15.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 44/115

1.1

Odbor pozdravlja strategijo za odpravo trgovine z ljudmi in želi pri njej sodelovati. Poudarja pa, da se zdi izraz „odprava” premalo realen glede na trenutni obseg tega pojava, razmeroma strpno ozračje, ki dopušča njegov obstoj, in pomanjkanje sredstev, namenjenih njegovemu preprečevanju.

1.2

Odbor opozarja, da te strategije ni mogoče izvajati brez dejavne podpore civilne družbe, ki je v neposrednem stiku z žrtvami. Skupine za podporo žrtvam za učinkovito izvajanje svojih nalog potrebujejo finančna sredstva.

1.3

Odbor predlaga razlikovanje med trgovino z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja in drugimi oblikami trgovine z ljudmi (prisilno delo, fiktivne poroke, beračenje, trgovina z organi), saj mora biti vsem jasno, proti čemu se je treba boriti. Predlaga uvedbo oznake mest, ki so sprejela še posebej strogo politiko boja proti spolnemu izkoriščanju žensk in otrok.

1.4

Poleg tega se Odbor zavzema za posebno obravnavanje otrok (Konvencija ZN o otrokovih pravicah).

1.5

Evropske države bi morale čim prej ratificirati konvencijo Mednarodne organizacije dela o dostojnem delu za zaposlene v gospodinjstvih in tudi vse mednarodne konvencije, ki obravnavajo to temo.

1.6

Odbor vztraja, da je za zaščito žrtev dovolj, da lahko znova postanejo člani zakonite družbe, iz katere so bili izključeni (z zaščito, kadar vložijo tožbo, dostopom do stanovanja, zdravstvene oskrbe itd.). Če naj bi bila ta vključitev trajna, bi bilo treba dati žrtvam možnost, da najdejo zaposlitev na vključujočem trgu dela, ki se financira z javnimi sredstvi.

1.7

Boj proti trgovini z ljudmi mora biti medsektorska politika s pravo socialno politiko in ne zgolj z zatiranjem tovrstne trgovine. Treba je oblikovati sinergije z drugimi strategijami, in sicer strategijami za vključevanje Romov, za boj proti revščini, proti zlorabi drog ali spolni zlorabi, katere žrtve so otroci itd.

2.1

Suženjstvo ni omejeno na zgodovino, temveč še vedno obstaja, tudi v najbolj razvitih državah. Trgovina z ljudmi, ki je na ozemlju EU še vedno prisotna in se celo širi, je problem, ki ogroža njene demokratične temelje. Ko v pravnih državah posamezniki trgujejo z drugimi osebami za namene spolnega izkoriščanja, prisilnega dela, prisilnega beračenja ali v zadnjem času trgovine s človeškimi organi in fiktivnih porok, storilci teh dejanj pa imajo pri tem velik dobiček, je ogrožena sama verodostojnost načel spoštovanja človekovih pravic, ki jih skuša Unija razširjati po vsem svetu.

2.2

Trgovina z ljudmi je prepovedana v členu 5 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Direktiva 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev, ki določa celosten pristop, poudarja človekove pravice in žrtve ter vsebuje vidik spola, bi – potem ko jo bodo v svojo zakonodajo do 6. aprila 2013 prenesle države članice – morala zagotoviti učinkovitejšo podlago za boj proti temu pojavu. Pri pregonu trgovcev z ljudmi lahko pomagajo tudi drugi pravni instrumenti o pravicah žrtev, enakosti med moškimi in ženskami, spolnem izkoriščanju otrok ali sankcijah proti delodajalcem, ki zavestno zaposlujejo državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

2.3

Skupek toliko različnih pravnih instrumentov, ki se lahko prekrivajo ali podvajajo delo, pa še ne predstavlja politike, zato je treba sprejeti strategijo za določitev prednostnih nalog, premostitev vrzeli in zagotovitev skladnosti med različnimi besedili. To pa je tudi namen obravnavane strategije.

2.4

Trenutno obstaja velik razkorak med potrjenimi načeli in realnostjo na terenu. V skladu z načeli so Evropska unija, države članice in državljani odločno proti trgovini z ljudmi, ki je opredeljena kot sodobno suženjstvo. V vsakdanjem življenju pa vsi – tako posamezniki kot tudi socialni delavci, zdravniki, policisti ali izvoljeni predstavniki – srečujemo žrtve tega pojava, denimo zelo mlada dekleta iz tujine, ki se prostituirajo na ulicah evropskih mest, ali otroke, ki beračijo, ali pa posredno sodelujemo pri izkoriščanju soljudi z nakupom izdelkov, ki so tako poceni, da ni nobenega dvoma, da je vsaj ena faza proizvodne verige vključevala prisilno delo. Dejansko je trgovina z ljudmi deležna velike kolektivne strpnosti in obdana z molkom. Večina izmed nas si zatiska oči, ne želi videti ničesar, se ne čuti odgovorne, čeprav bi morali svojo vlogo odigrati vsi.

