—

ob upoštevanju načel, določenih v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti spodbujanja demokracije in pravne države ter ohranjanja miru, preprečevanja sporov in krepitve mednarodne varnosti,

—

ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (1) (v nadaljnjem besedilu: skupno stališče),

—

ob upoštevanju devetnajstega letnega poročila EU (2), pripravljenega v skladu s členom 8(2) skupnega stališča,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2018/101/SZVP z dne 22. januarja 2018 o spodbujanju učinkovitega nadzora nad izvozom orožja (3) in Sklepa Sveta 2017/915/SZVP z dne 29. maja 2017 o dejavnostih ozaveščanja Unije v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem (4),

—

ob upoštevanju posodobljenega Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije, ki ga je Svet sprejel 26. februarja 2018 (5),

—

ob upoštevanju navodil za uporabnike skupnega stališča, ki opredeljujejo skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme,

—

ob upoštevanju Wassenaarskega sporazuma z dne 12. maja 1996 o nadzoru nad izvozom konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologije z dvojno rabo in seznamov tovrstnega blaga, tehnologije in streliva, posodobljenih decembra 2017 (6),

—

ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo z dne 25. junija 2012, zlasti rezultata 11(e) akcijskega načrta, ter akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo (2015–2019) z dne 20. julija 2015, zlasti cilja 21(d),

—

ob upoštevanju Pogodbe o trgovini z orožjem, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 2. aprila 2013 (7), veljati pa je začela 24. decembra 2014,

—

ob upoštevanju Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (8),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (9), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 599/2014 z dne 16. aprila 2014, in seznama blaga in tehnologije z dvojno rabo iz njene Priloge I (v nadaljnjem besedilu: uredba o blagu z dvojno rabo),

—

ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja 16, ki spodbuja miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj,

—

ob upoštevanju agende OZN za razorožitev („Varovanje naše skupne prihodnosti“),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2134 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2016 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (10),

—

ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice Svetu za človekove pravice o vplivu prenosa orožja na uveljavljanje človekovih pravic (11),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij v zvezi s tem, zlasti resolucij z dne 13. septembra 2017 (12) in z dne 17. decembra 2015 (13) o izvajanju Skupnega stališča,

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU (COM(2017)0294) ter predloga uredbe o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada (COM(2018)0476),

—

ob upoštevanju svoje resolucije o humanitarnih razmerah v Jemnu z dne 25. februarja 2016 (14), 15. junija 2017 (15) in 30. novembra 2017 (16),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal (17),

—

ob upoštevanju poročila Sveta za človekove pravice z dne 17. avgusta 2018 o razmerah na področju človekovih pravic v Jemnu, vključno s kršitvami in zlorabami od septembra 2014 (A/HRC/39/43),

—

ob upoštevanju člena 52 in drugega odstavka člena 132 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0335/2018),

A.

ker člen 51 Ustanovne listine OZN določa neodtujljivo pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe;

B.

ker ima izvoz in prenos orožja nedvomen vpliv na človekove pravice in človekovo varnost, na družbeno-gospodarski razvoj in na demokracijo; ker izvoz orožja prispeva tudi k okoliščinam, zaradi katerih so ljudje primorani bežati iz svoje države; ker so to dobri razlogi za vzpostavitev strogega, preglednega, učinkovitega ter splošno sprejetega in opredeljenega sistema nazora nad orožjem;

C.

ker je Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP pravno zavezujoč okvir, ki določa osem meril; ker bi bilo treba v primerih, ko ta niso izpolnjena, zavrniti izvozno dovoljenje (merila 1–4) ali pa bi bilo treba o tem vsaj razmisliti (merila 5–8); ker v skladu s členom 4(2) skupnega stališča odločitev o prenosu vojaške tehnologije ali opreme ali njegovi zavrnitvi temelji na nacionalni presoji vsake države članice;

D.

ker najnovejši podatki (18) kažejo, da je izvoz orožja iz EU-28 v obdobju 2013–2017 znašal več kot 27 % skupnega svetovnega izvoza orožja, zaradi česar bi bila EU skupno drugi največji dobavitelj orožja na svetu, takoj za ZDA (34 %) in pred Rusijo (22 %); ker je bilo v letih 2015 in 2016 odobrenih največ izvoznih dovoljenj za orožje glede na vrednost od začetka zbiranja podatkov na ravni EU, pri čemer je leta 2015 skupna vrednost znašala 195,95 milijarde EUR in leta 2016, po podatkih iz najnovejšega poročila Delovne skupine za izvoz konvencionalnega orožja (COARM), 191,45 milijarde EUR (19); ker so podatki za leti 2015 in 2016 žal zavajajoči in nenatančni, saj je količina dovoljenj deloma bolj izraz namere kot pa natančen znesek dejanskega izvoza, do katerega naj bi prišlo v bližnji prihodnosti;

