Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52022XE2974

    Resolucija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Ukrajina od pomoči do obnove – predlogi evropske civilne družbe

    EESC 2022/02974

    UL C 365, 23.9.2022, p. 1–6 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    23.9.2022   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 365/1

    Resolucija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Ukrajina od pomoči do obnove – predlogi evropske civilne družbe

    (2022/C 365/01)

    Pravna podlaga

    člen 52(4) Poslovnika

    Datum sprejetja resolucije na plenarnem zasedanju

    16. 6. 2022

    Plenarno zasedanje št.

    570

    Rezultat glasovanja

    (za/proti/vzdržani)

    206/2/2

    Glavna sporočila

    1.

    Status Ukrajine kot kandidatke za članstvo v EU – Evropski ekonomski socialni-odbor (EESO) poziva Evropski svet, naj Ukrajini na zasedanju 23. in 24. junija 2022 podeli status kandidatke za članstvo v EU. Status kandidatke ji je treba podeliti, ne da bi to škodovalo potekajočemu pristopnemu procesu držav na Zahodnem Balkanu. EESO podpira vzpostavitev sistema postopnih korakov povezovanja, ki bodo temeljili na uresničevanju pravnega reda EU.

    2.

    Evropska civilna družba je solidarna z Ukrajino in ukrajinskim prebivalstvom – Civilna družba se je hitro in učinkovito odzvala ter sprožila edinstveno lokalno mobilizacijo državljanov. Sredstva za humanitarno pomoč je treba povečati in izplačevati tako, da bodo neposredno podpirala organizacije civilne družbe. Specializirane nevladne organizacije bi morale biti skupaj z organizacijami civilne družbe dejansko vključene v načrtovanje in spremljanje humanitarne pomoči EU in držav članic.

    3.

    Omogočanje perspektive beguncem – EESO poziva, naj se beguncem zagotovijo enake pravice kot državljanom EU, kar zadeva zdravstveno varstvo in dostop do trga dela (priznavanje kvalifikacij, dostop do storitev zavodov za zaposlovanje, jezikovni tečaji, zdravstveni in izobraževalni sistemi), kar je bistvenega pomena za preprečevanje naraščanja revščine med begunci. Socialni partnerji lahko s kolektivnimi pogajanji in ad hoc ukrepi pomagajo pri vključevanju delavcev in preprečujejo, da bi bili izpostavljeni izkoriščanju in socialnemu dampingu. EESO posebej poudarja vlogo organizacij civilne družbe pri zaščiti in ponovnem vključevanju pogosto pozabljenih ranljivih skupin, kot so mladoletniki brez spremstva, otroci, ki so ločeni od družine, in otroci v institucionalni oskrbi, invalidi, romske manjšine in žrtve spolnega nasilja.

    4.

    Obnova – Za preprečitev popolnega uničenja ukrajinskega gospodarstva je potrebna takojšnja evropska in mednarodna finančna pomoč. Zagotoviti je treba finančno podporo za mala in srednja podjetja, ukrajinske kmete pri naslednji žetvi in ukrajinsko civilno družbo, vključno z organizacijami delodajalcev in sindikati, da bi med vojno lahko še naprej polno delovali. Prizadevanja za obnovo se morajo opirati na inovacije. Organizacije civilne družbe morajo biti tesno vključene, da se zagotovijo reforme pravne države, boj proti korupciji ter zeleni in digitalni prehod.

    5.

    Gospodarske posledice – Vojna ne bi smela ogroziti izvajanja politik zelenega prehoda v EU. EESO poziva države članice in institucije EU, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zajezitev pretiranih špekulacij z osnovnimi proizvodi, povečanje preglednosti trga in začasno odpravo vseh ovir za uvoz kmetijskih proizvodov, da bi ublažili krizo cen hrane. Opozarja, da niti sklad NextGenerationEU niti njegova komponenta, tj. sklad za okrevanje in odpornost, in tudi ne prožnost v sedanjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 ne zadostujejo za polno kritje finančnih potreb, ki so nastale zaradi vojne v Ukrajini.

    6.

