Pritožba, ki so jo 8. julija 2008 vložili Stanislava Boudova in drugi zoper sklep, ki ga je 21. aprila 2008 razglasilo Sodišče za uslužbence v zadevi F-78/07, Boudova in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-271/08 P)

(2008/C 260/24)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnice: Stanislava Boudova (Howald, Luksemburg), Adovica (Luxembourg, Luksemburg), Kuba (Konz, Nemčija), Puciriuss (Luxembourg, Luksemburg), Strzelecka (Arlon, Belgija), Szyprowska (Berbourg, Luksemburg), Tibai (Luxembourg, Luksemburg), Vaituleviciene (Luxembourg, Luksemburg) (zastopnik: Marc-Albert Lucas, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnic:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnice s to pritožbo predlagajo razveljavitev sklepa Sodišča za uslužbence (SDU) z dne 21. aprila 2008, razglašenega v zadevi Boudova in drugi proti Komisiji, F-78/07, s katerim je SDU zavrglo tožbo, s katero so pritožnice predlagale razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi njihovega predloga za preizkus njihove razporeditve v naziv, določene z odločbami o zaposlitvi.

Pritožnice v utemeljitev pritožbe, prvič, navajajo, da je SDU kršilo svojo obveznost obrazložitve v točki 38 izpodbijanega sklepa, ker se jih je zaposlilo začasno na redno delovno mesto iz seznama delovnih mest, in ne za nadomeščanje uradnikov ali začasnih uslužbencev, ki začasno ne morejo opravljati svojega dela, tako da se jih je dejansko zaposlilo – ali bi jih bilo treba dejansko zaposliti – kot začasne uslužbence oziroma so bile vsaj v položaju, podobnem položaju začasnih uslužbencev.

Drugič, pritožnice trdijo v zvezi s točkami od 39 do 41 izpodbijanega sklepa, da je SDU kršilo sodno prakso, navedeno v točki 37 izpodbijanega sklepa, s tem ko ni izključilo, da zaveza Evropskega parlamenta iz odločbe z dne 13. februarja 2006 o razvrstitvi zaposlenih – ki so se kot začasni uslužbenci zaposlili pred 1. majem 2004 in so nato opravili notranji natečaj ali javni natečaj, objavljen pred 1. majem 2004, ter so bili nato imenovani za uradnike v isti kategoriji, vendar v naziv, ki je bil nižji od naziva, v katerega so bili razporejeni pred 1. majem 2004 – temelji na obveznosti, ki izhaja iz Kadrovskih predpisov.

Pritožnice nato navajajo, da obstoj obveznosti, ki izhaja iz Kadrovskih predpisov, ni dejansko vprašanje, glede katerega bi morale pritožnice predložiti dokaze, ampak je pravno vprašanje, o katerem bi moralo odločiti SDU, in da je razlika v razporeditvi uradnikov, katerih dejanski in pravni položaj je enak ali podoben, zaradi poznejšega stališča institucije, ki ni tista, ki ji pripadajo pritožnice, bistveno novo dejstvo, ki utemeljuje ponovno preučitev razporeditve pritožnic v naziv.

Tretjič, pritožnice trdijo, da je SDU kršilo pojem opravičljive zmote, ker je bilo obvestilo v Upravnih informacijah št. 59-2005, ki ga je objavila Komisija 20. julija 2005, takšno, da bi lahko pritožnice zapeljalo v zmoto v zvezi z možnostjo vložitve ugovora zoper odločbo o razporeditvi v roku, določenem v Kadrovskih predpisih.

Nazadnje, pritožnice trdijo, da razlaga SDU krši določbe Poslovnika v zvezi z nedopustnostjo tožbe.