16.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 451/45

Poročevalec:

Edgardo Maria IOZIA

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) odločno podpira strukturno reformo bančnega sistema, saj je ta najpomembnejša od številnih zakonodajnih ukrepov, sprejetih po finančni krizi. EESO poudarja dejstvo, da se s to reformo prvič temeljito ureja jedro bančnega sistema in dokončno oblikuje bančna unija. Hkrati lahko tudi pomembno prispeva k obnovitvi zaupanja podjetij in javnosti ter – v interesu ustreznega financiranja gospodarstva – k okrepitvi evropskega bančnega sistema in zmanjšanju nevarnosti širjenja negativnih učinkov.

1.2

EESO meni, da je ta uredba absolutno nujna, saj bo na novo opredelila upravljanje zapletenega področja bančnih in finančnih storitev. Po mnenju Odbora je očitno, da predlagana uredba ne bo zadostovala za preprečitev nove krize. Za to bosta potrebna občutna sprememba finančne kulture in spoštovanje etičnih načel v vsakodnevnih dejavnostih finančnega sektorja. Vsi deležniki bi se morali vključiti v postavitev novega finančnega in gospodarskega sistema, da bi ustvarili trajnosten in odporen finančni sektor, interese vseh vpletenih pa uravnotežili na najboljši možen način. S tem namenom EESO podpira in spodbuja obsežen dogovor za oživitev gospodarstva in obnovitev zaupanja v finančne institucije, pri čemer Komisijo poziva, naj si prizadeva za evropski socialni pakt za vzdržne finance. Delojemalci, vodstvo, delničarji, investitorji, družine, MSP, industrija in poslovne stranke bi morali doseči stabilen in pošten dogovor, da bi vzpostavili sektor finančnih storitev, ki bo usmerjen v razvoj blaginje, podporo realnemu gospodarstvu, rasti in dobrim delovnim mestom ter v spoštovanje okolja in izogibanje neželenim negativnim socialnim posledicam.

1.3

EESO opozarja, da je nujno zajamčiti, da bodo imeli nacionalni organi enaka merila ocenjevanja, in priporoča, da se uredba na evropski ravni izvaja enotno in se po možnosti uskladi z nacionalnimi organi tretjih držav.

1.4

EESO izraža presenečenje glede odločitve, da se dovoli obstoj različnih nacionalnih določb, ki veljajo hkrati z evropsko uredbo. EESO namreč meni, da tako zastavljena struktura morda ne bo zajamčila enotnega izvajanja novih pravil. Ceni, da je bilo to odstopanje zamišljeno samo za zakonodajo, ki velja na dan uvedbe predlagane uredbe, če se le zajamči popolna enakovrednost z obravnavano uredbo.

1.5

Po mnenju EESO je predlagana uredba Komisije tehten in učinkovit odziv za ločitev komercialnih bančnih dejavnosti od investicijskih dejavnosti. V primerjavi z alternativami, predvidenimi v različnih državah, izbrana možnost temelji na dialektičnem procesu ocenjevanja, ki omogoča, da se model univerzalne banke ohrani, obenem pa se ukrepa samo proti pretiranim tveganjem, povezanim s tem modelom.

1.6

EESO poudarja, da ni bil dovolj upoštevan učinek predlagane zakonodaje na delovna mesta. Zaradi vseh predpisov o finančnih storitvah se lahko izgubi na sto tisoče delovnih mest in nesprejemljivo je, da se ne načrtujejo nobeni ukrepi za zmanjšanje velikega neposrednega in posrednega socialnega učinka. Obravnavana uredba bo morda imela omejen neposreden učinek, vendar bo vpliv, ki ga lahko ima na sredstva podjetij, čutiti v celotnem finančnem sistemu. Po drugi strani je treba priznati, da bo manjše tveganje za banke koristilo celotnemu realnemu gospodarstvu in nedvomno tudi zaposlovanju na splošno.

