Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62013CN0026

    Zadeva C-26/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Kúria (Madžarska) 21. januarja 2013 – Árpád Kásler in Hajnalka Káslerné Rábai proti OTP Jelzálogbank Zrt.

    UL C 156, 1.6.2013, p. 18–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    1.6.2013   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 156/18


    Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Kúria (Madžarska) 21. januarja 2013 – Árpád Kásler in Hajnalka Káslerné Rábai proti OTP Jelzálogbank Zrt.

    (Zadeva C-26/13)

    2013/C 156/28

    Jezik postopka: madžarščina

    Predložitveno sodišče

    Kúria

    Stranke v postopku v glavni stvari

    Tožeči stranki in nasprotni stranki v postopku s kasacijsko pritožbo: Árpád Kásler in Hajnalka Káslerné Rábai

    Tožena stranka in pritožnica v postopku s kasacijsko pritožbo: OTP Jelzálogbank Zrt.

    Vprašanja za predhodno odločanje

    1.

    Ali je treba člen 4(2) Direktive Sveta 93/13/EGS (1) z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (v nadaljevanju: Direktiva) razlagati tako, da je lahko pogodbeni pogoj v zvezi z menjalnim tečajem, ki ni bil posamično dogovorjen, v primeru posojila, ki je izraženo v tuji valuti, vendar je v resnici izplačano v nacionalni valuti, in ki ga mora posojilojemalec vrniti izključno v nacionalni valuti, del „opredelitve glavnega predmeta pogodbe“?

    Če to ni tako, ali je treba na podlagi drugega dela člena 4(2) Direktive šteti, da je razlika med nakupnim in prodajnim menjalnim tečajem plačilo, katerega enakovrednosti z opravljeno storitvijo ni mogoče analizirati z vidika njegove nedovoljenosti? Ali je v zvezi s tem kakor koli upoštevno vprašanje, ali je bila menjava valut med finančno institucijo in potrošnikom dejansko opravljena?

    2.

    Če je treba člen 4(2) Direktive razlagati tako, da lahko nacionalno sodišče ne glede na določbe nacionalnega prava preveri tudi nedovoljenost pogodbenih pogojev, na katere se nanaša navedeni člen, če navedeni pogoji niso jasni in razumljivi, ali ta zadnja zahteva pomeni, da morajo biti pogodbeni pogoji za potrošnika sami po sebi jasni in razumljivi s slovničnega vidika, ali pa morajo biti poleg tega jasni in razumljivi tudi ekonomski razlogi za uporabo pogodbenega pogoja ter njegova zveza z ostalimi pogodbenimi določili?

    3.

    Ali je treba člen 6(1) Direktive in točko 73 sodbe Sodišča v zadevi Banco Español de Crédito (C-618/10) razlagati tako, da nacionalno sodišče ne more v korist potrošnika odpraviti [vzrokov] za neveljavnost nedovoljenega pogoja, ki je del splošnih pogojev pogodbe o potrošniškem posojilu, tako da bi zadevni pogodbeni pogoj spremenilo in dopolnilo pogodbo, niti v primeru, da pogodbe, če ne bi tako ravnalo, v primeru črtanja navedenega pogoja na podlagi preostalih določil ne bi bilo mogoče izvršiti? Ali je v zvezi s tem upoštevno to, da nacionalno pravo vsebuje dispozitivno določbo, ki v primeru neupoštevanja neveljavnega pogoja [namesto tega pogoja] ureja zadevno pravno vprašanje?


    (1)  Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288).


    Top