Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62009CN0220

    Zadeva C-220/09: Tožba, vložena 16. junija 2009 — Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Malti

    UL C 193, 15.8.2009, p. 15–15 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    15.8.2009   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 193/15


    Tožba, vložena 16. junija 2009 — Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Malti

    (Zadeva C-220/09)

    2009/C 193/20

    Jezik postopka: malteščina

    Stranki

    Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Aquilina, W. Wils, zastopnika)

    Tožena stranka: Republika Malta

    Predloga tožeče stranke:

    Ugotovi naj se, da Republika Malta s tem, da v nacionalno pravo ni pravilno prenesla priloge, navedene v členu 3(3), in tretjega stavka iz člena 5 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, ni izpolnila svojih obveznosti iz Direktive 93/13/EGS;

    Republiki Malti naj se naloži plačilo stroškov.

    Tožbeni razlogi in bistvene trditve

    Komisija Evropskih skupnosti trdi, da Republika Malta v nacionalno pravo ni pravilno prenesla priloge, navedene v členu 3(3), in tretjega stavka iz člena 5 Direktive Sveta 93/13/EGS (v nadaljevanju: direktiva) in da torej ni izpolnila svojih obveznosti iz te direktive.

    Komisija navaja, da ni nujno, da vsaka država sprejme novo zakonodajo za prenos direktive, vendar pa mora nacionalno pravo dejansko zagotavljati, da se direktiva v celoti izvaja, pravni položaj na podlagi nacionalnega prava mora biti dovolj natančen in jasen ter posamezniki morajo biti v celoti seznanjeni s svojimi pravicami in imeti možnost njihovega uveljavljanja pred nacionalnimi sodišči, če je to potrebno.

    V zvezi s prilogo, navedeno v členu 3(3) direktive Komisija trdi, da je prenos te priloge v nacionalno pravo nujen in pomemben. Navaja, da čeprav je seznam iz priloge neizčrpen in ponazorilen, pa je vir informacij tako za nacionalne organe, pristojne za uporabo izvedbenih ukrepov, kot tudi za posameznike, na katere ti ukrepi vplivajo. Zato morajo države članice, da bi dosegle cilj, ki mu sledi direktiva, izbrati obliko in način prenosa, ki bosta zadostno zagotavljala, da se lahko javnost z njo seznani.

    Komisija trdi, da Republika Malta ni sprejela ukrepov, ki bi zadostno zagotavljali obveščenost javnosti o seznamu iz priloge k direktivi, zlasti glede točk 1(a), (f), (g),(h) in glede točke 1(q) v celoti. Poleg tega Republika Malta ni navedla, da je bila priloga k direktivi v celoti povzeta v pripravljalna dela za zakon, s katerim je bila direktiva prenesena, pripravljalna dela pa so v skladu z malteško pravno tradicijo pomembna pomoč pri razlagi zakonov. Poleg tega ni bilo navedeno, da bo javnost o tem obveščena na drug način.

    V zvezi s prenosom tretjega stavka člena 5 direktive v nacionalno pravo Komisija trdi, da je prenos tega stavka v malteško pravo nujen in pomemben, ker je pravilo iz tega stavka zavezujoča pravna določba, ki daje potrošnikom več pravic in zaščite ter pomaga pri opredelitvi cilja, ki mu sledi direktiva.


    Top