    Vloga civilne družbe – Dolga zgodovina EESO in njegova povezanost z ukrajinskimi organizacijami civilne družbe imata pomembno vlogo pri zagotavljanju, da komunikacijski kanali z njimi ostajajo odprti in da se jim omogoči sodelovanje v procesu vključevanja v EU. EESO poziva države članice, naj znatno okrepijo zmogljivosti ukrajinskih organizacij civilne družbe ter jih organizacijsko in finančno podprejo. Spodbuja k partnerstvom med mladinskimi organizacijami EU in Ukrajine ter predlaga organizacijo dogodka, osredotočenega na mladinski aktivizem in njegovo vlogo pri prihodnji obnovi Ukrajine. EESO se zavezuje, da bo okrepil sodelovanje in izmenjave z ukrajinskimi organizacijami civilne družbe ter se še naprej zavzemal za ohranjanje solidarnosti in velikodušnosti EU do Ukrajine. V ta namen bo 19. julija v Krakovu organiziral dogodek z ukrajinsko civilno družbo in civilno družbo EU.

    EESO hkrati poudarja, da preostalih neodvisnih organizacij civilne družbe v Rusiji ne smemo prepustiti samim sebi.

    EVROPSKI EKONOMSKO-SOCIALNI ODBOR (EESO),

    1.

    		 izraža solidarnost z ukrajinskim ljudstvom in ponovno odločno obsoja neupravičeno in neizzvano agresijo na Ukrajino, ki jo je začela Ruska federacija pod vodstvom predsednika Vladimirja Putina, in opozarja na svojo prejšnjo resolucijo o vojni v Ukrajini ter njenih gospodarskih, socialnih in okoljskih posledicah (1), sprejeto 24. marca 2022;

    2.

    		 poudarja, da je ta tragična vojna na evropskih tleh, ki traja že skoraj štiri mesece, zahtevala ogromno smrtnih žrtev, tudi civilistov, ter povzročila množično uničenje in trpljenje, povečanje revščine v svetu, nepredstavljivo socialno, gospodarsko in okoljsko škodo ter val beguncev in razseljenih oseb brez primere; poziva k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava ter ustreznemu beleženju, preiskavi in pregonu vojnih zločinov, ki jih v ukrajinskih mestih in vaseh izvršujejo napadalci;

    3.

    		 poziva vse strani k takojšnjemu premirju in ponovno poudarja, da ima diplomacija brezpogojno prednost; poudarja tudi, da bi moralo biti prizadevanje za mirovni pristop in pogajanja prednostna naloga na vseh ravneh politične razprave, hkrati pa poziva k popolnemu umiku ruskih vojakov iz Ukrajine; poziva EU, naj še naprej pomaga Ukrajini in njenim prebivalcem, tako kot prvi dan vojne; poziva tudi k podrobnemu spremljanju gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov sankcij po ruski vojaški agresiji;

    4.

    		 ugotavlja, da je vojna na vzhodni meji EU v nasprotju z zgodovino, filozofijo in identiteto EU; poudarja, da posledice vojne ogrožajo vrednote EU, svobodo in pravice državljanov EU in drugih prebivalcev ter evropski model socialnega tržnega gospodarstva; poudarja, da sta mir in blaginja temeljna stebra Evropske unije in da so imele organizacije civilne družbe v zadnjih desetletjih ključno vlogo pri dejavnem spodbujanju kulture miru na evropski celini, prispevanju k njej in njenem ohranjanju;

    5.

    		 poudarja, da je treba Rusko federacijo in njene trenutne predstavnike začasno izključiti iz mednarodnih organov in organizacij, v prvi vrsti iz tistih, katerih cilj je ohranjanje miru, varstvo človekovih pravic ter zagotavljanje trajnostnega razvoja in varnega okolja;

    Humanitarne razmere

    6.

    		 ugotavlja, da je od začetka vojne Ukrajino zapustilo več kot 6,8 milijona ljudi (2), zato je to najhitreje rastoča begunska kriza po drugi svetovni vojni; dodaja, da je bilo znotraj Ukrajine razseljenih 8 milijonov ljudi (3), kar pomeni, da je morala svoje domove zapustiti približno tretjina ukrajinskega prebivalstva;

    7.

    		 priznava, da so se evropske države, in sicer Poljska, Romunija, Madžarska, Češka, Slovaška in Moldavija (4), soočile s prihodom velikega števila ukrajinskih beguncev ter da so se te države in zlasti njihove organizacije civilne družbe odzvale hitro in učinkovito, prišlo pa je tudi do izjemne prostovoljne mobilizacije državljanov;