1.7

Obstaja tudi resna bojazen, da bodo stroške morali kriti zaposleni. Čeprav je Komisija ta vidik vključila v svojo oceno učinka, pa je temu vprašanju nato v reformi posvetila malo prostora. Res je, da se reforma nanaša na področja, ki delovno niso toliko intenzivna, vendar pa bodo posredne posledice reforme tudi politike zmanjševanja stroškov, ki utegnejo povzročiti novo krčenje števila delovnih mest, kot so vnaprej opozarjale pomembne bančne institucije.

1.8

Vpletenih je veliko strani (finančni lobiji, velike države članice, potrošniki in vlagatelji, družine, velika in majhna podjetja, združenja ipd.), ki imajo tudi zelo različne interese. Nauk iz preteklosti, ko so prevladala pravila finančnega sistema, bi moral zdaj biti jasen: prevladati bi moral javni interes. EESO zato priporoča, da se spremeni smer in se v ospredje postavi skupni interes, pri čemer se uravnoteženo upoštevajo interesi vseh deležnikov, saj meni, da bo zgolj tako reforma učinkovita.

1.9

EESO je prepričan, da so za zagotovitev vzdržnega finančnega sistema potrebne „potrpežljive finance“, ki ne uporabljajo logike kratkoročnega dobička ne glede na ceno, ampak raje stavijo na dolgoročen učinek in stabilnost. S to uredbo se predlaga sprememba poslovnega modela.

1.10

EESO meni, da bi morala Komisija več pozornosti posvetiti vlagateljem in zaposlenim, ki se jih pri reformi trenutno le malo upošteva. Dolgoročno bo zagotovitev vzdržnosti sistema odvisna ravno od novega zaupanja, ki ga bo prineslo varnejše okolje tako za vlagatelje kot zaposlene, tj. aktivne strani v procesu obvladovanja tveganja.

1.11

Po mnenju EESO je prožnost pri uporabi uredbe tehtno in ustrezno načelo. „Biotska raznovrstnost“ (1) bančnega poslovanja je dejansko jamstvo za stabilnost in učinkovitost sistema. Vendar želi EESO poudariti, da tega ne smemo zamenjevati s samovoljnostjo pri pravilih.

1.12

EESO svetuje Komisiji, naj v oceno učinka vključi podrobno oceno interakcije ključnih predlogov sedanje uredbe z drugimi nedavno začetimi pobudami, kot so direktiva CRD IV, direktiva o sanaciji in reševanju bank, enotni mehanizem za reševanje ipd., pa tudi oceno nevarnosti prelivanja v banke v senci.

1.13

EESO priporoča tesno sodelovanje in usklajevanje dejavnosti nazora med Evropskim bančnim organom (EBA) in nacionalnimi organi, ki dobro poznajo trge in bodo imeli bistveno vlogo pri upravljanju novega reformiranega evropskega finančnega sistema.

2.1

Po besedah Komisije je ta predlog ključni del odziva Unije na problematiko v zvezi s kreditnimi institucijami, ki so prevelike, da bi propadle. Njegov cilj je preprečiti, da bi v bančnem sistemu Unije nastajala tveganja, ki niso pod nadzorom in se ne obvladujejo. S predlogom se bo omejilo napihovanje dejavnosti, ki so povsem špekulativne narave.

2.2

Namen predloga uredbe je preprečiti sistemska tveganja, finančne težave ali propad velikih, kompleksnih in med seboj povezanih subjektov v finančnem sistemu, zlasti kreditnih institucij, ter doseči naslednje cilje:

2.3

Druge vrste dodatnih storitev oziroma finančnih produktov (listinjenje, podjetniške obveznice, izvedeni finančni instrumenti ipd.) bi zato morale ostati dovoljene.

3.1

Po ocenah Komisije je finančna kriza vlade EU stala približno 1  600 milijard EUR (12 % BDP EU) v obliki državne pomoči za reševanje finančnega sektorja.

