16.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 451/91

Poročevalec:

Michael SMYTH

Soporočevalec:

Vincent FARRUGIA

1.1

EESO na splošno podpira sporočilo Komisije, ki je sledilo zeleni knjigi o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva (1) in pomeni pozitiven razvoj politične razprave o tem, kako najbolje pokriti dolgoročne naložbene potrebe v Evropi.

1.2

EESO priznava, da mora Komisija delovati v mejah svojih pristojnosti, hkrati pa spodbujati ustrezne institucionalne in politične spremembe na svetovni ravni in v državah članicah. To je zlasti pomembno v okviru nacionalnih in mednarodnih regulativnih ureditev, ki vplivajo na dolgoročnejše naložbene odločitve. Tako na primer davčni sistemi mnogih držav članic ugodno obravnavajo dolžniško financiranje podjetij, kar jih spodbuja, da se raje zadolžijo, kot pa da bi kot vir financiranja uporabila lastniški kapital. Za bolj diverzificirano in stabilno dolgoročno financiranje podjetij je treba države članice spodbujati k podpori lastniškega financiranja, za kar bi si morala Komisija prizadevati tudi v prihodnje.

1.3

Večina predlogov, ki jih Komisija podaja v sporočilu, je tehtnih in skladnih s spodbujanjem dolgoročnejših naložb, vendar bo za njihovo izvedbo potrebnega kar nekaj časa. Zdaj so potrebni novi instrumenti za dolgoročne naložbe (npr. projektne obveznice EU 2020) in EESO spodbuja Komisijo, naj jih začne nemudoma izvajati.

1.4

Za večji obseg dolgoročnega financiranja gospodarstva je ključnega pomena dokončanje bančne unije. Monetarna politika bi se morala prilagoditi dolgoročnim naložbam, in sicer z ustreznimi obrestnimi merami za vlagatelje in varčevalce. EESO podpira zavezo Komisije, da preuči razdrobljene čezmejne tokove prihrankov ter oceni, ali je uvedba varčevalnega računa EU izvedljiva.

1.5

Po mnenju EESO je zdaj edinstvena priložnost za pripravo, razvoj in izvajanje okvira EU za dolgoročne naložbe, ki bo temeljil na poglobljenih analizah, ki so jih med drugim izvedli Komisija, Inštitut za mednarodne finance in skupina strokovnjakov Group of Thirty. Ovire za vzdržno dolgoročno financiranje so dobro znane in jih je treba premagati. Povezane so s petimi glavnimi izzivi:

2.1

Obravnavano sporočilo predstavlja premišljen odziv Komisije na uspešen proces posvetovanja, ki ga je sprožila objava zelene knjige o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva marca 2013 (2). V njem so navedeni številni predlogi in ukrepi za premagovanje ovir, ki preprečujejo večjo uporabo zasebnih in javnih virov dolgoročnega financiranja. Po mnenju Komisije bodo banke še naprej imele pomembno vlogo pri zagotavljanju dolgoročnega financiranja, vendar je treba k tovrstnemu financiranju spodbuditi tudi alternativne nebančne vire, kot so javno financiranje, institucionalni vlagatelji (zavarovalnice in pokojninski skladi), tradicionalni ali alternativni investicijski skladi, državni premoženjski skladi itd.

2.2

Ukrepi, predlagani v tem sporočilu, se osredotočajo na:

Komisija je objavila tudi predlog za revizijo direktive o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (3), da bi tako podprla dodaten razvoj poklicnih pokojnin, ki so pomembna vrsta dolgoročnega institucionalnega vlaganja v EU, ter sporočilo o množičnem financiranju (4), ki je vse pomembnejši vir financiranja za MSP.

3.1.1

Ni se mogoče izogniti nasprotju med potrebo po okrepljenih kapitalskih in likvidnostnih zahtevah za banke, da bi izboljšali njihovo odpornost, in željo po tem, da se bankam ne nalagajo pretirane omejitve, ki bi jih lahko odvračale od zagotavljanja dolgoročnega financiranja realnemu gospodarstvu. Iskanje pravega ravnovesja med tema dvema pomembnima ciljema javne politike ne bo lahka naloga. Komisija bo v zvezi z dolgoročnim financiranjem preučila ustreznost ureditve na področju kapitalskih zahtev ter pregledala, v kolikšni meri bi predlogi glede količnika likvidnostnega kritja in količnika neto stabilnih virov financiranja utegnili ovirati dolgoročno financiranje, ki bi ga zagotavljal bančni sektor.

