13.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 264/33

—

ob upoštevanju členov 2, 3, 6 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju členov 153, 191, 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju členov 12, 21, 28, 29, 31 in 32 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju protokola o pristopu Ljudske republike Kitajske k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) z dne 23. novembra 2001,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2009 (1) in poročila svojega direktorata za zunanjo politiko iz julija 2011 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Kitajsko,

—

ob upoštevanju skupne izjave, sprejete na 13. vrhu EU-Kitajska, ki je potekal 6. oktobra 2010 v Bruslju,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina, rast in svetovne zadeve – Trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020“ (COM(2010)0612) in svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije Evropa 2020 (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2008 o strategiji EU za olajšanje dostopa evropskim podjetjem na zunanje trge (3),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, in sporočila Komisije z dne 6. decembra 2006 z naslovom „Globalna Evropa: evropski instrumenti trgovinske zaščite v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu“,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije „Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine“ z dne 24. maja 2011, predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov (COM(2011)0285), poročila Komisije z dne 14. julija 2011 o uresničevanju pravic intelektualne lastnine s strani evropskih carin in svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino,

—

ob upoštevanju poročila STO z dne 5. julija 2011 o ukrepih za izvoz različnih surovin iz Kitajske in svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o učinkoviti strategiji o surovinah za Evropo (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2011 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o prihodnji evropski mednarodni naložbeni politiki (6),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih (7), o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih sporazumih (8) in o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 2008 z naslovom „Reformirani Svetovni trgovinski organizaciji naproti“ (10) in svoje resolucije z dne 14. septembra 2011 o trenutnem stanju pogajanj o razvojni agendi iz Dohe (11),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „EU-Kitajska: Tesnejši partnerici, naraščajoče odgovornosti“ (COM(2006)0631) in spremnega delovnega dokumenta z naslovom „Konkurenca in partnerstvo – Dokument o trgovinski in naložbeni politiki EU-Kitajska“ (COM(2006)0632);

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2009 o krepitvi vloge evropskih malih in srednjih podjetij v mednarodni trgovini (12),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. oktobra 2011 in končne deklaracije z naslovom „Okrepimo kolektivno delovanje v dobro vseh za izgradnjo skupne prihodnosti“z vrha skupine G20 v Cannesu 4. novembra 2011;

—

ob upoštevanju bele knjige kitajske vlade z dne 23. decembra 2010 o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju med Kitajsko in Afriko,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A7-0141/2012),

A.

ker je Kitajska pristopila k STO leta 2001 in nato postala največja svetovna izvoznica, katere izvoz je leta 2010 dosegel 10,36 % vsega svetovnega izvoza, in druga največja svetovna gospodarska velesila;

B.

ker je EU najpomembnejši izvozni trg za kitajske izdelke, saj se je izvoz iz te države med letoma 2009 in 2010 povečal za 39,5 %, Kitajska pa je druga največja trgovinska partnerica EU;

C.

ker je EU izrinila Japonsko kot največjo izvoznico na Kitajsko; ker je bil rastoči kitajski uvoz ključnega pomena za nedavno gospodarsko uspešnost izvozno usmerjenih držav članic EU, kot je Nemčija;

D.

ker vse hitrejši razvoj kitajskega gospodarstva in pristop te države k STO ne pomeni samo precejšnjih prednosti, temveč tudi večjo odgovornost Kitajske, da odigra polno in pozitivno vlogo v svetovnem gospodarskem redu, zlasti v Mednarodnem denarnem skladu (IMF) in Svetovni banki;

E.

ker so se dvostranski trgovinski odnosi od podpisa sporazuma o sodelovanju med EU in Kitajsko leta 1985 precej razvili, zato je treba ta sporazum nujno uskladiti s trenutnimi gospodarskimi razmerami; ker je Komisija leta 2006 sprejela osrednjo politično strategijo za Kitajsko in v tem okviru januarja 2007 začela pogajanja o celovitem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, da bi nadalje izboljšala odnose med EU in Kitajsko na področju trgovine in naložb;

F.