3.2

Koncentracija je v bančnem sektorju EU izjemno velika: na seznamu sistemsko pomembnih finančnih ustanov v svetovnem merilu (SIFI) je 14 evropskih bančnih skupin, 15 evropskih bančnih skupin pa opravi 43 % vseh dejavnosti na trgu, kar je enako 150 % BDP EU-27; prvih 30 skupin opravi kar 65 % dejavnosti.

3.3

Finančna kriza se je začela v ZDA, vendar je kot cunami zajela tudi evropski sistem. Pripisati jo je mogoče različnim vzrokom, med glavne pa lahko uvrstimo naslednje: prevzemanje prevelikih tveganj, pretirana uporaba finančnih vzvodov, neustrezne kapitalske in likvidnostne zahteve, zapletena struktura bančnega sistema na splošno.

3.3.1.

Oktobra 2012 je Liikanenova skupina v svojem poročilu izrazila prepričanje, „da je treba znotraj bančne skupine zahtevati pravno ločitev nekaterih posebno tveganih finančnih dejavnosti od bank, ki sprejemajo vloge. Dejavnosti, ki jih je treba ločiti, so trgovanje za lasten račun z vrednostnimi papirji in izpeljanimi finančnimi instrumenti ter nekatere druge dejavnosti, tesno povezane s trgom vrednostnih papirjev in izpeljanih finančnih instrumentov (2).“

3.4

Komisija namerava s to uredbo zmanjšati tveganja v bančnem sistemu in nadzor razširiti na vse potencialne špekulativne dejavnosti. Hkrati je treba obravnavati tudi predlog povezane uredbe o poslih financiranja vrednostnih papirjev (3), katere namen je zmanjšanje nepreglednosti tako imenovanega „bančnega sistema v senci“. Spomnimo, da so konec leta 2012 sredstva bančnega sistema v senci na svetovni ravni znašala 53 bilijonov EUR, kar je približno pol toliko kot v mednarodnem bančnem sistemu, pri čemer je bilo največ teh sredstev v Evropi (približno 23 bilijonov EUR) in ZDA (približno 19,3 bilijona EUR). To so izjemne številke, če jih primerjamo s celotnim BDP EU-28, ki leta 2013 ni presegel 13,071 bilijona EUR (Eurostat).

3.5

Evropski parlament je v resoluciji, za katero je poročilo pripravila Arlene McCarthy (4), potrdil nekatera temeljna načela in med drugim izrazil mnenje, „da mora biti temeljno načelo reforme bančništva zagotavljanje varnega, stabilnega in učinkovitega bančnega sistema, ki bo zadovoljeval potrebe realnega gospodarstva, komitentov in potrošnikov; (…) da mora strukturna reforma spodbujati gospodarsko rast tako, da podpira zagotavljanje posojil gospodarstvu, zlasti malim in srednjim ter novim podjetjem, zagotavlja večjo odpornost proti morebitnim finančnim krizam, ponovno vzpostavi zaupanje v banke ter odpravi tveganja za javne finance; (…) da mora učinkovit bančni sistem spremeniti kulturo bančništva, da se zmanjša zapletenost, okrepi konkurenca, omejijo medsebojne povezave med tveganimi in komercialnimi dejavnostmi, izboljša upravljanje družb, vzpostavi odgovoren sistem nagrajevanja, omogočita učinkovito reševanje in sanacija bank, okrepi bančni kapital in zagotovijo posojila realnemu gospodarstvu“.

Nadzor mednarodnih trgov je zdaj večji in prodornejši, predvsem pa so pooblastila zanj širša, kot so bila pred tem; manevrski prostor je zdaj manjši, jamstva za trg in končne uporabnike pa večja.

4.1

Odbor je mnenja, da gredo prizadevanja Komisije v pravo smer, vendar meni, da ji je koristno predložiti nekatera stališča, ki jih je bilo slišati med razpravami z različnimi deležniki in o katerih se najbrž ni zadosti razmišljalo. EESO tako Komisijo opozarja na nekatere ključne točke ugotovitev deležnikov, ki morda ne odražajo popolnoma stališča EESO, vendar si zaslužijo, da o njih natančno poroča.