    8.

    		 poudarja, da je treba povečati sredstva EU za humanitarno pomoč ter jih razdeliti zlasti na regionalni in lokalni ravni, da bi se tako neposredno podprle in vključile organizacije civilne družbe, ki so dejavne pri socialno-ekonomskem vključevanju beguncev;

    9.

    		 poziva države članice in regije EU ter organizacije civilne družbe, naj čim učinkoviteje in čim hitreje izkoristijo možnosti za podporo ukrajinskim beguncem, oblikovane v predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o kohezijskem ukrepu za begunce v Evropi (CARE), ki ga je 8. marca 2022 objavila Evropska komisija, v povezavi z revizijo uredbe REACT-EU, ki jo je Komisija predlagala 23. marca 2022; poudarja, da bi morale to podporo razdeljevati predvsem organizacije civilne družbe, vključno s specializiranimi nevladnimi organizacijami, in da bi morale biti tudi organizacije civilne družbe neposredno vključene v organizacijo in spremljanje humanitarne pomoči EU in držav članic;

    10.

    		 priporoča spremembo namena prihrankov iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in instrumenta REACT-EU ob spoštovanju pravne države, kar bo omogočilo njihovo hitro in prilagodljivo preusmeritev v podporo beguncem, ter se zavzema za ustanovitev posebnega sklada v ta namen, če sedanja razpoložljiva sredstva ne bodo zadostovala za sprejem beguncev ter njihovo vključevanje v družbo in na trg dela, vključno s storitvami oskrbe, stanovanji, hrano, materialno pomočjo, programi usposabljanja in javnimi zavodi za zaposlovanje;

    11.

    		 poudarja, da so ob evropskem odzivu na krizo zaradi COVID-19 evropski državljani menili, da jih EU ščiti in jim odpira možnosti, zlasti z vzpostavitvijo programa SURE in instrumenta NextGenerationEU; poudarja, da niti sklad NextGenerationEU niti njegova komponenta, tj. sklad za okrevanje in odpornost, in tudi ne prožnost v sedanjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 ne zadostujejo za polno kritje finančnih potreb, ki so nastale zaradi vojne v Ukrajini; ugotavlja, da ti instrumenti niso bili zasnovani v obsegu, da bi se z njimi odzvali na nove izzive, ki izhajajo iz ruske agresije in invazije, ter hkrati ohranjali naložbe v programe in politike EU, vključno s pomembnimi prednostnimi nalogami, kot so pravični, zeleni in digitalni prehod;

    12.

    		 poudarja, da sta nujno potrebna boljše načrtovanje in usklajevanje med vsemi deležniki, vključenimi v humanitarno in zdravstveno pomoč, da bi pomoč hitro in učinkovito dosegla vse, ki jih je prizadela vojna;

    13.

    		 poudarja, da je treba nadzorne ukrepe in dejavnosti izvajati na različnih področjih, kot sta spoštovanje človekovih pravic in dokumentiranje vojnih zločinov, ter pozdravlja dejstvo, da so Evropska unija, Združene države Amerike in Združeno kraljestvo ustanovili svetovalno skupino za grozodejstva (Atrocity Crimes Advisory Group);

    14.

    		 poudarja, da bi bilo treba beguncem iz Ukrajine zagotoviti dostop do javnega zdravstvenega sistema na enaki podlagi kot državljanom EU, pa tudi osnovno pomoč na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, nujne kontracepcije in splava ter porodniške oskrbe za žrtve posilstva;

    15.

    		 poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo položaju mladoletnikov brez spremstva, otrok, ki so ločeni od družine, in otrok, ki so bili v Ukrajini v institucionalni oskrbi, da bodo izpolnjene njihove neposredne potrebe, da bodo ustrezno prepoznani in spremljani ter da bodo države članice med seboj izmenjevale podatke, da bi jih ponovno združili z njihovimi družinami ali jih po možnosti ponovno vključili v ukrajinsko družbo, hkrati pa zagotovili, da bodo zaščiteni pred zlorabami in trgovino z ljudmi;

    16.

