15.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 315/43

—

sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 14. maja 2014 v zadevi Zvezna republika Nemčija proti Evropski komisiji, T-198/12, zaradi predloga za razglasitev delne ničnosti Sklepa Komisije 2012/160/EU z dne 1. marca 2012 o ohranitvi nacionalnih določb, o katerih je nemška zvezna vlada poslala uradno obvestilo, z mejnimi vrednostmi za svinec, barij, arzen, antimon, živo srebro ter nitrozamine in nitrozabilne snovi v igračah še po začetku uporabe Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti igrač (1) razveljavi v delu, v katerem je Splošno sodišče tožbo zavrnilo;

—

Sklep Komisije 2012/160/EU z dne 1. marca 2012 razglasi za ničen v delu, v katerem nacionalne določbe o mejnih vrednostih za elemente antimon, arzen in živo srebro v igračah, o katerih je bilo poslano uradno obvestilo zaradi njihove ohranitve, niso odobrene; podredno, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

—

Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi s treh vidikov kršilo člen 114(4) PDEU. S tem ko je iz okoliščine, da ukrepi iz uradnega obvestila pritožnice temeljijo na odstopajoči oceni tveganj, sklepalo, da ta ni primerna, naj bi kršilo načelo, da države članice tveganje ocenijo samostojno. Poleg tega naj bi sodišče napačno uporabilo pravo, s tem ko je zahtevalo, naj se dokaže, da raven zaščite, ki jo zagotavlja Direktiva 2009/48/ES, sama zase ni zadostna. Nazadnje pa naj bi Splošno sodišče presojo utemeljilo z napačno razlago prava, ko je zavrnilo kvantitativno primerjavo ravni zaščite na podlagi mejnih vrednosti.

Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi kršilo obveznost obrazložitve sodb v skladu s členoma 36 in 53 Statuta Splošnega sodišča. Na eni strani naj bi bila njena obrazložitev v zvezi z razpredelnico 1, ki jo je predložila Zvezna republika Nemčija, protislovna, saj naj bi na nekem mestu temeljila na domnevnih računskih napakah, na drugem pa na domnevnih napakah pri meritvah. Na drugi strani naj bi bila obrazložitev nezadostna, ker naj bi Splošno sodišče ugotovilo, da iz primerjave mejnih vrednosti migracije, ki jo je opravila Zvezna republika Nemčija, ni razvidna višja raven zaščite, ne da bi preučilo pomen kategorije materialov, ki jih je mogoče postrgati.

Tretji pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi s treh vidikov izkrivilo dejstva oziroma dokaze. Najprej naj bi očitno napačno podalo vsebino razpredelnice 3, ki jo je predložila pritožnica. Splošno sodišče naj bi, dalje, očitno napačno domnevalo, da razpredelnica Bundesinstitut für Risikobewertung (zvezni inštitut za oceno tveganja), ki jo je predložila pritožnica, vsebuje nedopustno seštete vrednosti. Nazadnje pa naj bi Splošno sodišče očitno napačno razumelo mnenje Znanstvenega odbora za zdravstvena in okoljska tveganja (ZOZOT) z dne 1. julija 2010, ker je iz tega mnenja ugotovilo izjavo glede zanesljivosti mejnih vrednosti biološke dostopnosti, ki je ZOZOT očitno ni podal.