—

ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Etiopiji,

—

ob upoštevanju izjave visokega predstavnika/podpredsednika Josepa Borrella z dne 9. novembra 2020 o nedavnih dogodkih v Etiopiji,

—

ob upoštevanju skupne izjave visokega predstavnika/podpredsednika Josepa Borrella in komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča z dne 12. novembra 2020 o Etiopiji,

—

ob upoštevanju izjave komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča z dne 19. novembra 2020 o konfliktu v regiji Tigraj in humanitarni pomoči EU etiopskim beguncem v Sudanu,

—

ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja OZN z dne 4. novembra 2020,

—

ob upoštevanju izjav visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet o regiji Tigraj z dne 6. in dne 13. novembra 2020,

—

ob upoštevanju neuradnih pogovorov v Varnostnem svetu o konfliktu v etiopski regiji Tigraj z dne 24. novembra 2020,

—

ob upoštevanju poročila o razmerah v Etiopiji z dne 11. novembra 2020, ki ga je pripravil Urad OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti,

—

ob upoštevanju izjave predsednika Komisije Afriške unije Mousse Fakija Mahamata z dne 9. novembra 2020 o razmerah v Etiopiji,

—

ob upoštevanju izjave sopredsednikov skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 9. novembra 2020,

—

ob upoštevanju izjave ministrov za zunanje zadeve držav članic EU z dne 19. novembra 2020,

—

ob upoštevanju ustave Federativne demokratične republike Etiopije, sprejete dne 8. decembra 1994, zlasti določb III. poglavja o temeljnih pravicah in svoboščinah, človekovih pravicah in demokratičnih pravicah,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

—

ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

—

ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta OZN o državljanskih in političnih pravicah,

—

ob upoštevanju druge revizije Sporazuma iz Cotonouja,

—

ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.

ker je sedanji oboroženi konflikt med zvezno vlado Etiopije in upravo regije Tigraj, ki ga vodi Ljudska osvobodilna fronta za Tigraj (TPLF), razlog za stotine smrtnih žrtev med civilisti in množično razseljevanje;

B.

ker je etiopska vlada 4. novembra 2020 razglasila izredne razmere in dan po domnevnem napadu TPLF na zvezno vojaško oporišče v regiji Tigraj začela vojaške operacije na severu regije; ker od takrat potekajo oboroženi spopadi med zveznimi silami (zvezna vojska, posebne policijske enote regije Amhara in lokalna milica regije Amhara) na eni strani ter regionalnimi silami (posebne policijske enote in milica regije Tigraj), ki so pripadnice TPLF, na drugi strani;

C.

ker so se politična razhajanja med stranko PP in TPLF povečala, ko je zvezna vlada zaradi pandemije COVID-19 preložila državne volitve, ki bi morale potekati maja 2020;

D.

ker je uprava regije Tigraj pod vodstvom TPLF septembra 2020 izvedla lastne volitve, ki jih je etiopska vlada razglasila za nezakonite, saj naj bi se sicer septembra 2020 iztekel njen mandat; ker je bil po mnenju zveznega parlamenta volilni proces v regiji Tigraj nezakonit; ker je vodstvo regije Tigraj izjavilo, da ne priznava več zvezne uprave ali njenih zakonov; ker je zvezni parlament 3. novembra 2020 TPLF razglasil za teroristično skupino;

E.

ker je TPLF 8. novembra 2020 Afriški uniji predlagal pogovore, vendar je zvezna vlada izključila možnosti za pogajanja s TPLF ter zavrnila mednarodne pozive k dialogu in mediaciji, saj naj bi bil po njenih navedbah konflikt v regiji Tigraj notranja zadeva, ki je ne bi smeli obravnavati na mednarodni ravni; ker je EU ponudila podporo, da bi pomagala umiriti napetosti, se vrniti k dialogu in zagotoviti spoštovanje pravne države po vsej Etiopiji;

F.

ker je Abij Ahmed leta 2018 dosegel zgodovinski mirovni sporazum z Eritrejo, s katerim se je končala več kot desetletna prekinitev diplomatskih in trgovinskih vezi med državama; ker je njegova vlada sprejela pomembne ukrepe za osvoboditev novinarjev in političnih zapornikov, omogočanje delovanja prej prepovedanih opozicijskih skupin ter sprejetje novih zakonov o organizacijah civilne družbe in boju proti terorizmu; ker je bila vlada nedavno deležna kritik zaradi pridržanja opozicijskih politikov; ker še vedno vladajo pomisleki glede sprejetja novega zakona za omejevanje sovražnega govora in dezinformacij, ki bi lahko negativno vplival na svobodo izražanja;

G.

ker nekatere politične skupine, povezane z etničnimi skupinami v Etiopiji, ki se čutijo marginalizirane zaradi federalističnega sistema vladanja, trdijo, da je zaradi tega sistema prišlo do favoriziranja in diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti;

H.