    		 opozarja na neznosen položaj invalidov, ki skušajo zapustiti vojna območja v Ukrajini ali se soočajo s precejšnjimi izzivi kot begunci v državah gostiteljicah; vztraja, da bi bilo treba vse begunce obravnavati enako, ne glede na njihovo etnično pripadnost, državljanstvo ali invalidnost; invalidom bi morali v celoti pomagati, da bi lahko živeli neodvisno in ne bi bili prisiljeni bivati v specializiranih ustanovah v državah gostiteljicah;

    17.

    		 poudarja, da ima udeležba na trgu dela poglavitno vlogo pri vključevanju in zmanjševanju revščine; opozarja, da so begunci iz Ukrajine v nevarnosti, da bodo najmanj zaščiteni, da bodo prejemali najnižjo plačo, opravljali dela na ravni, ki je nižja od njihovih kvalifikacij, ter postali najranljivejša skupina na trgu dela brez socialne zaščite ali svobode združevanja in pravic delavcev; v zvezi s tem poudarja, da je treba ustrezno obravnavati primere neenakih delovnih pogojev in zagotoviti, da bodo imeli delavci enake pravice kot državljani EU ter da ne bodo izpostavljeni izkoriščanju in socialnemu dampingu; poziva k oblikovanju srednje- in dolgoročne strategije za tiste Ukrajince, ki želijo ostati v državi gostiteljici, da bi jih lahko v celoti vključili na trge dela EU;

    18.

    		 poudarja ključno vlogo, ki jo lahko imajo socialni partnerji s kolektivnimi pogajanji ter ad hoc ukrepi in sporazumi za lažje vključevanje delavcev iz Ukrajine na trg dela EU; poudarja, da bi morale agencije za zaposlovanje begunce podpirati s celotnim naborom storitev, kot so svetovanje, priprava profilov prosilcev, dejavnosti posredovanja zaposlitve in zagotavljanje podpornih orodij, ter poziva države članice, naj vzpostavijo ali podprejo storitve, ki bodo begunce povezale s potencialnimi delodajalci;

    19.

    		 poudarja, da je priznavanje kvalifikacij bistven pogoj za vključevanje beguncev iz Ukrajine na trg dela v državah gostiteljicah in preprečevanje prekarnih zaposlitvenih razmer; vztraja, da je treba oblikovati učinkovita pravila in smernice, na podlagi katerih bi mladim, ki bežijo iz Ukrajine, zagotovili hitro, vendar kakovostno priznavanje kvalifikacij, dostop do jezikovnih tečajev ter do izobraževanja in poklicnega usposabljanja;

    20.

    		 poudarja, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi lahko odrasli in otroci, ki iščejo zatočišče v EU, nadaljevali izobraževanje, in da je treba v izobraževalnih ustanovah posebno pozornost nameniti ne samo premagovanju jezikovnih ovir, temveč tudi zdravljenju simptomov travme, ki bi lahko imeli dolgoročne negativne posledice;

    21.

    		 poudarja, da je treba beguncem iz Ukrajine zagotoviti tak dostop do sistemov socialne varnosti in socialnih storitev, kot ga imajo državljani EU;

    Obnova Ukrajine in njene možnosti za članstvo v EU

    22.

    		 pozdravlja vzpostavitev mednarodne platforme za obnovo Ukrajine, kot je določeno v sporočilu Komisije o pomoči Ukrajini in njeni obnovi, ter vodilno vlogo EU pri mobilizaciji mednarodne pomoči Ukrajini;

    23.

    		 poziva Evropsko unijo, naj zagotovi nujna finančna sredstva za mala in srednja podjetja v Ukrajini, ki bi morala najprej prispevati k njihovemu ohranjanju, nato pa k njihovi rasti. Preprečevanje popolnega uničenja ukrajinskega gospodarstva mora biti še en ključni cilj prizadevanj EU v Ukrajini;

    24.

    		 poudarja, da je povojna obnova Ukrajine enkraten dogodek, ki bi moral privesti do razvoja močnejše civilne družbe in novega gospodarstva, ki temelji na najnovejših zelenih in digitalnih tehnologijah ter se opira na inovacije;

    25.

