

    UL C 481, 29.11.2021, p. 15–16 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    29.11.2021   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 481/15


    Pritožba, ki jo je Veliko vojvodstvo Luksemburg vložilo 21. julija 2021 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi razširjeni senat) z dne 12. maja 2021 v združenih zadevah T-516/18 in T-525/18,

    Veliko vojvodstvo Luksemburg in Engie Global LNG Holding ter drugi/Komisija

    (Zadeva C-451/21 P)

    (2021/C 481/21)

    Jezik postopka: francoščina

    Stranke

    Pritožnik: Veliko vojvodstvo Luksemburg (zastopniki: A. Germeaux, T. Uri, agenta, D. Waelbroeck, J. Bracker, avocats)

    Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Irska

    Predlogi

    Veliko vojvodstvo Luksemburg Sodišču predlaga, naj:

    razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 12. maja 2021 v združenih zadevah T-516/18 in T-525/18, Luxembourg in Engie Global LNG Holding ter drugi/Komisija;

    primarno, v skladu s členom 61 Statuta Sodišča dokončno odloči o zadevi in ugodi predlogom Velikega vojvodstva Luksemburg na prvi stopnji, tako da za ničen razglasi Sklep Komisije (EU) 2019/421 z dne 20. junija 2018 o državni pomoči SA.44888 (2016/C) (ex 2016/NN), ki jo je Luksemburg odobril skupini Engie (UL 2019, L 78, str. 1);

    podredno, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

    Komisiji naloži plačilo stroškov, nastalih Velikemu vojvodstvu Luksemburg.

    Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

    Veliko vojvodstvo Luksemburg v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge.

    Prvi pritožbeni razlog: kršitev člena 107 PDEU, ker je Splošno sodišče potrdilo, da sta dva svežnja vnaprejšnjih zadevnih davčnih stališč podelila „selektivno“ prednost glede na „ozki“ referenčni okvir, ki ga je sprejela Komisija. (i) Splošno sodišče je z ugotovitvijo obstoja „ozkega“ referenčnega okvira (in sicer pravila luksemburškega sistema o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb v zvezi z oprostitvijo dohodkov od deležev in obdavčitvijo izplačanega dobička) večkrat napačno uporabilo pravo. Ne le, da je potrdilo nepopolni in umetno omejujoč referenčni okvir, pač pa je izkrivilo tudi luksemburško pravo s tem, da je potrdilo razlago contra legem zadevnih določb. Poleg tega se z izpodbijano sodbo spodbuja diskriminacija med čezmejnimi transakcijami in popolnoma nacionalnimi transakcijami, saj so bile iz referenčnega okvira izključene luksemburške družbe, ki imajo deleže v družbah drugih držav članic. (ii) Ugotovitev o obstoju odstopanja od „ozkega“ referenčnega okvira je bila napačna. Temeljila je na preoblikovanju nacionalnega prava in je bila kršena sodna praksa Sodišča v zvezi z analizo selektivnosti in zlasti sodna praksa, v skladu s katero se zahteva dokaz diskriminacije glede na podjetja v primerljivem položaju.

    Drugi pritožbeni razlog: kršitev člena 107 PDEU, saj je Splošno sodišče potrdilo obstoj „selektivne“ prednosti zaradi neuporabe luksemburške določbe o zlorabi prava in podredno, kršitev Uredbe (EU) 2015/1589 (1) in pravice do obrambe. (i) Pravna opredelitev „selektivnosti“ Splošnega sodišča zaradi neuporabe luksemburške določbe o zlorabi prava je temeljila na napačni premisi in izkrivljanju nacionalnega prava. V nasprotju s trditvijo Splošnega sodišča naj bi bilo namreč mogoče z uporabo „neposrednega“ posojila ZORA priti do enakega obdavčljivega dobička. (ii) Pri obrazložitvi Splošnega sodišča o opredelitvi referenčnega okvira je prišlo večkrat do napačne uporabe prava in pomanjkljivosti obrazložitve. (iii) Razlogovanje Splošnega sodišča o obstoju odstopanja je bilo napačno. Ugotovitev, da so bila merila, potrebna za uporabo določbe o zlorabi prava, v tem primeru izpolnjena, je temeljila na napačni premisi, da uporaba „neposrednega“ posojila ZORA ne bi privedla do enakega obdavčljivega dobička. Z izpodbijano sodbo je bil kršen tudi člen 107 PDEU, ker se v njej domneva, da obstaja zloraba prava in zlasti neobstoj nedavčnih razlogov. Splošno sodišče je kršilo tudi obveznost obrazložitve in ni v celoti preučilo dejstev s tem, da ni upoštevalo nekaterih dejstev, ki potrjujejo, da zlorabe prava ni mogoče ugotoviti na podlagi luksemburškega pravu. Nazadnje krši člen 107 PDEU, saj ni ugotovilo obstoja kakršne koli diskriminacije v korist družbe Engie glede na podjetja v dejansko in pravno primerljivem položaju. (iv) Nazadnje, podredno, z izpodbijano sodbo je kršena pravica do obrambe Velikega vojvodstva Luksemburg.

    Tretji pritožbeni razlog: kršitev členov 4 in 5 PEU. Veliko vojvodstvo Luksemburg trdi, da je z izpodbijano sodbo omejena avtonomija nacionalnih davčnih organov na področju, ki je v pristojnosti držav članic, s čimer sta kršena člena 4 in 5 PEU in načela, ki urejajo delitev pristojnosti med državami članicami in Evropsko unijo.

    Četrti pritožbeni razlog: kršitev člena 296 TFUE, ker Splošno sodišče ni spoštovalo obveznosti obrazložitve.


    (1)  Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL 2015, L 248, str. 9).


    Top