3.1.2

Po mnenju Komisije bo po dokončanju bančnih reform in bančne unije zaupanje v bančni sektor ponovno vzpostavljeno, finančna razdrobljenost pa se bo močno zmanjšala. Zlasti zadnji nabor predlogov o strukturnih reformah bank, ki vključuje ločitev temeljnih dejavnosti financiranja realnega gospodarstva od bolj tveganih dejavnostih trgovanja, bi moral bankam omogočiti, da se ponovno posvetijo svoji tradicionalni vlogi (5). EESO v mnenju o svežnju za strukturno reformo bank podpira predloge Komisije.

3.1.3

Najzanimivejši elementi sporočila so morda tisti, ki obravnavajo pravila za dolgoročne naložbe zavarovalnic in pokojninskih skladov. Spremenjena direktiva Solventnost II bo začela veljati v začetku leta 2016 in naj bi zavarovalnicam omogočala, da vlagajo v kakršna koli sredstva v skladu z „načelom preudarne osebe“. To bi lahko prispevalo k razvoju trajnostnih trgov z listinjenimi instrumenti. Kar zadeva pokojninske sklade, so bili podani predlogi, da se v partnerstvu z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) razvije okvir, ki bi vodil k oblikovanju enotnega trga za osebne pokojnine v Evropi, s čimer bi lahko pritegnili večje dolgoročne prihranke.

3.1.4

Za spodbuditev večjega obsega zasebnega financiranja dolgoročnih naložb EESO priporoča, naj Komisija izvede tudi študijo, v kateri bo preučila, ali je uporaba državnih skladov – poleg običajnejših dolgoročnih virov, kot so pokojninskih skladi in velike zavarovalnice – izvedljiva.

3.1.5

EESO je v odzivu na zeleno knjigo (6) priporočil, naj Komisija preuči uvedbo varčevalnega računa EU, da bi lahko izkoristili potencial dolgoročnih prihrankov. Komisija bo sedaj izvedla študijo o ovirah za uvedbo tovrstnega čezmejnega varčevalnega instrumenta EU.

3.2.1

Glede vprašanja učinkovitejše rabe javnih sredstev za dolgoročne naložbe se Komisija zavezuje k ukrepom, ki naj bi spodbudili večje sodelovanje med nacionalnimi in regionalnimi promocijskimi bankami, Evropsko investicijsko banko/Evropskim investicijskim skladom ter drugimi multilateralnimi razvojnimi bankami, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj. Dober primer takega pristopa je nedavna ustanovitev strateške bančne korporacije Irske (Strategic Banking Corporation of Ireland), ki je skupni projekt irske vlade, EIB in banke KfW (7) in bo imela na voljo približno 800 milijonov EUR za posojila irskim MSP. Pripravljen je bil tudi podoben predlog za boljše usklajevanje in sodelovanje med nacionalnimi izvoznimi agencijami. Te predloge je treba pozdraviti.

3.3.1

Veliko predlogov Komisije obravnava vprašanje nezadostno razvitih kapitalskih trgov v Evropi. Komisija ugotavlja, da trg podjetniških obveznic kljub širitvi v zadnjih letih ostaja (skupaj s trgi lastniških vrednostnih papirjev) razdrobljen in neprivlačen za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo kot vir dolgoročnega financiranja. V odziv na to razdrobljenost se je Komisija zavezala k izvedbi študije, s katero bo preučila, ali bi bili potrebni dodatni ukrepi – poleg tistih iz MiFID 2 (8) – za vzpostavitev trdnega in likvidnega sekundarnega trga podjetniških obveznic. Komisija se prav tako zavezuje, da bo preučila, ali bi bilo KNPVP (9) mogoče razširiti na vrednostne papirje, ki kotirajo na zagonskih trgih MSP.