4.2

Obravnavana reforma je bila na splošno sprejeta z naklonjenostjo. Prepoved trgovanja za lasten račun ter ločitev tradicionalnih dejavnosti od trgovanja sta po mnenju večine ustrezna instrumenta za omejitev špekulacij s finančnimi produkti in za oživitev bančnih posojil, kar je glavni vir financiranja MSP, ki pa so ga v zadnjih letih močno omejile politike zaradi špekuliranja na področju trgovanja.

4.3

Pomembno je, da se pri izvajanju reforme upoštevajo razlike v poslovnih modelih, da bi lahko lokalne banke še naprej oskrbovale lokalno gospodarstvo.

4.4

Posebno pozornost si zasluži poslovni model vzajemnih in zadružnih bank. Udeleženci posvetovanja so bili mnenja, da reforma ni prilagojena specifični mreži teh bank oziroma se je ne da prilagoditi. Zlasti so bili zaskrbljeni, da bi reforma lahko negativno vplivala na njihov način dela in zmožnost, da so vsak dan prisotne na določenem območju, s čimer podpirajo realno gospodarstvo. Zato se priporoča ohranitev posebnega značaja teh bank in njihov drugačen način poslovanja.

4.5

Z reformo in številnimi drugimi ukrepi, ki jih je v zadnjih letih predlagala Komisija, bo mogoče povečati transparentnost posamičnih operacij in bančnega sistema na splošno, vendar pa se bodo povečali tudi skupni stroški na različnih ravneh. Glede tega se je med razpravo jasno pokazala potreba po skupni oceni učinka reforme finančnih pravil, čeprav je jasno, kako zapletena je ta ocena.

4.6

Obstaja bojazen, da bo te stroške prisiljen plačati končni porabnik finančnih storitev, kot se pogosto zgodi. Vprašanje je, ali se pozitivni učinki, ki naj bi jih novi ukrepi prinesli, npr. glede varnosti bančnega sistema, ne bodo izkazali za majhne v primerjavi z negativnimi posledicami.

4.7

Glede sistema zaščite prijaviteljev so EESO in socialni partnerji, ki so omenili to vprašanje, zadovoljni s sistemom pravil, ki ga je predlagala Komisija. Poziva se k boljši opredelitvi izraza „ustrezna zaščita“ (člen 30) in k pojasnilu razširitve predlaganih pravil na vse zaposlene, ki se jih spodbuja in podpira, da bi prijavili morebitne kršitve.

4.8

Glede predvidenih sankcij (člena 28 in 29) se priporoča, da se odgovornost za morebitne kršitve ugotovi predvsem na ravni institucije kot vprašanje upravljanja, ne pa na ravni posamezne osebe.

4.9

Glede sistema nagrajevanja pa se poziva, da se v uredbo izrecno vključijo določbe člena 69 direktive o kapitalskih zahtevah (CRD) IV.

5.1

EESO pozitivno ocenjuje ukrepe iz predloga Komisije in se strinja z uporabo uredbe kot pravnega instrumenta, saj je primerna za usklajevanje enotnega trga, da se izognemo regulativni arbitraži in znova vzpostavimo učinkovit in produktiven bančni sistem, ki oskrbuje državljane in skupnost, podpira realno gospodarstvo, gospodinjstva ter uravnotežen in trajnostni razvoj družbe, ima dolgoročno vizijo in zna povezati inovativnost z varnostjo.

5.2

EESO je prepričano podprl zaporedne reforme, ki zdaj dajejo prve sadove. Uredba obravnava enega najbolj zapletenih in občutljivih vozlov celotnega sistema: odpornost in pravno strukturo finančnih ustanov, od katerih imajo nekatere večji obseg dejavnosti, kot je BDP številnih držav članic. Obseg dejavnosti prvih desetih evropskih bank presega BDP EU-28 (več kot 15 bilijonov EUR) (5).