    		 vendar vztraja, da ambicij, povezanih z reformami na področju pravne države, bojem proti korupciji ter zelenim in digitalnim prehodom, ni mogoče doseči brez resničnega sodelovanja civilne družbe; organizacije civilne družbe poziva, naj tesno sodelujejo pri obnovi, vključno z načrtovanjem in izvajanjem mehanizma za obnovo Ukrajine, saj lahko najbolje izrazijo potrebe ukrajinskih državljanov in pomagajo pri spremljanju prizadevanj za obnovo in usklajevanju z zakonodajo EU;

    26.

    		 poudarja, da konflikt v Ukrajini in njegove posledice ne bi smel ogroziti politik zelenega prehoda v EU, temveč pospešiti njihovo izvajanje;

    27.

    		 poziva Svet in Parlament, naj razmislita o uporabi skladišč plina v sosednjih tretjih državah, kar bo prispevalo k zanesljivosti oskrbe, zlasti v Ukrajini;

    28.

    		 opozarja na svetovno krizo cen hrane, ki jo je zaostrila ukrajinska vojna, ter poziva države članice in institucije EU, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zajezitev pretiranih špekulacij z osnovnimi proizvodi in povečajo preglednost trga;

    29.

    		 poudarja, da je treba nemudoma sprejeti ukrepe za pomoč ukrajinskim kmetom pri naslednji žetvi; poleg tega poziva k takojšnji začasni odpravi vseh upravnih in fizičnih ovir za pretok kmetijskih proizvodov, da bi hitro povečali obseg uvoza na notranji trg EU in v druge dele sveta, kot je Afrika, in sicer v sektorjih, v katerih lahko Ukrajina še vedno izvaža; poziva k nujnemu ponovnemu odprtju ukrajinskih pristanišč in k odstranitvi min pod okriljem OZN, da bi omogočili izvoz kmetijskih proizvodov, kot so koruza, sončnično olje, sončnična semena, soja in med;

    30.

    		 poziva Evropski svet, naj Ukrajini na zasedanju junija 2022 podeli status kandidatke za članstvo v EU;

    31.

    		 podpira pristop Ukrajine k EU, ki bi temeljil na dosežkih in bi bil v skladu z dogovorjenimi standardi za pristop k EU; brez poseganja v sedanji pristopni proces držav na Zahodnem Balkanu (5) poziva, naj se kohezijska politika in njeni finančni instrumenti v prihodnjih letih ustrezno prilagodijo, da bi se lahko spopadli z izzivi povojne obnove države; poziva k temeljiti analizi gospodarskega in socialnega potenciala za vključitev Ukrajine na enotni trg;

    32.

    		 EU lahko ob ohranjanju standardov za članstvo uvede postopne ukrepe za doseganje pravnega reda EU; poudarja, da mora ob vsakršni vojaški agresiji enotnost med državami članicami EU ostati pravilo, kar zadeva politiko širitve; spodbuja iskanje drugih načinov, kako bi se lahko države, ki niso članice EU, pridružile evropski gospodarski, socialni in varnostni strukturi; vendar opozarja, da takšnih partnerstev ali združenj ne bi smeli obravnavati kot alternativo članstvu v EU;

    Podpora organizacijam civilne družbe

    33.

    		 poudarja vlogo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora pri povezovanju z ukrajinskimi organizacijami civilne družbe in ohranjanju odprtih komunikacijskih kanalov z njimi, zahvaljujoč dolgi zgodovini dvostranskih stikov med evropsko in ukrajinsko civilno družbo; v zvezi s tem poudarja dosežke uveljavljenih mehanizmov, zlasti platforme civilne družbe EU-Ukrajina ter notranjih svetovalnih skupin EU in Ukrajine, ustanovljenih v okviru pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino; poziva EU, naj podpre sodelovanje ukrajinskih organizacij civilne družbe v mrežah organizacij civilne družbe EU;

    34.

    		 poudarja, da je treba začeti proces krepitve zmogljivosti ukrajinskih organizacij civilne družbe, da bodo lahko sodelovale v procesu vključevanja v EU, nanj vplivale in ga spremljale;

    35.

    		 poudarja, da je treba z namenskimi sredstvi EU okrepiti podporo ukrajinski civilni družbi, vključno z organizacijami delodajalcev in sindikati, da bi med vojno lahko še naprej polno delovali; svari pred poskusi, da bi vojno uporabili za upravičevanje ukrepov za zmanjšanje ravni varstva pravic delavcev in socialne zaščite, kar bo še poslabšalo negativne gospodarske in socialne posledice vojne;

