15.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 44/16

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da so socialne, zdravstvene in izobraževalne osebne storitve v Evropi pomemben temelj evropskega socialnega modela. Te storitve, ki so odvisne druga od druge in katerih učinkovitost se medsebojno krepi, tvorijo „zlati trikotnik“, ki je bistven za dobro delovanje in kakovost družbe.

1.2

EESO ocenjuje, da imajo takšne osebne storitve ključno vlogo pri vključevanju posameznikov v družbo in ohranjanju socialne kohezije, obenem pa tudi pri zagotavljanju učinkovite demokratične udeležbe in socialne pravičnosti. Po drugi strani so zelo pomembne v prizadevanjih za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 z vidika trajnosti, pametnega razvoja zaposlovanja ter okrepljene gospodarske in socialne kohezije Evropske unije.

1.3

Po mnenju EESO se je treba bolj zavedati dejstva, da je zaradi staranja prebivalstva in naraščanja povpraševanja po negi, ki je posledica vse manjših možnosti za pomoč s strani članov družine, tudi zaradi vse večjega sodelovanja žensk na trgu dela, postalo nujno bolje načrtovati in predvideti tako zahteve za akterje tega sektorja in njihovo izobraževanje kot tudi možnosti v okviru prednostnih proračunskih dodelitev.

1.4

EESO se zaveda pristojnosti držav članic na tem področju in svobode nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti pri zagotavljanju teh storitev, vendar opozarja, da obstaja tudi veliko deljene odgovornosti med državami članicami in Evropsko unijo, ter ob upoštevanju dejstva, da je Lizbonska pogodba s protokolom o storitvah splošnega pomena, priloženega Pogodbi, uvedla pomembne inovacije, meni, da si je nujno prizadevati za uskladitev med državami, da bi presegli obstoječe neenakosti in zagotovili temeljno pravico ustanavljanja podjetij (ob spoštovanju vsaj zakonsko določenih in pogodbeno dogovorjenih socialnih standardov države gostiteljice) in zagotavljanja storitev.

1.5

Zaradi pomena prispevka tega sektorja k bruto domačemu proizvodu EU, pomembnih perspektiv za zaposlovanje ter ustvarjanje novih delovnih mest in podjetij, pa tudi zmožnosti sektorja za posredovanje kakovostnih inovativnih odzivov na strukturne spremembe in potrebe evropske družbe ter na cilje Lizbonske pogodbe na tem področju EESO Komisiji, Svetu in Evropskemu parlamentu predlaga:

1.6

EESO meni, da bi bilo primerno na ravni EU delež različnih strukturnih skladov usklajeno nameniti razvoju infrastrukture socialnih in zdravstvenih storitev, kjer manjka, ter lokalnim pobudam za zaposlovanje v tem sektorju, zlasti z zagotavljanjem financiranja za podeželska območja. Enako velja za programa Obzorje 2020 in Kultura ter ukrepe za nadaljnje usposabljanje o novih tehnologijah, ki se uporabljajo na področju socialne in zdravstvene pomoči. Spodbujati bi bilo treba tudi raziskave na področju optimizacije rezultatov storitev ter dokumentiranje in izmenjavo uspešnih primerov.

1.7

EESO meni, da bi bilo treba v sektorju osebnih storitev vzpostaviti konstruktiven in dobro strukturiran socialni dialog med vsemi ravnmi (lokalno, nacionalno in evropsko). Ta dialog bi moral bistveno prispevati k:

Evropska komisija in države članice bi morale konkretno in dejavno podpreti vzpostavitev in razvoj takšnega socialnega dialoga, pa tudi organizacijo dela v okviru njega. Ta podpora bi se lahko na začetku zagotavljala v obliki študij o teh sektorjih in konferenc na evropski ravni, namenjenih socialnim partnerjem v tem sektorju.

2.1

Namen tega mnenja je opredeliti spremembe gibanj in prihodnji razvoj na področju socialnih in zdravstvenih osebnih storitev ter storitev izobraževanja in usposabljanja, ki so povezane z njimi, pa tudi perspektive za nove kakovostne zaposlitve v tem sektorju.