ker je obseg trgovine med EU in Kitajsko v zadnjih treh desetletjih hitro in neumorno rasel ter leta 2010 dosegel vrhunec s skupno trgovinsko menjavo 395 milijard EUR in ker je neravnovesje v dvostranski trgovini že od leta 1997 v prid Kitajske, pri čemer je trgovinski primanjkljaj v letu 2010 dosegel 168,8 milijarde EUR, v primerjavi z 49 milijardami EUR v letu 2000; ker je dodana vrednost kitajskega izvoza zelo omejena, potem ko se odšteje vrednost komponent, uvoženih iz EU in od drugod; ker tuja podjetja s sedežem na Kitajskem ustvarijo skoraj 85 % vsega izvoza izdelkov, ki so sestavljeni v tej državi;

G.

ker so v letu 2010 tuje naložbe EU na Kitajskem znašale 4,9 milijarde EUR, tuje naložbe Kitajske v EU pa samo 0,9 milijarde EUR;

H.

ker nasprotujoči si socialni, ekonomski in demokratični modeli Kitajske in EU, pa tudi njuni demografski in naravni viri, igrajo pomembno vlogo pri ustvarjanju trgovinskega neravnovesja med tema regijama;

I.

ker je izziv, ki ga pomeni Kitajska, bolj industrijski kot trgovinski, od Evrope pa zahteva uvedbo velikopotezne vseevropske industrijske politike, saj izključno nacionalni pristopi ne omogočajo skladnega pristopa Unije do Kitajske;

J.

ker so bila zaradi selitve proizvodnje številnih potrošniških izdelkov na Kitajsko izgubljena mnoga delovna mesta v Evropski uniji; ker je bila ta selitev pospremljena z velikim padcem cen, zaradi česar so postali številni potrošniški proizvodi dostopni za evropska gospodinjstva z nizkimi dohodki, vse to pa je prispevalo k razmeroma nizki inflaciji;

K.

ker udeleženci zadnje konference Združenih narodov o podnebnih spremembah v Durbanu niso dosegli zavezujočega dogovora in ker zaveze nekaterih držav, da bodo zmanjšale emisije toplogrednih plinov, ne zadostujejo, saj je treba v 21. stoletju nujno omejiti rast temperature na dve stopinji, sicer agende za podnebne spremembe ne bo mogoče uresničiti;

L.

ker je ocenjena gospodarska rast v Evropi precej šibkejša kot na Kitajskem, kjer naj bi v letu 2012 dosegla približno 9 %;

M.

ker so podobna notranja gospodarska neravnovesja, značilna za evropska gospodarstva, vse pogostejša tudi v kitajskem gospodarstvu, zlasti v nepremičninskem sektorju, o čemer pričajo nedavne napihnjene cene stanovanj;

N.

ker vpliv skupne trgovinske politike EU včasih spodkopavajo razhajajoči se nacionalni interesi držav članic v odnosih s Kitajsko;

O.

ker so socialni stroški sedanje gospodarske krize visoki; ker je stopnja zaposlenosti v EU padla za 1,8 %, zaradi česar je 9,6 % delovno aktivnega prebivalstva (23 milijonov ljudi) brezposelnih, stopnja brezposelnosti med mladimi znaša 21 %, obeti za njeno zmanjšanje ostajajo negotovi, 17 % državljanov EU pa grozi revščina;

P.

ker bi morala Kitajska po pristopu k STO leta 2001 spoštovati pravila te organizacije ter sprostiti svojo trgovino in odpreti svoje trge; ker njena prizadevanja za to doslej še zdaleč niso bila zadovoljiva;

Q.

ker bi bilo treba olajšati pristop Kitajske k sporazumu o vladnih naročili (GPA) z razširitvijo področja uporabe pravil tega sporazuma z revizijo, kot je bilo dogovorjeno na zadnji ministrski konferenci STO 15. decembra 2011;

R.

ker prizadevanja evropskih podjetij za dostop do kitajskega trga ovirajo intervencijske industrijske politike kitajske vlade, neustrezna zaščita intelektualne lastnine, sistem pravil, ki je nejasen tako glede vsebine kot glede uporabe, ter druge necarinske in tehnične ovire za trgovino;

S.

ker podcenjenost juana še naprej ustvarja umetno trgovinsko prednost za Kitajsko in ker so se države članice skupine G20 zavezale, da bodo spodbujale prožnejši menjalni tečaj;

T.