5.3

Namen predlagane uredbe je korenito presekati gordijski vozel, ki ga sestavljajo velikost, medsebojna povezanost in zapletenost nekaterih ustanov, ki veljajo za „sistemske“, ki bi torej lahko povzročile krizo sistema. Fraza „prevelike, da bi propadle“, angl. too big to fail, je postala nekakšna mantra, za katero se skriva ravnanje, ki ne pomeni samo kršenja najosnovnejših etičnih načel, ampak tudi goljufije in kršenje zakonov, kot je, žal, še vedno razvidno iz nedavnih finančnih škandalov. In takšno ravnanje se skriva pod lepim izrazom moralno tveganje, angl. moral hazard.

5.4

Komisar Michel Barnier je sprejetje besedila napovedal rekoč, da se je cilj izogniti nastanku bank, ki so prevelike, da bi propadle, predrage za reševanje in preveč kompleksne za sanacijo.

5.5

EESO meni, da so predlagani ukrepi korak v pravi smeri, tj. da se bo zmanjšalo tveganje, da bodo na koncu morali banke v težavah reševati davkoplačevalci. Po več reševalnih akcijah z javnimi sredstvi je EESO svaril pred katastrofalnimi posledicami, ki bi jih te imele za državni dolg, s tem pa pred škodljivimi posledicami recesije, ki se je kazala za neizbežno. Žal so se napovedi uresničile s še hujšimi posledicami od predvidenih, to pa zaradi neverjetnih napak glede učinka pomnoževanja politik fiskalne konsolidacije, ki so jih sprožile bodisi nacionalne zahteve bodisi kratkovidna in zmotna politika EU, v kateri se ni upoštevalo, da je potrebno prožno ukrepanje in da je nujno uvesti kompenzacijske protirecesijske ukrepe.

5.5.1

Šele zdaj se lahko v celoti zavedamo škode, ki jo je ustvarila ta politika, in priznati moramo, da smo se samo zaradi razsvetljenega upravljanja euroobmočja s strani Evropske centralne banke izognili najhujšemu, rešili euro in nazadnje Unijo. Če bi poslušali EESO, bi se morda lahko izognili večini nastale škode!

5.6

Za namene te uredbe je Komisija Evropskemu bančnemu organu (EBA) ustrezno dodelila odločilno vlogo. Z EBA se bo treba posvetovati, če bo treba sprejeti nekatere sklepe iz predlagane uredbe, pristojen bo za pripravo osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, Komisiji pa bo moral poročati o izvajanju uredbe. EESO je v preteklosti večkrat opozoril, da Komisija kljub nesporni strokovnosti temu pomembnemu organu ne daje ustrezne vloge in sredstev.

5.7

V ZDA so leta 1999 sprejeli zakon, ki je razveljavil zakon Glass-Steagall in zlasti ločevanje med komercialno in investicijsko banko. Vendar pa je tudi EU sledila škodljivi odločitvi ameriške administracije. EESO opozarja, da sedanje določbe dejansko znova vzpostavljajo ločitev med različnimi dejavnostmi in gredo še dlje, saj institucijam, ki sprejemajo vloge, z nekaj izjemami prepovedujejo naložbene dejavnosti za lasten račun ter držanje trgovalnih sredstev.

5.7.1

Bistveno je, da EU tesno sodeluje s tretjimi državami, zlasti ZDA, da bi sprejeli trden skupen pristop v zvezi s predpisi. EESO priporoča Komisiji, naj okrepi mednarodno sodelovanje.

5.8

Pristojni organi imajo v predlagani uredbi veliko diskrecijsko pravico. Pri svojem ravnanju in ocenjevanju se morajo nujno držati jasnih, usklajenih in predvidljivih meril, ki opredeljujejo, kdaj neka banka ne more več obvladovati svojih visokih stopenj tveganja pri trgovanju. Brez skupnega referenčnega okvira obstaja nevarnost subjektivnega tolmačenja, s čimer bi lahko dosegli učinek, ki je v nasprotju z želenim in ni v skladu s členom 114 PDEU.

