1.

Ali je treba člena 1(3) in 5, točka 3, Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ ( 1 ) ter člene 1(a) in (b), 3(3) in (4) ter 25 Okvirnega sklepa 2008/909/PNZ ( 2 ) razlagati tako, da mora odreditvena država članica kot država izdajateljica:

v primeru, ko izvršitvena država članica pogojuje odstop od kazenskega pregona svojega državljana z jamstvom iz člena 5, točka 3, Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ, da se zadevna oseba po sojenju vrne izvršitveni državi članici, da bi v njej prestajala kazen zapora ali ukrep odvzema prostosti, ki ji je bil izrečen v odreditveni državi članici,

zadevno osebo – po pravnomočnosti izrečene kazni zapora ali ukrepa odvzema prostosti – dejansko vrniti šele, ko so pravnomočno končani „vsi drugi postopki, povezani s kaznivim dejanjem, za katero je zahtevana predaja“, na primer postopek odvzema?

2.

Ali je treba člen 25 Okvirnega sklepa 2008/909/PNZ razlagati tako, da lahko država članica, če je predala svojega državljana ob jamstvu iz člena 5, točka 3, Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ, kot država izvršiteljica ob priznavanju izvršitve sodbe, izdane zoper to osebo, ne glede na člen 8(2) Okvirnega sklepa 2008/909/PNZ preuči, ali je kazen zapora, izrečena tej osebi, v skladu s sankcijo, ki bi ji bila izrečena za zadevno kaznivo dejanje v državi izvršiteljici, in to kazen zapora ustrezno prilagodi?