2.2

Socialne in zdravstvene storitve zadevajo temeljne potrebe posameznika. Dejavnosti tega sektorja potekajo v različnih oblikah, od institucij, ki nudijo medicinsko ali psiho-socialno zdravljenje, do tistih, ki nudijo storitve socialne in zdravstvene pomoči, podporo pri nastanitvi, domov za oskrbo, centrov za duševno zdravje ali nego otrok, starejših ali invalidov.

2.3

Za ta sektor sta poleg tega značilna velik priliv migrantov iz držav zunaj Evropske unije ter močna težnja k zatekanju na črni trg dela z vsemi slabimi posledicami, ki jih ima ta tako za posameznika kot celotno družbo.

2.4

S tem mnenjem želi EESO prispevati k določitvi dodane vrednosti, ki jo osebne storitve lahko prinesejo strategiji Evropa 2020, da bi opredelili potrebe po kvalificirani delovni sili in novih poklicnih profilih, ter zagotovili inovativne socialne perspektive, nova in boljša delovna mesta ter več blaginje za vse državljane, to pa z boljšim vključevanjem prek večje socialne kohezije.

2.5

V Evropi so socialne, zdravstvene in izobraževalne osebne storitve pomemben temelj evropskega socialnega modela. Te storitve, ki so odvisne druga od druge in katerih učinkovitost se medsebojno krepi, tvorijo „zlati trikotnik“, ki je bistven za dobro delovanje in kakovost družbe.

2.6

EESO podpira ta t. i. koncept „zlatega trikotnika“ integriranih storitev, usmerjenega v kakovostno izobraževanje, učinkovito zdravstveno varstvo in polno vključenost v družbo ter v doseganje največje možne učinkovitosti vseh treh vrst storitev z vidika razpoložljivosti, splošnega dostopa, osrednjega pomena osebe, univerzalnosti, kontinuitete, visoke kakovosti, jasne osredotočenosti na rezultate, spoštovanja človekovih pravic, sodelovanja in partnerstva, integriranega upravljanja, naložb v človeški kapital in socialno infrastrukturo, velike uspešnosti in kvalificiranih delovnih mest ter dobrih delovnih pogojev z možnostjo za napredovanje, solidarnostjo in socialno kohezijo.

2.7

EESO meni, da bi moral biti ravno zaradi teh značilnosti ta „zlati trikotnik“ poklicnih osebnih storitev deležen prednostne pozornosti v prizadevanjih za dosego ciljev strategije Evropa 2020 z vidika trajnosti, gospodarskega razvoja, zaposlovanja ter gospodarske in socialne kohezije Evropske unije.

2.8

Mnenje se opira na različne vire informacij od splošnih študij do konkretnih poslovnih primerov. Treba je opozoriti, da je demografska gibanja in aktivno staranje ter posledice staranja prebivalcev na zdravstvene in socialne sisteme EESO v svojih mnenjih že obravnaval (1). EESO poleg tega sodeluje v opredeljevanju načrta za vrsto pobud, povezanih s problematiko staranja evropske družbe – v okviru 8. okvirnega programa za raziskovanje in tehnološki razvoj – ter z udeležbo starejših v družbi (2).

2.9

Izobraževalne osebne storitve so v tem mnenju omenjene samo v toliko, kolikor so pomembne pri izvajanju kakovostnih in najsodobnejših socialnih in zdravstvenih storitev. Več informacij o storitvah izobraževanja in vseživljenjskega usposabljanja je v številnih mnenjih, ki jih je EESO že pripravil na to temo (3).

