Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 62013CN0671

Zadeva C-671/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (Litva) 17. decembra 2013 – VĮ „Indėlių ir investicijų draudimas“ in Virgilijus Vidutis Nemaniūnas proti Vitoldasu Guliavičiusu in AB bankas „Snoras“ v stečaju

UL C 71, 8.3.2014, p. 9–10 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

8.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (Litva) 17. decembra 2013 – VĮ „Indėlių ir investicijų draudimas“ in Virgilijus Vidutis Nemaniūnas proti Vitoldasu Guliavičiusu in AB bankas „Snoras“ v stečaju

(Zadeva C-671/13)

(2014/C 71/16)

Jezik postopka: litovščina

Predložitveno sodišče

Lietuvos Aukščiausiasis Teismas

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: VĮ „Indėlių ir investicijų draudimas“, Virgilijus Vidutis Nemaniūnas

Toženi stranki: Vitoldas Guliavičius, AB bankas „Snoras“ v stečaju

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 7(2) Direktive 94/19 (1) v povezavi s točko 12 Priloge I k tej direktivi razumeti in razlagati tako, da je mogoče, kadar država članica iz jamstva izključi deponente kreditne institucije, ki so imetniki dolžniških vrednostnih papirjev (potrdil o vlogi), ki jih je izdala ta institucija, to izključitev uporabiti samo, če imajo navedena potrdila o vlogi vse značilnosti finančnega instrumenta v smislu Direktive 2004/39 (2) (ob upoštevanju tudi drugih aktov prava Unije, na primer Uredbe št. 25/2009 Evropske centralne banke), med drugim možnost prodaje na sekundarnem trgu?

2.

Ali je treba, če se zadevna država članica odloči, da bo direktivi 94/19 in 97/9 (3) v nacionalno pravo prenesla tako, da bodo sistemi za zaščito deponentov in vlagateljev določeni v istem zakonodajnem aktu (istem zakonu), člen 7(2) Direktive 94/19 v povezavi s točko 12 Priloge I k tej direktivi ter člen 2(2) Direktive 97/9 ob upoštevanju člena 2(3) Direktive 97/9 razumeti in razlagati tako, da imetniki potrdil o vlogi in obveznic ne morejo biti zajeti z nobenim od sistemov (jamstva) za namene zgoraj navedenih direktiv?

3.

Glede na to, da se v skladu z nacionalno zakonodajo nobeden od mogočih sistemov zaščite, ki ju določata direktivi 94/19 in 97/9, ne uporablja za imetnike potrdil o vlogi in obveznic, ki jih je izdala kreditna institucija:

(a)

ali so členi 3(1), 7(1) (kakor je bil spremenjen z Direktivo 2009/14) in 10(1) Direktive 94/19 v povezavi s členom 1, točka 1, te direktive, ki opredeljuje pojem vloge, dovolj jasni, natančni in nepogojni ter podeljujejo subjektivne pravice, tako da se posamezniki lahko nanje sklicujejo pred nacionalnim sodiščem v utemeljitev svojih odškodninskih zahtevkov proti jamstvenemu organu, ki ga je ustanovila država in je odgovoren za plačilo navedene odškodnine?

(b)

ali sta člena 2(2) in 4(1) Direktive 97/9 dovolj jasna, natančna in nepogojna ter podeljujeta subjektivne pravice, tako da se posamezniki lahko nanju sklicujejo pred nacionalnim sodiščem v utemeljitev svojih odškodninskih zahtevkov proti jamstvenemu organu, ki ga je ustanovila država in je odgovoren za plačilo navedene odškodnine?

(c)

če je odgovor na zgoraj navedena vprašanja (3(a) in 3(b)) pritrdilen, uporabo katerega od dveh mogočih sistemov zaščite mora nacionalno sodišče izbrati za odločanje o sporu med posameznikom in kreditno institucijo, v katerega je bil vključen jamstveni organ, ki ga je ustanovila država in je zadolžen za upravljanje sistemov zaščite deponentov in vlagateljev?

4.

Ali je treba določbe členov 2(2) in 4(2) Direktive 97/9 (v povezavi s Prilogo I k navedeni direktivi) razumeti in razlagati tako, da preprečujejo nacionalno ureditev, v skladu s katero se odškodninska shema za vlagatelje ne uporablja za vlagatelje, ki so imetniki dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je izdala kreditna institucija, zaradi vrste finančnih instrumentov (dolžniški vrednostni papirji) in ob upoštevanju tega, da zavarovatelj (kreditna institucija) sredstev ali vrednostnih papirjev vlagateljev ni prenesel ali uporabil brez njihovega soglasja? Ali je to, da je kreditna institucija, ki je izdala dolžniške vrednostne papirje – izdajatelj – hkrati depozitar teh finančnih instrumentov (posrednik) in da vložena sredstva niso ločena od drugih sredstev, s katerimi razpolaga kreditna institucija, upoštevno za razlago določb Direktive 97/9 v zvezi z zaščito vlagateljev?

(1)  Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 2, str. 252).

(2)  Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 263).

(3)  Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta In Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 2, str. 311).

Top