EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62011CN0363

Zadeva C-363/11: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo (Grčija) 7. julija 2011 – Pooblaščenec Elegktiko Sinedrio pri Ministrstvu za kulturno dediščino in turizem proti Službi za nadzor Ministrstva za kulturno dediščino in turizem in Κostantinosu Antonopoulosu

UL C 269, 10.9.2011, p. 37–38 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

10.9.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 269/37


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo (Grčija) 7. julija 2011 – Pooblaščenec Elegktiko Sinedrio pri Ministrstvu za kulturno dediščino in turizem proti Službi za nadzor Ministrstva za kulturno dediščino in turizem in Κostantinosu Antonopoulosu

(Zadeva C-363/11)

2011/C 269/77

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Elegktiko Synedrio (Grčija)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Pooblaščenec Elegktiko Sinedrio pri Ministrstvu za kulturno dediščino in turizem

Toženi stranki: Službi za nadzor Ministrstva za kulturno dediščino in turizem in Κostantinos Antonopoulos

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali odobritev plačila delavcu za njegovo odsotnost z dela zaradi sindikalnih dejavnosti pomeni delovni pogoj oziroma pogoj zaposlitve v smislu prava Unije? Natančneje, ali zakonske določbe, ki določajo odobritev neplačanega opravljanja sindikalnih dejavnosti za delavce v javnem sektorju v delovnem razmerju za določen čas, ki ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta in so člani odbora sindikalne organizacije, pomenijo „delovni pogoj“ iz člena 137(1)(b) ES in „pogoj zaposlitve“ iz določbe 4(1) okvirnega sporazuma [Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP] ali pa se to vprašanje nanaša na področji plač in pravice združevanja, ki sta izvzeti iz prava Unije?

2.

Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali je delavec v delovnem razmerju zasebnega prava za nedoločen čas v javni službi, ki zaseda sistemizirano delovno mesto in opravlja enako delo kot delavec v delovnem razmerju zasebnega prava za določen čas, ki ne zaseda sistemiziranega delovnega mesta, morda „primerljiv“ s takim delavcem v smislu določb 3(2) in 4(1) okvirnega sporazuma in ali dejstvo, da ustava (člen 103) in ustrezni izvedbeni zakoni določajo zanj posebno statusno ureditev [glede zaposlovanja in posebnih jamstev v skladu s členom 103(3) ustave], zadostuje za to, da se ne šteje za „primerljivega“ z delavcem v delovnem razmerju zasebnega prava za določen čas, ki ne zaseda sistemiziranega delovnega mesta?

3.

Če sta odgovora na prejšnji vprašanji pritrdilna:

(a)

če iz nacionalnih določb izhaja, da se plačana odsotnost zaradi sindikalnih dejavnosti (do 9 dni na mesec) odobri delavcem v javnem sektorju v delovnem razmerju za nedoločen čas, ki zasedajo sistemizirano delovno mesto in so člani odbora sindikalnega združenja na drugi stopnji, medtem ko so delavci z enako sindikalno funkcijo, ki so zaposleni pri isti javni službi za določen čas in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta, zaradi opravljanja sindikalnih dejavnosti upravičeni le do neplačanega dopusta v enakem trajanju, ali to razlikovanje pomeni manj ugodno obravnavanje druge skupine delavcev v smislu določbe 4(1) okvirnega sporazuma; in

(b)

ali samo časovno omejeno delovno razmerje druge skupine delavcev in različnost njihove splošne statusne ureditve (na ravni zaposlovanja, napredovanja, prenehanja delovnega razmerja) lahko pomenita opravičljive razloge za tako neenakost?

4.

Ali sporno razlikovanje med sindikalisti, ki so delavci, zaposleni za nedoločen čas na sistemiziranem delovnem mestu v javni službi, in tistimi, ki imajo enako sindikalno funkcijo in delajo v isti javni službi za določen čas in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta, pomeni kršitev načela prepovedi diskriminacije pri uresničevanju sindikalnih pravic v smislu členov 12, 20, 21 in 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in ali lahko to razlikovanje upraviči različnost statusne ureditve delavcev obeh skupin?


Top