3.1

Leta 2009 je bilo v Evropski uniji več kot 21,5 milijona ljudi zaposlenih v sektorju zdravstvenih in socialnih ter z njimi povezanih izobraževalnih storitev, razkrivajo statistični podatki Eurostata za EU-27 (4). Večinoma so zaposleni v starejših in ne novih članicah EU, predvsem pa gre za ženske, katerih delež med zaposlenimi v tem sektorju je 78 %, in zelo mlade (več kot 43 % jih ima manj kot 40 let). Med letoma 2000 in 2010 je bilo v sektorju osebnih in namestitvenih socialnih in zdravstvenih storitev ustvarjenih več kot štiri milijone novih delovnih mest. To je v močnem nasprotju z vztrajnim padanjem splošne stopnje zaposlenosti v EU zaradi gospodarske krize: med letoma 2008 in 2010 je zaposlenost v tem sektorju še naprej občutno rasla in ustvarjenih je bilo približno 770 000 novih delovnih mest (5).

3.2

Zdravstvena nega v EU predstavlja približno 10 % BDP in zaposluje enega delavca od desetih, pri čemer je delež delavcev s terciarno izobrazbo v storitvenem sektorju višji od povprečja (6). Zaposlenost v tem sektorju se veča s staranjem prebivalstva (7), pa tudi zaradi večjega sodelovanja žensk na trgu dela in vse večjih potreb po zdravstveni negi. Zato narašča potreba po usklajenih opredelitvah in standardih usposabljanja na ravni EU, da se zagotovi geografska mobilnost in razvijejo poklicni profili za učinkovite in trajnostne kakovostne storitve v Evropi.

3.3

Med ugotovljenimi poklicnimi profili so negovalci, medicinske sestre, mladinski in socialni delavci ter zdravniki: kot kažejo nedavne študije (8), so negovalci na vseh medicinskih področjih kljub nizkim plačam in nizkemu ugledu njihovega dela močno delovno motivirani in imajo občutek odgovornosti. Študije razkrivajo tudi hudo pomanjkanje osebja in vse večje težave pri zaposlovanju ustreznih in kvalificiranih operativnih vodstvenih delavcev, ki bi bili nato pripravljeni tudi ostati.

3.4

Potrebna je evropska strategija znotraj strategije Evropa 2020 (9), da se zagotovi višja raven inovativnih in strukturnih tehnik, zmanjšajo stroški in spodbujajo kakovostna delovna mesta, obenem pa izboljša dostop do zdravstvene oskrbe, zlasti na prikrajšanih območjih ter na konkretnih medicinskih področjih, na katerih na nacionalni ravni primanjkuje osebja; to pa z oblikovanjem mrež visokokakovostnih evropskih medicinskih centrov z zelo motiviranim kvalificiranim osebjem, ki bi bili dostopni vsem državljanom EU.

3.5

Plače v tem sektorju so na splošno pod nacionalnim povprečjem za primerljiva delovna mesta in delavke – v veliki večini gre za žensko delovno silo, pogosto priseljensko – so na splošno premalo plačane (10) in le malo upoštevane, poleg tega imajo tudi tiste z dobrimi kvalifikacijami negotove pogodbe, kot to razkrivajo nedavne študije v naslednjih podsektorjih (11): zdravstvena nega, varstvo otrok, nega starejših in drugih odvisnih.

3.6

Ta sektor ima tudi druge posebne značilnosti, s katerimi se razlikuje od drugih (12):

3.7

Kot je bilo pri osebnih storitvah že omenjeno, je treba poleg tega v okviru socialnega dialoga s socialnimi partnerji in širšo civilno družbo na splošno upoštevati tudi posebne značilnosti majhnih akterjev, ki zagotavljajo storitve splošnega gospodarskega pomena, socialne storitve in nepridobitne storitve, katerih posebne značilnosti in prispevek k splošnemu interesu je treba bolje upoštevati (13).

3.8

Razmere so zlasti zaskrbljujoče na podeželju in drugih prikrajšanih območjih, kjer pomanjkanje socialne, zdravstvene in izobraževalne infrastrukture pogosto povzroči beg kvalificiranih delavcev, kar vpliva na pobude za ustanavljanje podjetij in njihovo lokacijo ter na razvoj teh območij: zagotoviti je torej treba bolj uravnotežen regionalni razvoj in spodbujati večjo teritorialno kohezijo, zlasti glede osebne socialne pomoči, zdravstvene nege in izobraževalnih storitev za otroke in dojenčke (14).