2.5

V obravnavanem besedilu Komisija predlaga strategijo ukrepov za večjo učinkovitost, kar Odbor vsekakor podpira, saj je k temu pozval že v mnenju o predlogu direktive (1).

2.6

Ta strategija bo lahko uspešna le, če bo vanjo kot ključna partnerica vključena civilna družba. Na tem področju so prav organizacije civilne družbe tiste, ki najbolje razumejo to vprašanje, ter pomagajo pri odkrivanju žrtve trgovine z ljudmi in pri njenem preprečevanju. Policija, pravosodje, delovna inšpekcija itd. so nepogrešljivi, vendar če bi državni organi lahko sami izkoreninili trgovino z ljudmi, je že ne bi bilo več. Edini način za zagotovitev učinkovitosti je, da se v izvajanje strategije vključijo organizacije civilne družbe. Organizacije, ki pomagajo žrtvam, potrebujejo finančno podporo.

2.7

V besedilu je predlaganih pet prednostnih nalog: odkrivanje in zaščita žrtev ter pomoč žrtvam; okrepitev preprečevanja; pregon trgovcev z ljudmi; okrepljeno usklajevanje, sodelovanje in skladnost; odzivanje na rastoče težave, zlasti uporabo interneta v kriminalnih združbah.

3.1

Odbor je svoje stališče o temah, povezanih s trgovino z ljudmi, izrazil že v več mnenjih, med drugim o spolnem izkoriščanju otrok (2), pravicah žrtev (3) ter globalnem pristopu k vprašanju migracij in mobilnosti (4).

3.2

V mnenju iz oktobra 2010 je Odbor pozval k zaščiti žrtev od prvega trenutka, ko so opredeljene kot take. Jedro problema je ravno v tem priznanju statusa žrtve in dokaznem bremenu, ki ga nosijo ranljive osebe, ki ne govorijo jezika, so pod nadzorom svojih izkoriščevalcev, jih je strah ter ne poznajo svojih pravic in ne vedo, na koga se obrniti. Področje, na katerem je treba doseči napredek, je odkrivanje žrtev, da bi jim lahko bolj prisluhnili. Sindikati so izvedli poskusne projekte za usposabljanje delavcev, ki bi lahko prišli v stik z žrtvami prisilnega dela, da bi jih lažje prepoznali, se jim znali približati, jim pomagali in zagotovili zaščito. Javni organi in ustrezna združenja bi morali sprejeti enake ukrepe za osebe, ki bi lahko prišle v stik z žrtvami trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja (okrog 80 % žrtev). Bolje je treba razširjati informacije o obstoječih orodjih, usposabljanjih, smernicah in priročnikih, da bi omogočili seznanjenost s tem, kako in kam se obrniti v primeru suma trgovine z ljudmi.

3.3

Spremeniti je treba sedanji pristop: ko se žrtev obrne po pomoč na posamezno organizacijo, jo ta pogosto naslovi na drugo organizacijo, ki naj bi bila bolj pristojna. Tako morajo nekatere žrtve svojo zgodbo razložiti desetinam ljudi, preden dobijo ustrezno podporo. Moralo pa bi biti ravno obratno; vsi vpleteni bi se morali čutiti sposobni, da prisluhnejo in pomagajo žrtvam. Zato jih je treba obveščati, usposabljati in jim dati na voljo ustrezna orodja, da bi vedeli, kaj reči in narediti, in da bi združenja in socialne službe delovale v mreži.

3.4

Potrebno je tudi specializirano obravnavanje, prilagojeno različnim žrtvam, zlasti otrokom. Glavno vodilo mora biti otrokova korist. Boj proti prisilnemu beračenju romskih otrok je treba vključiti v evropsko strategijo za vključevanje Romov.

3.5

Odbor pozdravlja poudarek na vidiku spola. Skoraj 80 % žrtev trgovine z ljudmi je ženskega spola in večina od njih je prisiljena v prostitucijo. Spolno izkoriščanje dejansko predstavlja 76 % trgovine z ljudmi. Dejstvo, da trgovina z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja še vedno obstaja, kaže na neenakost med moškimi in ženskami. S tem, da se v najbogatejša mesta Evropske unije privedejo pogosto mlade ženske za namene prostitucije, se postavlja vprašanje, kakšno podobo imajo o teh ženskah – in ženskah na splošno – njihove stranke, poleg tega pa se spodkopavajo ukrepi, sprejeti na drugih področjih za vzpostavitev enakosti med moškimi in ženskami.

3.6

Odbor zato predlaga jasno razlikovanje med trgovino z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja ter prisilnim delom, prisilnim beračenjem in trgovino z organi ter tudi med spolnim izkoriščanjem otrok. Večji del trgovine z ljudmi (80 %) zadeva spolno izkoriščanje. Zato je ta problem treba poimenovati. To je pomembno, da bi bilo jasno, proti čemu se borimo. Za trgovce z ljudmi se zdi, da pripadajo nedoločljivi oddaljeni in nedostopni skupini, vendar pa so njihove stranke in žrtve osebe, ki jih vsi srečujemo na ulicah evropskih mest.

3.7

Za okrepitev preprečevanja se je treba najprej boriti proti povpraševanju. Dokler obstajajo stranke, bodo namreč tudi trgovci. Da bi zmanjšali povpraševanje, je treba ljudi iz vseh družbenih okolij že od zgodnjega otroštva izobraževati o enakosti spolov. Potrebna je tudi bolj uravnotežena zastopanost spolov na delovnem mestu. Kadar je zastopanost spolov bolj uravnotežena ter moški in ženske opravljajo enake poklice in lahko enakovredno napredujejo, je težje ohranjati nerealne predstave o ženskah in jih dojemati kot spolni objekt, ki ga je mogoče kupiti. Bistvenega pomena je spolna vzgoja, ki upošteva tudi čustvene vidike in človeško dostojanstvo. Če starši ne govorijo o spolnosti, mladi informacije poiščejo na spletu, kjer so lahko izpostavljeni negativnim podobam, ki lahko v prihodnosti vplivajo na njihovo dojemanje odnosov med ženskami in moškimi.

3.8

Vidik spola je pomemben, vendar je treba oblikovati različen pristop za otroke in za odrasle. Treba je opozoriti, da so spolni odnosi z otroki kaznivo dejanje. Za reševanje tega vprašanja je treba nameniti več sredstev, saj glede na vse večje število pornografskih spletnih strani, ki prikazujejo podobe otrok, nekateri odrasli pri tem pozabijo na zakone ali jih ignorirajo. Poleg tega je treba otroke izobraževati o spolnosti in jim razložiti, da so vredni spoštovanja (5).

3.9

Preprečevanje vključuje tudi boj proti revščini, ki ljudi privede do tega, da zapustijo svoje domove, in proti trgovcem z ljudmi, ki iz tega kujejo dobiček. Nezakoniti priseljenci, ki jih privabijo sanje o zahodnem izobilju in so v ranljivem položaju, brez dokumentov, denarja in možnosti za komuniciranje, ter v strahu, da jih ne prime policija, se znajdejo prepuščeni na milost in nemilost trgovcev z ljudmi, ki jih zasužnjijo, čeprav so prišli prostovoljno in niso bili prisilno odstranjeni iz svojih domov.

3.10

Vse večja razširjenost prisilnega dela je zaskrbljujoča. Treba je obravnavati tudi zlorabe, tako da se pojasni status dela au pair (za hrano in stanovanje) ali dela, ki ga opravljajo romarji za nekatere verske ustanove, saj je meja med prostovoljnim in prisilnim delom včasih zabrisana.

3.11

V svojem prejšnjem mnenju je Odbor izpostavil finančni vidik preiskav, ki je še vedno aktualen. Dejstvo je, da je ta oblika kriminala ena od najbolj donosnih. Po ocenah svetovni letni dobiček iz izkoriščanja prisilnega dela vseh žrtev trgovine z ljudmi znaša 31,6 milijarde USD. Od tega je 15,5 milijarde USD, torej 49 %, ustvarjene v industrializiranih državah (6). Finančne preiskave na evropski ravni so bistveni del pregona trgovcev z ljudmi. Odbor priporoča, da se lastnina, pridobljena s trgovino z ljudmi, zaseže in se ta sredstva uporabijo za nadomestilo žrtvam ter za boj proti tovrstni trgovini.

3.12

Zaščita žrtev je ob upoštevanju vidika spola izziv, ki ga je treba obravnavati. Vloga žrtev pri dokončanju kazenskih postopkov proti trgovcem z ljudmi je ključnega pomena, zato se morajo žrtve čutiti varne. Njihova zaščita mora vključiti tudi dostop do stanovanja in zdravstvene oskrbe ter zagotovitev osebne varnosti. Če naj bi bila vključitev v družbo trajna, bi bilo treba dati žrtvam možnost, da najdejo zaposlitev na vključujočem trgu dela, ki se financira z javnimi sredstvi, tako da lahko pridobijo delovne izkušnje in navade, kar je pogoj za uspešen vstop na prosti trg dela. Potem ko so bile žrtve prej prisiljene živeti na robu družbe, jim je treba pomagati pri tem, da postanejo člani zakonite družbe.

3.13

Z državami izvora nezakonitih priseljencev je treba podpisati sporazume, s katerimi bi jim pomagali pri učinkovitejšem boju proti tihotapcem, ki se ne preganjajo zaradi trgovine z ljudmi, čeprav kriminalne mreže oskrbujejo s potencialnimi žrtvami.

3.14

Odbor pozdravlja načrt za vzpostavitev evropske poslovne koalicije proti trgovini z ljudmi. Zavezanost podjetij je ključnega pomena za boj proti prisilnemu delu, tako v tretjih državah kot tudi v Evropski uniji. To koalicijo bi bilo treba razširiti na manjša podjetja, ki so podizvajalci velikih družb v panogah, v katerih je delo na črno razširjeno: gostinstvo, gradbeništvo in kmetijstvo. Boj proti trgovini z ljudmi je bistvena razsežnost družbene odgovornosti podjetij. Ta oblika trgovine vključuje tudi nezakonito ali prisilno delo v tretjih državah ter delo pri vseh podizvajalcih v vseh fazah proizvodne verige. Glede na globalizacijo postopkov imajo multinacionalne družbe pomembno vlogo pri preverjanju, kako so bili proizvodi, ki jih uporabljajo, proizvedeni.

3.15

Podobno morajo trgovinski sporazumi vsebovati izrecne klavzule, ki prepovedujejo pretok blaga in storitev, ki izhajajo iz prisilnega dela.

3.16

Znano je, da je suženjstvo še vedno prisotno v storitvenem sektorju, zlasti na področju gospodinjskega dela. Mednarodna organizacija dela je junija 2011 kot instrument boja proti tem zlorabam sprejela konvencijo št. 189 o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu (7). EESO priporoča hitro ratifikacijo te konvencije v 27 državah članicah ter tudi vseh mednarodnih instrumentov, ki se nanašajo na trgovino z ljudmi (8).

3.17

Odbor je poleg tega naklonjen vzpostavitvi platforme civilne družbe, ki bi omogočila obveščanje in usposabljanje o trgovini z ljudmi za vsa združenja, ki bi jih to vprašanje lahko zadevalo in ki bi imela potrebno strokovno znanje.

3.18

Bistvenega pomena je, da obstajajo nacionalni poročevalci in boljše zbiranje podatkov. Zbiranje podatkov mora biti poenoteno, da v vseh državah poteka na enak način. Nacionalni poročevalci imajo glavno odgovornost pri boju proti trgovini z ljudmi, zato bi lahko usklajevali dejavnosti različnih služb in združenj, ki se ukvarjajo s to tematiko, vendar med seboj ne sodelujejo vedno: priseljevanje, zaščita otrok in mladih, delovna inšpekcija, združenja za boj proti nasilju nad ženskami itd. Europol ima pomembno vlogo, saj trgovci z ljudmi ne poznajo meja.

3.19

Z usklajevanjem zunanjega ukrepanja EU in izrecno navedbo trgovine z ljudmi v sporazumih o prosti trgovini lahko nedvomno opozarjamo na ta pojav, ki je pogosto prikrit ali podcenjevan.

3.20

Lokalne oblasti, še posebej v velikih mestih, so najbolje usposobljene za boj proti nezakonitemu spolnemu izkoriščanju žrtev trgovine z ljudmi, saj so najbolj seznanjene z dejanskim stanjem na terenu. Odbor priporoča, da neodvisen organ uvede posebno oznako za mesta, ki so sprejela še posebej strogo politiko boja proti trgovini z ljudmi in so najbolj dejavna v boju proti prisilni prostituciji in prisilnemu beračenju. Obstajajo oznake za kakovost zraka in vode: mar ni človeško okolje enako pomembno?

3.21

Nujno je tudi, da se oceni učinkovitost financiranja EU, oblikuje, razširja in prevede priročnike dobrih praks ter učinkovite postopke, prilagojene različnim akterjem, tj. policiji, sodstvu, lokalnim oblastem in združenjem.

3.22

Novačenje žrtev in strank prek interneta je novo tveganje, ki ga je treba preučiti in se z njim spopasti z uporabo interneta in socialnih omrežij, prek katerih je treba spodbujati razpravo o pomenu odgovornosti in spoštovanja človekovega dostojanstva. Bilo bi škoda, če bi poudarjali le – resnične – nevarnosti interneta, saj bi bilo to novo orodje mogoče uporabiti tudi za spodbujanje pozitivnih sporočil ter za preprečevanje.