3.3.2

Od izbruha finančne krize se izraz listinjenje avtomatsko povezuje z drugorazrednimi hipotekarnimi posojili v ZDA ter vrednostnimi papirji, zavarovanimi z dolžniškimi instrumenti, in zamenjavami kreditnega tveganja, izpeljanimi iz njih. Katastrofalnega neuspeha trga izvedenih finančnih instrumentov ni povzročilo sámo listinjenje sredstev, temveč neustrezna regulacija, pomanjkanje razumevanja ter pohlep tako kupcev kot prodajalcev. Uporaba listinjenja je sedaj ponovno stalnica pri oblikovanju politike. Od leta 2011 po vsej EU veljajo zahteve glede zadržanja tveganja, poleg tega so se povečale obveznosti glede razkritja, da se vlagateljem omogoči boljše razumevanje finančnih instrumentov, v katere vlagajo. Komisija meni, da sedaj obstaja možnost za vzpostavitev vzdržnih trgov listinjenja z ustrezno bonitetno diferenciacijo različnih vrednostnih papirjev, zavarovanih s premoženjem, s katerimi naj bi se trgovalo. EESO načeloma podpira postopno uporabo listinjenja, vendar poziva k previdnosti, saj je treba zagotoviti, da se bo ta instrument uporabljal na urejen način.

3.3.3

Komisija se zavezuje k sodelovanju z Baselskim odborom in Mednarodnim združenjem nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO), da bi razvili in uveljavili svetovne standarde glede zadržanja tveganja, preglednosti in skladnosti na trgih listinjenja. Prav tako bo do konca tega leta pregledala obravnavo kritih obveznic v uredbi o kapitalskih zahtevah, kakor je primerno za vzpostavitev integriranega trga kritih obveznic; ta pregled bi moral pospešiti izvedbo študije o okviru EU za krite obveznice.

3.3.4

V sporočilu je pregledano vprašanje prodaje zaprtemu krogu vlagateljev. Glede na to, da je prodaja zaprtemu krogu vlagateljev ocenjena kot realistična alternativa bančnim kreditom in javni izdaji podjetniških obveznic, se je Komisija zavezala k analizi dobre prakse na trgih prodaje zaprtemu krogu vlagateljev v Evropi in drugod ter k pripravi predlogov za širšo uporabo tovrstne prodaje v EU.

3.4.1

Sporočilo obravnava tudi občutljivo vprašanje izboljšanja dostopa MSP do dolgoročnejšega financiranja. Ta tema je bila del akcijskega načrta o financiranju MSP, objavljenega leta 2011, in od takrat je bil dosežen skromen napredek. Pomanjkanje ustreznih, primerljivih, zanesljivih in lahko dostopnih kreditnih informacij o MSP je bilo opredeljeno kot glavna ovira za večji dostop do kapitalskih trgov. Eden od vzrokov za te neustreznosti je razdrobljenost nacionalnih virov takšnih informacij.

3.4.2

V nedavni vplivni študiji (10) je Inštitut za mednarodne finance (IIF) te asimetrije informacij navedel kot veliko oviro pri kratkoročnem in dolgoročnem financiranju MSP. IIF predlaga nabor ukrepov za zmanjšanje teh ovir. Ti zajemajo večjo uporabo digitalnih repozitorijev s standardnimi nabori podatkov za predložitev podatkov poslovnim registrom, statističnim uradom, bankam za pripravo bonitetnih ocen in drugim posojilodajalcem. Te nacionalne repozitorije podatkov o kreditnem tveganju bi bilo treba združiti z evropskim podatkovnim skladiščem, kar bi na koncu privedlo do vzpostavitve evropskega centralnega registra kreditov. IIF poziva k določitvi vseevropskih standardov za zbiranje informacij in poročanje, da bi omogočili analize, ki presegajo raven posameznega podjetja oziroma države. Poleg tega bi boljše in bolj ažurne informacije o finančni uspešnosti MSP posojilodajalcem omogočile boljše ocenjevanje tveganj in ustreznejše določanje cene glede na tveganje. Predlogi IIF so veliko bolj daljnosežni od predlogov Komisije, zato EESO Komisijo poziva, naj čim prej razreši ta nacionalna vprašanja glede informacij oziroma zaupnosti.