3.9

Za spodbujanje boljšega vključevanja delavcev migrantov je treba zagotoviti finančne in organizacijske ukrepe podore, vključno z jezikovnimi tečaji, izboljšanjem podobe njihovega dela, sprejemom, namestitvijo in poklicnim usposabljanjem glede praks pri negi, pri čemer je treba upoštevati poznejše vnovično vključevanje v njihove države izvora, da bi se izognili begu možganov na zdravstvenem področju (15).

3.10

Stroški naložb v tem sektorju so zato precej visoki in pogosto sporni z vidika vzdržnosti – finančna kriza je namreč razkrila potrebo po večji stroškovni učinkovitosti zdravstvenih in socialnih storitev in države članice so pod pritiskom, da najdejo pravo ravnovesje med zagotavljanjem zdravstvenih storitev za vse in spoštovanjem proračunskih omejitev. A če pogledamo rezultate, je očitno, da so naložbe v ta storitveni sektor zelo produktivne in donosne: delovna sila je boljšega zdravja, bolje vključena, bolj kvalificirana, motivirana in stabilna.

3.11

Lizbonska pogodba je s priloženim protokolom o storitvah splošnega pomena na tem področju prinesla pomembno novost, „saj zajema vse storitve splošnega pomena in v Pogodbo poleg storitev splošnega gospodarskega pomena prvič uvaja tudi pojem negospodarskih storitev splošnega pomena“ (16). Neizpodbitno je, da imajo obravnavane osebne storitve tako gospodarski kot negospodarski značaj. Splošni gospodarski pomen teh storitev je povezan z njihovim pomenom za dobro delovanje vseh gospodarskih sektorjev, od proizvodnje do storitev, negospodarski vidik teh storitev splošnega pomena pa se nanaša na njihov pomen za vključevanje vseh ljudi in kohezijo družbe.

3.12

Po mnenju EESO „protokol ni zgolj razlaga pogodb in skupnih vrednot EU, povezanih s storitvami splošnega pomena, ampak tudi navodilo za uporabo, namenjeno EU in državam članicam. V ospredje dosledno postavlja uporabnika, zadovoljitev njegovih potreb, njegove želje in pravice ter ohranja skupna načela visoke ravni kakovosti, varnosti in cenovne dostopnosti, enake obravnave in spodbujanja splošnega dostopa“ (17).

3.13

Zato je torej posebej nujno, da ta sektor dobi močno evropsko razsežnost z usklajenim okvirom EU, ki bi ga podprla strategija EU o strukturnih ukrepih; Odbor obenem znova poudarja „bistveno vlogo in široko polje proste presoje nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov pri zagotavljanju, naročanju in organiziranju storitev splošnega gospodarskega pomena, in sicer čim bolj v skladu s potrebami uporabnikov“ (18).

4.1

Odbor meni, da je priprava evropske strategije bistvena za predvidevanje in obvladovanje sedanjih sprememb v evropski družbi in njenem socialno-ekonomskem modelu, zaradi katerih je treba opredeliti strateške prednostne naloge za evropski sektor socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih osebnih storitev na področju:

4.2

Človeški viri so prvi glavni steber sektorja osebnih storitev, kot kažejo tudi sredstva, ki se v okviru strategije Evropa 2020 dodeljujejo za cilj zagotavljanja, da Evropejci dlje ostanejo aktivni, socialno vključeni in zdravi, kar bo pozitivno vplivalo na produktivnost in konkurenčnost. Ta sektor je med prvimi, ki so našteti v evropski pobudi glede vodilnih trgov, in sodi v okvir vodilne pobude Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta.

4.2.1

Glede na pomen teh storitev bi moralo biti strateško ukrepanje EU glede človeških virov usmerjeno v:

Te elemente ukrepanja na evropski ravni bi morali spremljati ukrepi trajnega spremljanja na podlagi znanstvenega oziroma strogega ocenjevanja.