    36.

    		 izpostavlja vlogo evropskih organizacij civilne družbe, ki so dejavne pri iskanju rešitev za ohranjanje miru in obravnavanju različnih posledic ukrajinske krize s socialnega, humanitarnega, gospodarskega in političnega vidika, ter poudarja, da jim je treba zagotoviti celovito podporo in pomoč prek programov, ki jih financira EU in so zasnovani posebej v ta namen;

    37.

    		 izraža pohvalo prispevku organizacij civilne družbe iz držav članic EU pri podpiranju ukrajinskih beguncev, ki presega pomoč ustreznih javnih organov, in poziva države članice, naj znatno povečajo svojo organizacijsko in finančno podporo tem organizacijam, tudi iz sredstev EU;

    38.

    		 priporoča, da se mladi, ki bežijo iz Ukrajine, vključijo v programe EU za univerzitetne izmenjave, ter poudarja, da je pomembno mobilizirati mlade v Evropi, ki podpirajo evropske vrednote, in okrepiti njihove zmogljivosti; spodbuja k partnerstvom med nacionalnimi mladinskimi sveti EU in Ukrajine ter izmenjave med EU in mladimi iz Ukrajine ter mladinskimi organizacijami; sodelovanje bi lahko vključevalo organizacijo dogodka, osredotočenega na mladinski aktivizem in njegovo vlogo pri prihodnji obnovi Ukrajine;

    39.

    		 poziva k pomoči bankam hrane, ki imajo ključno vlogo pri premagovanju izzivov in ovir pri zagotavljanju donacij hrane, saj je pomoč v hrani postala bistvena za izpolnjevanje nujnih potreb ukrajinskega prebivalstva in beguncev iz Ukrajine;

    40.

    		 poudarja, da je treba še naprej mednarodno podpirati organizacije civilne družbe v Ukrajini in drugih državah, ki se zavzemajo za varstvo okolja, in priznava, da bo vojna imela resne posledice za okolje;

    41.

    		 poudarja, da je treba okrepiti podporo neodvisnim kakovostnim medijem in preverjevalcem dejstev, tudi v sosedstvu EU, saj so ključni za krepitev odpornosti na propagando in dezinformacije; poziva EU, naj izvaja odločnejšo protipropagandno kampanjo, zlasti v afriških in azijskih državah, da bi se zoperstavili dezinformacijski vojni;

    42.

    		 je globoko zaskrbljen zaradi položaja neodvisne civilne družbe v Rusiji ter medijev in novinarjev, ki ruskim državljanom zagotavljajo alternativne vire informacij za boj proti ruski propagandi; poziva, naj EU podpre tiste organizacije civilne družbe in posameznike, ki želijo nadaljevati svoje dejavnosti v Rusiji, ter izda humanitarne vizume za aktiviste civilne družbe, ki želijo zapustiti državo; poudarja, da več ruskih organizacij pomaga Ukrajincem, razseljenim v Rusiji, pri potovanju v EU ali v zahodne dele Ukrajine in da te organizacije potrebujejo posebno pomoč pri pridobivanju vizumov za ukrajinske begunce, ki želijo zapustiti Rusijo;

    43.

    		 se zavezuje, da bo okrepil sodelovanje in izmenjave z ukrajinskimi organizacijami civilne družbe, se še naprej zavzemal za ohranjanje solidarnosti in velikodušnosti EU do Ukrajine ter je pripravljen EU in ukrajinskim oblastem pomagati s svojim strokovnim znanjem o utrjevanju socialnega in državljanskega dialoga. V ta namen bo 19. julija v Krakovu organiziral dogodek z ukrajinsko civilno družbo in civilno družbo EU.

    V Bruslju, 16. junija 2022

    Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Christa SCHWENG

    (1)  UL C 290, 29.7.2022, str. 1.

    (2)  Visoki komisariat Združenih narodov za begunce – 31. maj.

    (3)  Visoki komisariat Združenih narodov za begunce – 23. maj.

    (4)  Visoki komisariat Združenih narodov za begunce – 31. maj.

    (5)  Resolucija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Vojna v Ukrajini ter njene gospodarske, socialne in okoljske posledice (UL C 290, 29.7.2022, str. 1).

    Top