3.4.3

EESO meni, da bi bilo koristno, če bi pri oceni tveganosti MSP sodelovale tudi agencije za regionalni razvoj. Tovrstne agencije obstajajo v večini regij EU in nekatere MSP že zagotavljajo lastniško in dolžniško financiranje. Pogosto bolje kot banke poznajo MSP in njihove lastnike-podjetnike ter vodstvo; EESO zato priporoča, naj Komisija preuči njihovo morebitno vlogo lokalnih ocenjevalcev tveganja.

3.4.4

Komisija se je zavezala tudi k ponovni vzpostavitvi dialoga med bankami in MSP, da bi izboljšali finančno pismenost slednjih, zlasti v zvezi s povratnimi informacijami bank o vlogah za posojila. Študija IIF gre korak dlje in predlaga izobraževanje MSP o razpoložljivih alternativnih možnostih financiranja in koristih sodelovanja v alternativnih programih financiranja. EESO ta predlog podpira.

3.5.1

Komisija je pri naložbah v infrastrukturo pomanjkanje skladnosti razpoložljivih podatkov o učinkovitosti infrastrukturnih posojil v Evropi opredelila kot oviro za večjo udeležbo zasebnega sektorja pri naložbah v infrastrukturo. Poslovna zaupnost in občutljivost pri bankah in vlagateljih lastniškega kapitala sta pogosto onemogočili širše kroženje ustreznih informacij. Komisija se zavezuje k oceni možnosti za vzpostavitev enotnega portala, ki bi občinskim, regionalnim in nacionalnim organom omogočal prostovoljno objavo obstoječih informacij o načrtih in projektih naložb v infrastrukturo. Podoben pristop je predlagan tudi za objavo izčrpnih in standardiziranih kreditnih statističnih podatkov o dolgovih za infrastrukturo. EESO ta ukrepa podpira.

3.6.1

Komisija je poleg navedenih ukrepov, ki se nanašajo na posamezna vprašanja, preučila tudi širši okvir za vzdržnost financ z vidika upravljanja podjetij, računovodskih standardov, obdavčitve in pravnega okolja. Razmislila bo o pripravi predloga za revizijo direktive o pravicah delničarjev, da bi tako bolje uskladila dolgoročne interese institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in gospodarskih družb. EESO podpira revizijo te direktive, da se spodbudi dolgoročnejše sodelovanje delničarjev.

3.6.2

Komisija bo poleg tega ocenila shemi lastništva delnic zaposlenih in finančne udeležbe zaposlenih v EU, da bi opredelila ovire za čezmejno izvajanje takšnih shem in pripravila ukrepe za njihovo odpravo. Komisija bo tudi preučila, ali je uporaba poštene vrednosti v revidiranem MSRP 9 primerna za poslovne modele za dolgoročne naložbe. Komisija bo poleg tega letos začela posvetovanja, da bi preučila možnosti za poenostavljen računovodski standard, ki bi veljal za računovodske izkaze MSP, ki kotirajo na borzi, ter uporabnost samostojnega računovodskega standarda za MSP, ki ne kotirajo na borzi.

3.6.3

Komisija v sporočilu priznava, da je dolžniško financiranje podjetij v večini držav članic Evropske unije deležno ugodne davčne obravnave. To podjetja spodbuja k dodatnemu zadolževanju namesto k uporabi lastniškega kapitala. Komisija na tem področju nima pristojnosti, zato jo to sporočilo zgolj zavezuje, da s priporočili za posamezno državo v okviru evropskega semestra spodbuja večji obseg lastniškega financiranja. Komisija bo tudi pregledala nedavno priporočilo o zgodnjem prestrukturiranju uspešnih podjetij in načelu „še ene priložnosti“ za podjetnike v stečaju, pa tudi pravo, ki se uporablja za vidike tretjih osebe glede odstopa od terjatev. Glede teh predlogov Odbor nima bistvenih pripomb.