ker je junija 2020 izbruhnilo vsesplošno nasilje po smrti pevca in aktivista iz regije Oromo Hačaluja Hundese, pri čemer je bilo ubitih in aretiranih na stotine ljudi; ker je bilo 1. novembra 2020 več kot 50 Amharcev ubitih v napadih na tri vasi, za katere mnogi menijo, da so bili etnično motivirani in jih je morda izvedla Oromska osvobodilna vojska oziroma milica, ki se je odcepila od nje (Oromske osvobodilne fronte);

I.

ker so etiopske oblasti po navedbah Amharskega narodnega gibanja prepovedale miroljubne proteste proti etnično motiviranim ubojem, ki naj bi se zgodili 28. oktobra 2020;

J.

ker je po navedbah mednarodnih organizacij za človekove pravice od začetka konflikta večkrat prišlo do neselektivnega pobijanja civilistov v različnih delih regije Tigraj, tudi do pokola v noči 9. novembra 2020 v Mai Kadri, kjer bi lahko pokol več sto civilistov opredelili kot vojno hudodelstvo;

K.

ker so po navedbah mednarodnih organizacij za človekove pravice po državi odpuščali prebivalce regije Tigraj in jim onemogočali lete v tujino; ker se je poročalo o fizičnem in digitalnem nadzoru, množičnih samovoljnih aretacijah in pridržanjih;

L.

ker je predsednik regije Tigraj potrdil, da so njegove sile izstrelile rakete na eritrejsko letališče Asmara;

M.

ker je mednarodna skupnost zaskrbljena zaradi smrtonosnih spopadov med etiopskimi zveznimi silami in TPLF zaradi tveganj za zaostritev sedanjih razmer oziroma za nastanek novih varnostnih tveganj v Etiopiji, kar bi lahko imelo posledice za sosednje države in bi lahko destabiliziralo vse območje Afriškega roga; ker je Etiopija umaknila svoje čete iz Somalije, kjer so se borile proti islamskim upornikom; ker so kenijske oblasti iz strahu pred stopnjevanjem napetosti povečale varnost na meji z Etiopijo;

N.

ker je razvojno sodelovanje EU z Etiopijo z vrednostjo 815 milijonov EUR za obdobje 2014–2020 eno najobsežnejših na svetu; ker je Etiopija tudi ena glavnih upravičenk nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko in je bila v obdobju 2015–2019 upravičena do več kot 271,5 milijona EUR pomoči; ker je EU v letu 2020 zagotovila 44,29 milijona EUR za humanitarne projekte v Etiopiji, in sicer za zagotavljanje življenjsko pomembne pomoči notranje razseljenim osebam, ki so morale zapustiti domove zaradi nasilja ali naravnih nesreč;

O.

ker je Urad OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti zahteval dostop do regije Tigraj, ki je od začetka spopadov popolnoma izolirana (onemogočen je dostop do interneta in telefonske povezave); ker je po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce zaradi nedostopnosti električne energije, telekomunikacij, goriva in gotovine humanitarna pomoč, vključno z oskrbo ranjenih in ubitih v spopadih, v regiji Tigraj in drugih delih Etiopije le omejena;

P.

ker je v Etiopiji že pred začetkom spopadov humanitarno pomoč potrebovalo 15,2 milijona ljudi, od tega 2 milijona v regiji Tigraj; ker je regija Tigraj peta najbolj poseljena regija v Etiopiji z več kot 6 milijoni ljudi, v njej pa živi 100 000 notranje razseljenih oseb in 96 000 eritrejskih beguncev; ker je tam več pomembnih begunskih taborišč, v katerih je po navedbah nevladnih organizacij 44 % otrok;

Q.

ker je Etiopija podpisnica Sporazuma iz Cotonouja, ki v členu 96 določa, da je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin eden od bistvenih elementov sodelovanja med državami AKP in EU;

R.

ker je zaradi spopadov na obeh straneh umrlo in bilo poškodovanih na tisoče ljudi ter so bile hudo kršene človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo; ker je po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce od 22. novembra 2020 pred konfliktom pobegnilo več kot 38 500 beguncev in prečkalo mejo s Sudanom; ker Organizacija združenih narodov opozarja na „veliko humanitarno krizo“ in ker bo po pričakovanjih njenih agencij v šestih mesecih morda prišlo 200 000 beguncev; ker zaradi spopadov prihaja tudi do notranjega razseljevanja prebivalstva; ker je Visoki komisariat Združenih narodov za begunce že pozval obe strani, naj odpreta koridorje, da bi ljudem omogočili odhod in prihod; ker so mednarodne humanitarne organizacije na terenu slabo opremljene in jim primanjkuje potrebščin za novoprispele begunce in žrtve nasilja; ker agencije OZN potrebujejo takojšnje financiranje v višini 50 milijonov USD za zagotavljanje hrane in ustanavljanje novih taborišč; ker je Evropska komisija mobilizirala prve 4 milijone EUR nujne pomoči, da bi podprli razseljene osebe, ki prihajajo v Sudan;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.