E.

ker so letna poročila skupine COARM doslej edini instrument, katerega namen je obravnavati izvajanje skupnega stališča; ker so ta poročila pripomogla k povečanju preglednosti izvoza orožja držav članic, število smernic in pojasnil v navodilih za uporabnike pa se je občutno povečalo; ker se je zaradi skupnega stališča povečalo potrebno število informacij za izdajo izvoznih dovoljenj za izvoz orožja;

F.

ker sta se svetovna in regionalna varnost dramatično spremenili, zlasti v južnem in vzhodnem sosedstvu Unije, to pa kaže, da je nujno treba izboljšati metodologije za pripravo informacij za oceno tveganja pri izdajanju izvoznih dovoljenj in jih narediti varnejše;

G.

ker so z osmimi merili v skladu s členom 3 skupnega stališča določeni samo minimalni standardi in ta merila ne posegajo v pravico držav članic, da uveljavijo strožje ukrepe za nadzor nad orožjem; ker so za proces odločanja glede odobritve ali zavrnitve izvoznega dovoljenja za orožje pristojne izključno države članice;

H.

ker popolnih podatkov skupini COARM ne posredujejo vse države članice; ker so zaradi različnih načinov zbiranja podatkov in postopkov predložitve posameznih držav članic ter njihovega različnega razlaganja osmih meril podatkovni nizi nepopolni in raznovrstni, prakse izvoza orožja pa se zelo razlikujejo; poudarja, da je treba pri izmenjavi informacij spoštovati nacionalne zakone in upravne postopke v vsaki državi;

I.

ker trenutno ni mehanizma standardiziranega, neodvisnega preverjanja in poročanja o izpolnjevanju osmih meril skupnega stališča;

J.

ker so bili v zadnjih letih sprejeti ukrepi v zvezi s trgovino z osebnim in lahkim orožjem, med drugim posodobljen Seznam blaga in tehnologije z dvojno rabo v skladu z Wassenaarskim sporazumom; ker sistem nadzora še vedno ne zajema številnih proizvodov, zlasti na področju blaga z dvojno rabo, kibernetske tehnologije in nadzora, čeprav so bila vprašanja, kot so nadzor nad posredovanjem orožja, licenčna proizvodnja zunaj EU in nazor nad končnimi uporabniki, uvrščena na dnevni red in do neke mere vključena v samo skupno stališče;

K.

ker iz devetnajstega letnega poročila izhaja, da je bilo 40,5 % dovoljenj za izvoz orožja odobrenih državam Bližnjega vzhoda in severne Afrike v vrednosti 77,5 milijarde EUR, pri čemer so večino tega izvoza v vrednosti 57,9 milijarde EUR opravili Savdska Arabija, Egipt in Združeni arabski emirati;

L.

ker je bilo v nekaterih primerih orožje, izvoženo v nekatere države, na primer v Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate in članice koalicije pod vodstvom Savdske Arabije, uporabljeno v konfliktih, kot je tisti v Jemnu; ker tak izvoz jasno krši skupno stališče;

M.

ker se v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2016 o humanitarnih razmerah v Jemnu poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj sproži pobudo za uvedbo embarga EU za prodajo orožja Savdski Arabiji;

N.

ker je orožje, za katero so države članice EU izdale dovoljenje za prenos in je bilo potem uporabljeno v sedanjem konfliktu v Jemnu, uničujoče vplivalo na trajnostni razvoj v Jemnu;

O.

ker je obrambni sektor postal osrednji element politike EU, pri čemer je v evropski globalni strategiji (EUGS) navedeno, da je „trajnostna, inovativna in konkurenčna evropska obrambna industrija bistvenega pomena za strateško avtonomijo Evrope in za verodostojno SVOP“ (20); ker je izvoz orožja ključnega pomena za krepitev industrijske in tehnološke baze evropske obrambe in ker je prednostna naloga obrambne industrije zagotoviti varnost in obrambo držav članic EU ter prispevati k izvajanju SZVP; ker je glavna naloga evropskega obrambnega sklada in, kot predhodnika, evropskega programa za razvoj obrambne industrije (EDIDP), ki je bil nedavno uveden, „podpora konkurenčnosti evropske obrambne industrije“ (21);

P.

ker ukrepi za preglednost, kot je spremljanje izvoza orožja, pomagajo krepiti zaupanje med državami članicami;

Q.

ker člen 10 skupnega stališča nedvoumno določa, da ima izpolnjevanje teh osmih meril prednost pred morebitnimi gospodarskimi, socialnimi, trgovinskimi ali industrijskimi interesi držav članic;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.