4.3

Uvedba ustreznih tehnologij v tem sektorju, v podporo tako prejemnikov kot ponudnikov storitev, predstavlja drugi steber te strategije: inovacije – ne samo metodološke in tehnične, ampak tudi strukturne – v zdravstvenih in socialnih osebnih storitvah lahko prispevajo k obvladovanju izziva trajnosti v okviru sedanjih demografskih sprememb in k uresničevanju vključujoče rasti.

4.3.1

Uporabiti je treba komunikacijske in informacijske tehnologije, da se omogoči samostojnost in večje prevzemanje odgovornosti ter kultura osebnega zdravja, pa tudi za usklajevanje med zdravstvenimi in socialnimi službami za razvoj vse bolj povezanih storitev, ki človeka postavljajo v središče usklajenega neprekinjenega zagotavljanja kakovostnih storitev.

4.3.2

E-zdravje, e-pismenost na področju informacijskih tehnologij in medicina na daljavo sestavljajo osnovni steber prizadevanj za inovacije pri zdravljenju in rehabilitaciji, saj bolnikom omogočajo, da podatke o svojem predhodnem zdravljenju nosijo s seboj, kamor gredo, in so zato deležni najbolj prilagojene medicinske oskrbe, kar je mogoče (19).

4.3.3

Sistemi osebnih storitev za učinkovitost potrebujejo napredno tehnološko platformo za izmenjavo uspešnih praks med uporabniki in ponudniki dolgotrajne nege in smernic, ki morajo voditi odločanje, ter oceno in spremljanje kakovosti na lokalni ravni, pa tudi za natančno uskladitev uporabe procesov načrtovanja oskrbe, da se izboljšajo sistemi delitve stroškov za socialne in zdravstvene oziroma paramedicinske storitve (20).

4.3.4

Ključno je z raziskavami in razvojem na nacionalni in evropski ravni čim bolj izkoristiti informacijske tehnologije, ki se uporabljajo v socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih osebnih storitvah, da bi optimizirali nove poklicne profile, prilagojene različnim potrebam otrok, invalidov, starejših ter ljudi s telesnimi in duševnimi boleznimi.

4.4

Tretji steber : oblikovanje evropskega območja integriranih storitev bi bilo treba preučiti z veliko pozornostjo, da se premagajo obstoječe neenakosti in zagotovi dejanska temeljna pravica ustanavljanja podjetij (ob spoštovanju vsaj zakonsko določenih in pogodbeno dogovorjenih socialnih standardov države gostiteljice) in zagotavljanja storitev (zlasti v tem sektorju je ključno zagotoviti prosto gibanje storitev), to pa z vzajemnim priznavanjem, upravnim sodelovanjem in, po potrebi, usklajevanjem, da bi po vsej EU zagotovili vrsto odgovornih storitev, ki se osredotočajo na človeka. V ta namen bi države članice in Evropska unija morale svoje pristojnosti izvajati skupno.

4.4.1

Izziv preoblikovanja evropskega gospodarstva v inovativno in sodobno gospodarstvo, ki temelji na polnem uresničevanju četrte svoboščine prostega pretoka storitev, pa tudi na razvoju „pete svoboščine“, tj. polnega in svobodnega pretoka znanja, bi Evropi omogočil, da v celoti izkoristi svoj ustvarjalni potencial. V tem okviru bo treba uspešnost inovacij pri zdravstvenih in socialnih storitvah spremljati na podlagi evropskega sistema ocenjevanja, ki ga je še treba vzpostaviti.

4.4.2

Potrebno je solidarno evropsko območje storitev, ki bo zajamčilo dostop do kakovostnih osnovnih storitev na področju socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih osebnih storitev po vsej EU, tudi z izvajanjem „prostovoljnega evropskega okvira kakovosti v različnih državah članicah in sektorjih“ (21), in uporabnike vključilo v opredelitev in oceno kakovosti.

4.4.3

Sistem povezanih storitev poleg usklajenih načel kakovosti zahteva tudi vzajemno priznavanje kvalifikacij, nadzor kakovosti storitev in začetek socialnega dialoga na različnih ravneh in blizu državljanov, poleg tega pa je treba povečati sodelovanje in vključiti vse zainteresirane strani.