5.9

EESO pozitivno ocenjuje končno odločitev Komisije, da namesto predhodne ločitve trgovalnih dejavnosti in drugih dejavnosti trgovanja za lasten račun predpiše naknadno odločanje o tem, zato so bistveni tehnični standardi, za katere je bil primerno zadolžen EBA. Glede izvajanja pravil glede reševanja in zlasti vzpostavitve organa za reševanje, ki jih je decembra 2013 potrdil Svet ECOFIN, EESO priporoča, da se že zdaj predvidijo možnosti usklajevanja in opredeljevanja odgovornosti med nacionalnimi in evropskimi subjekti, da se izognemo nevarnosti prekrivanja odločanja ali, kar bi bilo še huje, nasprotujočemu si tolmačenju in ocenam pristojnih organov. Enotni organ za reševanje bank bi se moral takoj po oblikovanju vključiti v vzpostavljanje mehanizma in z EBA sodelovati pri določitvi tehničnih standardov.

5.10

EESO se ne strinja z nekaterimi kritikami na račun Komisije glede relativnega obsega dejavnosti, ki bi jih bilo morda treba ločiti. V nekaterih kreditnih institucijah so te imele izredno pomembno težo in zaradi pomanjkanja konkretnih predpisov so se te institucije znašle pred zelo velikim tveganjem, ki bi lahko sprožilo sistemsko krizo, ki bi bila veliko hujša od te, ki smo jo doživeli, s predvidljivimi katastrofalnimi posledicami za plačilni sistem ter gospodarstvo na splošno. Katastrofi smo se izognili samo zaradi orjaških injekcij svežega denarja davkoplačevalcev in sposobnosti odziva, ki jo je pokazala ECB.

5.11

EESO je zadovoljen in podpira, da je Komisija v uredbo vključila izrecne določbe o zaposlenih v finančnem sektorju, ki jim v primeru prijavljanja nepravilnosti grozijo zelo hude posledice: izvajajo državljansko dolžnost, v povračilo pa doživljajo trpinčenje, včasih tudi izgubijo službo. Te dejavnosti notranje kontrole, tj. prijaviteljev, je treba spodbujati in podpreti. Skladnost s predpisi se pogosto zanemarja, se ji izogiba in se jo celo krši, zaradi česar so bančne institucije in njihovi zaposleni izpostavljeni neizmernim tveganjem. Ravno dejavno sodelovanje zaposlenih je omogočilo nedavno odkritje primerov ravnanja, ki krši vse predpise in zakone, in to v nekaterih pomembnih in zelo spoštovanih družbah.

5.11.1

EESO poziva Komisijo, naj poskrbi za posebno spremljanje obveznosti držav članic, da sprejmejo zakonodajo za ustrezno zaščito, in naj v roku dveh let od uvedbe uredbe o tem pripravi poročilo.

5.12

EESO močno zanima tematika odnosov s tretjimi državami, zlasti vprašanje vzajemnosti in spoštovanja predpisov s strani vseh subjektov, ki delujejo na ozemlju EU; meni, da je Komisija ukrepala uravnoteženo in da je njen predlog na tem področju mogoče podpreti. EESO priporoča nadaljevanje in poglobitev sodelovanja z ZDA, zlasti na področju finančnih predpisov, da bi dosegli čim bolj skladne sisteme, ki bi se na iste probleme odzvali enako.

5.13

EESO izraža tudi zadovoljstvo, da eden od vidikov, pri katerih je v preteklosti najbolj vztrajal, počasi dobiva ustrezen odziv v uredbah Komisije; v tem primeru gre za administrativne sankcije, saj so kazenske sankcije izključene s področja, na katerem ima Komisija pobudo. Predlogi Komisije se zdijo primerni, ustrezni in odvračilni.

5.14

EESO je že večkrat izrazil zadržke glede uporabe delegiranih aktov. Priznava sicer pomen postopnega prilagajanja zakonodaje čez več let, vendar želi opozoriti, da uporaba delegiranih aktov uvaja elemente negotovosti, ki na tem področju niso zaželeni.