ker je bilo v letu 2010 na zunanjih mejah EU zaseženih več kot 103 milijone proizvodov v ocenjeni vrednosti 1,11 milijarde EUR zaradi suma kršenja pravic intelektualne lastnine; ker 85 % teh izdelkov izvira iz Kitajske; ker je ustrezno izvajanje obstoječih zakonov, vključno s kazenskimi določbami, pomemben element varstva intelektualne lastnine; ker se ti proizvodi pogosto proizvajajo v tovarnah, kjer poteka proizvodnja izdelkov z legitimnimi oznakami, in ker se pogosto proizvajajo ob kršenju delovne zakonodaje ter zdravstvenih in varnostnih standardov in tako predstavljajo grožnjo potrošnikom, v primeru kemičnih snovi pa tudi širšemu okolju;

U.

ker naj bi Kitajska v skladu s svojo dvanajsto petletko, katere cilji so nekoliko podobni ciljem strategije EU 2020, razvijala strateške sektorje energetike, gradbeništva in transporta, zato se bodo njene potrebe v storitvenem sektorju močno povečale; ker bi to lahko ustvarilo nove naložbene priložnosti za evropska podjetja in možnosti za okrepljeno sodelovanje;

1.

poziva Komisijo, naj v skupni trgovinski politiki EU do razvitih držav in držav v vzponu, kot je Kitajska, ravna v skladu z načelom vzajemnosti, da bi tako zagotovila pošteno konkurenco in enake pogoje za vse;

2.

pozdravlja poglabljanje gospodarskih odnosov med Evropsko unijo in Kitajsko; poziva EU in Kitajsko, naj gojita odnose partnerstva in vzajemnih koristi, namesto ostre konkurence in nasprotovanja;

3.

ugotavlja, da kitajsko gospodarstvo ne izpolnjuje meril za podelitev statusa tržnega gospodarstva, kot ga opredeljuje STO; poziva Komisijo, naj sodeluje s kitajsko vlado, da bi do leta 2016 odpravili še preostale ovire, ko naj bi STO Kitajski podelila status tržnega gospodarstva; vztraja, da bi bilo treba Kitajski zadevni status podeliti že prej, če bo izpolnila vsa merila; poziva EU, naj v obliki letnega poročila redno ocenjuje, ali Kitajska izpolnjuje obveznosti iz protokola te države o pristopu k STO;

4.

glede na to, da objektivni pogoji za podelitev statusa tržnega gospodarstva Kitajski v bližnji prihodnosti najverjetneje ne bodo izpolnjeni, poziva Komisijo, naj do konca leta 2012 Evropskemu parlamentu predstavi ukrepe, ki ji bo sprejela, preden bo EU priznala takšen status;

5.

obžaluje obstoj številnih carinskih in necarinskih ovir na kitajskem trgu, kot so nekatere oblike diskriminacije tujih gospodarskih subjektov, zlasti v bančnem, zavarovalniškem in telekomunikacijskem sektorju, zapletenost tarifne strukture in tehnične ovire pri trgovanju, kot sta nepreglednost tehničnih pravil in postopkov ugotavljanja skladnosti ter kitajski obvezni certifikacijski sistem (CCC); obžaluje, da Kitajska v nasprotju z določbami sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ne obvešča sistematično o posameznih subvencijah;

6.

poudarja, da si je Kitajska priborila precejšnje trgovinske ugodnosti v odnosih z EU s ciljno usmerjenimi državnimi subvencijami in uporabo najrazličnejših pravnih konstruktov; odločno poziva Kitajsko, naj svoje programe državne pomoči prilagodi zadevnemu pravu STO; poziva Komisijo, naj spremeni protisubvencijsko uredbo, da se bo lahko EU učinkovito odzivala na velike izzive, ki jih predstavlja Kitajska;

7.

ugotavlja, da Kitajska obžaluje obstoj trgovinskih ovir za vstop na evropske trge, kot so precejšnje kmetijske subvencije EU za evropske kmete, obsežni sistem kmetijskih carinskih tarif, tehnične ovire za trgovino in ovire, ki državam članicam preprečujejo naložbe v nekaterih državah članicah;

8.

je zaskrbljen zaradi nezanesljivosti pravosodnega sistema, ki ni zmožen zagotoviti uresničevanja pogodbenih obveznosti, ter zaradi nepreglednosti in neenotnosti pri izvajanju predpisov o naložbah;

9.

prav tako je zaskrbljen zaradi nepredvidljivosti in nezadostne obveščenosti o tehničnih pravilih in standardih za proizvode, zlasti v povezavi s certifikacijo, kar ustvarja precejšnje trgovinske ovire za podjetja, ki želijo izvažati na Kitajsko;

10.

poziva Kitajsko, naj sprejme mednarodne standarde za proizvode in storitve, da bi spodbudila porast trgovine z drugimi državami; pozdravlja dejstvo, da je Kitajska vse bolj udeležena v organih, ki določajo mednarodne standarde, in je prepričan, da jo je treba spodbujati k temu, tako da EU v zameno sodeluje z organi, ki določajo kitajske standarde; poudarja, da je treba zagotoviti skladnost izdelkov, uvoženih iz Kitajske, z evropskimi standardi za živila in druge proizvode;

11.

je zaskrbljen, ker se tuja podjetja soočajo s težavami pri pridobivanju kitajskih javnih naročil, kar je v nasprotju z dejstvom, da so evropski postopki dodeljevanja javnih naročil odprti; je prav tako zaskrbljen zaradi nepoštenih konkurenčnih pogojev pri tem, zlasti zaradi prikrite državne pomoči, ki kitajskim podjetjem omogoča, da pripravijo občutno boljše ponudbe kot njihovi evropski tekmeci; pozdravlja revizijo – in razširjeno področje uporabe – sporazuma o vladnih naročilih, o kateri je bil dogovor dosežen na zadnji ministrski konferenci STO 15. decembra 2011, in zaveze Kitajske ob tej priložnosti, čeprav še vedno ne zadostujejo; zato spodbuja Kitajsko, naj se sporazumu pridruži pod podobnimi pogoji kot druge pogodbenice, v skladu z zavezami iz protokola o pristopu k STO; poziva Komisijo, naj hitro, po možnosti še leta 2012, razvije evropski instrument za zagotavljanje vzajemnosti, kar zadeva odprtost trgov javnih naročil; meni, da je treba okrepiti tudi instrumente za spodbujanje, usklajevanje in podporo pri dostopu evropskih malih in srednjih podjetij na prednostne trge, kot je Kitajska;

12.

ugotavlja, da izvozni krediti, ki jih podeljujejo kitajski organi in kitajske banke, spodbujajo izkrivljanje trgovine; zato poziva Kitajsko, naj upošteva smernice iz dogovora Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o uradno podprtih izvoznih kreditih; poziva Komisijo, naj podpre OECD v prizadevanjih, da bi dosegla sodelovanje Kitajske pri tem dogovoru; poleg tega spodbuja Kitajsko, naj podpiše konvencijo OECD o boju proti podkupovanju;

13.

opozarja, da je glavna dovoljena oblika poslovanja tujih podjetij na Kitajskem mehanizem skupnega podjetja (joint venture), ki je zelo zavezujoč in prepogosto povezan s prenosi strateških tehnologij, s katerimi se lahko spodbudi konkurenčni razvoj Kitajske v škodo evropske industrije na področjih, na katerih je EU v prednostnem položaju; je prepričan, da bi še večja odprtost Kitajske pri mehanizmu skupnih podjetij, skupaj z boljšo zaščito pravic intelektualne lastnine, koristila obema stranema in bi olajšala dostop evropskih podjetij na kitajski trg;

14.

poziva EU, naj v primerih nezakonite trgovinske prakse Kitajske po potrebi uporabi instrumente trgovinske zaščite v skladu s pravili STO, to je protidampinške, protisubvencijske in zaščitne ukrepe, pogosteje pa naj se zateče tudi k mehanizmu za reševanje sporov STO, da bi tako zagotovila pravične pogoje za trgovino med EU in Kitajsko; je zaskrbljen, ker Kitajska vse pogosteje uporablja protidampinške ukrepe za izvoz iz EU, pa tudi dampinške cene in državne subvencije; zato Kitajsko poziva, naj zagotovi, da bodo njeni protidampinški ukrepi v skladu s pravili STO;

15.

obžaluje nezadostno varstvo pravic intelektualne lastnine na Kitajskem in pomanjkanje konkretnih sredstev, ki so na voljo evropskim podjetjem (zlasti malim in srednjim) za učinkovit boj proti kršitvam teh pravic; pozdravlja odločitev Komisije, da predlaga revizijo direktive o izvajanju pravic intelektualne lastnine; poziva Komisijo in države članice, naj se odločneje zavzamejo za pravice intelektualne lastnine v multilateralnih organizacijah, katerih članica je Kitajska (STO, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO)); želi, da bi Kitajska nadaljevala prenos veljavnega mednarodnega prava o varstvu pravic intelektualne lastnine v nacionalno zakonodajo, še zlasti v zvezi z bojem proti ponarejanju in piratstvu, ter vztraja, naj kitajski organi to pravo tudi dejansko izvajajo, še posebej na regionalni ravni; obžaluje, da Kitajska ne sodeluje v pogajanjih o prihodnjem mednarodnem sporazumu o boju proti ponarejanju (ACTA); poziva Komisijo in države članice k okrepitvi carinskega sodelovanja v EU in s tretjimi državami, zlasti s Kitajsko, predvsem pri zasegu ponarejenega blaga in poenostavitvi carinskih postopkov; poziva Komisijo in države članice, naj tesneje sodelujejo s tretjimi državami pri vprašanjih avtorskih pravic in licenciranja;

16.

je prepričan, da bi bilo boljše varovanje pravic intelektualne lastnine in učinkovito izvajanje s tem povezanih pravil na Kitajskem za vlagatelje iz EU in od drugod močna spodbuda k naložbam, delitvi novih tehnoloških zmogljivosti in moderniziranju obstoječih tehnologij v tej državi;

17.

ugotavlja, da Kitajska proizvede 97 % redkih zemeljskih elementov, ki se uporabljajo v svetu, zato jo poziva, naj trgovinskim partnerjem zagotovi trajnostne proizvodne načine in pravičen tržni dostop; poziva Komisijo, naj bo posebej pozorna na morebitno omejevanje, ki bi ga uvedla Kitajska pri izvozu svojih surovin; v zvezi s tem opozarja, da je STO 5. julija 2011 Kitajsko obsodila zaradi uvedbe izvoznih omejitev za nekatere surovine in nato to odločitev po pritožbi znova potrdila; poziva Komisijo, naj razvije evropsko strategijo za dobro upravljanje surovin, ki naj vključuje večjo energetsko učinkovitost, recikliranje, učinkovitejšo porabo virov in razvoj industrijskega sodelovanja v sektorjih rasti in inovacij zelenega gospodarstva; poziva k pogajanjem o sprejetju skupnih pravil in načel za trgovino s surovinami, da bi ustvarili okvir za uporabo izvoznih omejitev v STO, pa tudi G20, saj to vprašanje zadeva predvsem industrializirane države in Kitajsko;

18.

poziva Komisijo, naj izpelje pogajanja za sklenitev velikopoteznega in uravnoteženega sporazuma o naložbah med EU in Kitajsko, da bi tako ustvarila boljše okolje za evropske vlagatelje na Kitajskem, in zagotovi preglednost pri vodenju kitajskih podjetij, ki vlagajo v EU, ob tem pa poveča obseg kitajskih kapitalskih tokov v EU; poziva Svet, naj oblikuje mandat za prihodnji naložbeni sporazum s Kitajsko, ob upoštevanju mnenj in stališč Evropskega parlamenta, izraženih v resoluciji z dne 6. aprila 2011 o prihodnji evropski mednarodni naložbeni politiki;

19.

pozdravlja odprtje centra EU za evropska mala in srednja podjetja v Pekingu novembra 2010, ki je tem podjetjem odprl vrata marca 2011 in jim zagotavlja znanje in pomoč pri premagovanju ovir, ki jih čakajo pri poslovanju na kitajskem trgu, zlasti v zgodnjih fazah poslovnega razvoja; pozdravlja dejstvo, da center išče poslovne priložnosti za mala in srednja podjetja iz EU ter jim svetuje o kitajskih predpisih;

20.

poudarja pomen sodelovanja med podjetji ter vzpostavitve partnerstva med kitajskimi univerzami in podjetji iz EU, da se spodbudijo inovacije na Kitajskem; opozarja na prednosti podatkovne zbirke EU o tržnem dostopu, ki vsebuje informacije o za podjetja iz EU o pogojih tržnega dostopa, kot so uvozne tarife, zahteve za proizvode, trgovinske ovire, formalnosti ter dokumenti in statistični podatki; pozdravlja delovanje Evropske gospodarske zbornice na Kitajskem;

21.

meni, da bi vzpostavitev mehanizma Komisije za izmenjavo informacij o medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami na področju trgovine s Kitajsko prispevalo k skladnemu pristopu do Kitajske;

22.

opozarja, da ima Kitajska v lasti javne dolgove držav članic evroobmočja; poudarja, da je zadevno lastništvo dobilo nove politične razsežnosti zaradi resnih dolžniških težav znotraj evroobmočja; poziva Komisijo, naj skupaj z Evropsko centralno banko (ECB) in državami članicami razmisli o vzpostavitvi usklajenega sistema za določanje lastnikov javnega dolga; je zaskrbljen, so možnosti EU v trgovinskih pogajanjih s Kitajsko slabše zaradi prispevka te države k finančni stabilizaciji evroobmočja;

23.

poudarja, da si Kitajska z domnevno podcenjenostjo juana in njegovo nekonvertibilnostjo zagotavlja nelojalno konkurenčno prednost pri izvozu svojega blaga, po drugi strani pa ima ta država v lasti tretjino svetovnih deviznih rezerv; poziva k poostritvi mednarodnih finančnih predpisov, ki veljajo za članice G20, in h krepitvi makroekonomskega usklajevanja v tej skupini, saj bi bili lahko v nasprotnem primeru ekonomska stabilnost in svetovna trgovina ogroženi; poziva Kitajsko, naj dopusti dvig vrednosti juana, da bi ta dosegel ustrezen menjalni tečaj; opozarja, da lahko EU na podlagi svojih ustanovnih pogodb v primeru nevzdržnih svetovnih valutnih neravnovesij sprejme politiko deviznega tečaja;

24.

poziva Komisijo, naj Kitajsko spodbudi k liberalizaciji tekočih računov; poziva Komisijo, naj predloži dokaze o tem, kako fiksni menjalni tečaj škoduje konkurenčnosti EU, nato pa razmisli o ustreznih prednostnih ukrepih;

25.

poziva države članice, naj z ustreznimi mehanizmi spremljanja zagotovijo, da bodo tuja podjetja, ki delujejo v EU, spoštovala vso veljavno zakonodajo na enotnem trgu, vključno s socialnimi in okoljskimi standardi, skrbela za zaščito patentov in prispevala k ohranjanju delovnih mest, kadar kupujejo evropska podjetja oziroma ustanavljajo podružnice v EU; poziva Komisijo in države članice, naj po zgledu odbora za tuje naložbe v Združenih državah Amerike (CFIUS) ustanovijo organ, ki bo vnaprej ocenjeval tuje strateške naložbe, da bi tako zagotovili jasen pregled nad podjetji, ki delujejo na evropskem ozemlju in vanj usmerjajo svoje naložbe, Parlamentu pa redno poročajo o tem;

26.

poziva EU, naj si v vseh ustreznih mednarodnih organizacijah, kot so WHO, Mednarodna organizacija dela (ILO) in Združeni narodi, prizadeva za reforme, namenjene vključevanju zavezujočih socialnih, okoljskih i zdravstvenih standardov v pravila o organizaciji trgovine pod vodstvom STO;

27.

obžaluje razdrobljen in neusklajen institucionalni okvir trgovinskih odnosov med EU in Kitajsko; poziva Komisijo, naj nujno revidira organizacijski diagram dvostranskih odnosov s ciljem boljšega usklajevanja in opustitve nepotrebnih delovnih skupin, dialogov in drugih formalnih – in neformalnih – organov, aktivnih na tem področju; poziva države članice, posamezne regije in občine, naj bolje usklajujejo svoje politike do Kitajske in sprejmejo nujne ukrepe za dosego operativnega soglasja, ki bo podprlo skupne cilje EU;

28.

poziva EU, naj razvije strategijo za preprečevanje prisilnih prenosov tehnologije; želi, da bi se v zvezi s tem hitro končal postopek okrepljenega sodelovanja glede patenta Skupnosti;

29.

zahteva, da za vse blago v obtoku na notranjem trgu strogo veljajo evropski predpisi in standardi, ter poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga scenarij, ki se bo skladal s pravili STO in bo vključeval postopno uvedbo pogojnosti za trgovino in/ali poravnave na mejah za blago s poreklom iz držav nečlanic, ki ne bi upoštevale teh pravil;

30.

opozarja na vse večji vpliv Kitajske v mednarodni trgovini; zato poziva EU, naj še naprej budno spremlja politični, gospodarski, socialni in okoljski vpliv vse večjih naložb Kitajske v državah v razvoju, zlasti v Afriki in Latinski Ameriki;

31.

potrjuje, da so kitajske naložbe v Latinski Ameriki in Afriki potrebne, zlasti v posebnih ekonomskih conah, saj prispevajo h gospodarskemu razvoju zadevnih držav in k razvoju lokalnih proizvodnih verig z uporabo lokalne delovne sile;

32.

je zaskrbljen, ker nekatera evropska podjetja vlagajo na Kitajskem predvsem zaradi nizkih proizvodnih stroškov, ki so posledica ohlapnejših socialnih in okoljskih standardov ter spoštovanja človekovih pravic; toplo priporoča, naj se Komisija in države članice zavzamejo za resnično družbeno odgovornost evropskih podjetij na Kitajskem ter spodbudijo širjenje praktičnih zgledov in obveščanje o pobudah na tem področju; poleg tega poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko določbe o družbeni odgovornosti podjetij vključili v prihodnji naložbeni sporazum med EU in Kitajsko;

33.

meni, da bosta stališče, da je kitajsko delovanje v državah v razvoju nepošteno, in konflikten odziv neproduktivna, predvsem za države v razvoju; poudarja, da morajo v korist držav v razvoju in tudi širše svetovne konkurence in rasti podjetja in akterji iz EU, ki tekmujejo s Kitajsko na področju trgovine in gospodarskih odnosov z državami v razvoju, pripraviti najprivlačnejše ponudbe v smislu dolgoročne trajnosti in koristi, vključno z okoljskimi in družbenimi vidiki in vidiki spoštovanja človekovih pravic in upravljanja;

34.

opozarja, da je Kitajska največja svetovna proizvajalka toplogrednih plinov; poziva EU, naj v mednarodnih organizacijah predlaga, da se okoljska vprašanja in cilji v zvezi s podnebnimi spremembami vključijo v razpravo o mednarodni trgovini; meni, da bi bilo treba gospodarsko moč Kitajske in njeno zmožnost tehnoloških inovacij uporabiti v svetovnem boju proti podnebnim spremembam;

35.

meni, da so prizadevanja kitajskih oblasti v zvezi z nekaterimi temeljnimi pravicami na Kitajskem, zlasti socialnimi pravicami in pravicami delavcev, nezadostna; zato spodbuja tako EU kot Kitajsko, naj vzpostavita tesnejši in odgovornejši strateški dialog na podlagi vzajemnega razumevanja;

36.

poziva EU, naj razvije velikopotezno skupno industrijsko politiko, ki bo temeljila na raziskavah in inovativnosti, vključevala inovativne oblike financiranja, kot so evropske projektne obveznice, in podpirala razvoj malih in srednjih podjetij, zlasti prek dostopa do javnih naročil, da bi tako ohranili njeno konkurenčnost kljub pojavu novih velikih akterjev v industrijskem in raziskovalnem sektorju; poziva EU, naj poveča vrednost evropske proizvodnje z boljšim obveščanjem potrošnikov, zlasti s sprejetjem uredbe o označevanju porekla izdelkov, uvoženih v EU;

37.

poziva EU, naj okrepi svoje gospodarsko, proračunsko, davčno in politično upravljanje, da bi tako postala verodostojna in vplivna sogovornica na mednarodnem prizorišču; poziva Svet in Komisijo, naj delujeta usklajeno, da bi preprečila slabitev položaja EU z dvostranskimi partnerstvi in sporazumi; poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z državami članicami pri opredeljevanju njihovih trgovinskih politik in politik do Kitajske; zahteva, da EU uresniči dolgoročno strategijo za Kitajsko, da bi zagotovila operativno usklajevanje tako med institucijami EU kot med EU in državami članicami;

38.

poudarja, da je treba sprejeti uravnotežen pristop do Kitajske; poziva Komisijo in države članice, naj s Kitajsko vzpostavijo obširno sodelovanje na področju skupnih raziskav, kot sta varnost izdelkov in zdravje ljudi, ter poskrbijo za nadaljnjo znanstveno, tehnološko in kulturno izmenjavo;

39.

ugotavlja, da se številna sporna trgovinska vprašanja s Kitajsko nanašajo na kakovost predpisov in njihovo izvajanje na številnih področjih, med drugim v industrijski politiki, okoljski politiki, pri kriznih ukrepih, finančni stabilnosti in varstvu potrošnikov; poziva, da se ti primeri rešijo s poglobljenim dvostranskim sodelovanjem ali z mehanizmom za reševanje sporov v STO;

40.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo pošlje Svetu in Komisiji.