4.5

Politike podpore, strukture in infrastruktura sestavljajo četrti steber, na katerem bi morala temeljiti evropska strategija za sektor osebnih storitev.

4.5.1

Ključni element tega stebra je usmerjena aktivacija – poleg ukrepov, predvidenih v okviru strategije Evropa 2020 – strukturnih programov in ukrepov EU, zlasti Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, pa tudi programov EU Kultura in Obzorje za obdobje 2014–2020.

4.5.2

Na ravni EU so potrebni tudi ukrepi za razvoj evropskega okvira, s katerim bi se olajšali in spodbujali dobri rezultati glede poklicnih kvalifikacij in kakovosti storitev, dokumentiranje in izmenjava uspešnih primerov, ter tudi standardizirani sistemi za spremljanje kakovosti, zadovoljstva strank in cenovne primernosti v sektorju, z ozirom na strokovnost, delovne pogoje in poklicne možnosti izvajalcev storitev, tj. javnih, zasebnih in socialnoekonomskih podjetij, ki delujejo v tem sektorju, ter tudi z ozirom na prejemnike storitev in njihove družine ter socialno ekonomijo.

4.5.2.1

Prostovoljstvo je tu pomemben element, ki ga je treba podpreti in spodbujati, zlasti zaradi njegovega prispevka h kakovosti v smislu človeškega, socialnega in čustvenega vidika: evropski ukrepi za podporo pri izmenjavi izkušenj najboljših praks prostovoljstva na področju osebnih storitev si zaslužijo posebno pozornost.

4.5.3

Upoštevati je treba, kako pomembno je zagotoviti naložbe, in zlasti potrebo po diverzifikaciji finančnega kritja (davki, različne oblike prispevkov za socialno varnost (zaščito), zavarovanje, medgeneracijska solidarnost, javno-zasebna partnerstva), pa tudi to, da si večina prebivalcev ne more privoščiti stroškov dolgoročne zdravstvene nege in podpore.

4.5.4

Na ravni EU bi bilo treba del strukturnih skladov nameniti za razvoj socialne infrastrukture ter zdravstvenih storitev in nege, kjer vlada pomanjkanje, ter za lokalne zaposlovalne pobude v tem sektorju. Zlasti bi bilo treba zagotoviti posebno postavko za financiranje podeželskih in drugih prikrajšanih območij, s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za podeželski razvoj in pobude Leader.

4.5.5

Na ravni EU bi bilo treba preučiti tudi podporne ukrepe za družinsko politiko in za prožnejše delovne razmere za ljudi, ki skrbijo za člane svoje družine.

5.1

EESO je prepričan, da „te storitve državljanom zagotavljajo nujno potrebno varnostno mrežo na področjih, kot so zdravstvena nega, varstvo otrok ali oskrba starejših, pomoč invalidom ali socialna stanovanja, in tako spodbujajo socialno vključenost“ (22).

5.2

Odbor poudarja, da imajo socialne, zdravstvene in izobraževalne osebne storitve splošen pomen – tako gospodarskega kot negospodarskega – ter pomembno vlogo pri kakovosti in delovanju evropske družbe, saj prispevajo k socialni zaščiti, vključenosti in v veliki meri tudi k uspešnosti in konkurenčnosti gospodarstva. Povpraševanje po teh storitvah obenem narašča, zmogljivosti za njihovo financiranje pa so vse bolj omejene zaradi gospodarske krize in – dolgoročno – demografskih gibanj.

5.3

Odbor odločno ponavlja cilje Lizbonske pogodbe glede izobraževanja, socialne zaščite in zdravja, ki odražajo skupno socialno zavest in željo, da se ljudem zagotovi tako visok življenjski standard, kot to omogoča gospodarski potencial vseh držav članic.

5.4

EESO zato meni, da so za nadaljnji razvoj tega sektorja v sedanjih razmerah potrebni: