28.1.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 24/29

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o krepitvi kohezije EU in bolj usklajeni socialni politiki EU na podlagi nove horizontalne socialne klavzule v členu 9 PDEU (mnenje na lastno pobudo)

2012/C 24/06

Poročevalec: Christoph LECHNER

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 20. januarja 2011 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje na lastno pobudo o naslednji temi:

Krepitev kohezije EU in bolj usklajena socialna politika EU na podlagi nove horizontalne socialne klavzule v členu 9 PDEU.

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 28. septembra 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 475. plenarnem zasedanju 26. in 27. oktobra 2011 (seja dne 26. oktobra) s 113 glasovi za, 1 glasom proti in 7 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Pomembna novost Pogodbe o delovanju Evropske unije je njena horizontalna socialna klavzula (člen 9 PDEU), ki navaja, da pri „opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja“. Po mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO), katerega pristojnost za prispevek k socialni razsežnosti EU se je s sprejetjem Lizbonske pogodbe okrepila, bo lahko ta določba pomenila velik korak naprej k bolj socialni EU le, če se bo ustrezno uporabljala. V ta namen EESO podpira številne sklepne ugotovitve in priporočila neodvisne akademske študije, ki jo je naročilo belgijsko predsedstvo Sveta Evropske unije v drugi polovici leta 2010 (1).

1.2   EESO poudarja, da uporaba horizontalne socialne klavzule predstavlja izvajanje primarne zakonodaje, ki so se ji vse države članice zavezale, ko so podpisale in ratificirale Lizbonsko pogodbo. Njeno področje uporabe in metode ne bi smele biti omejene, temveč jo morajo uporabljati tako institucije EU kot posamezne države članice v vseh ustreznih politikah in dejavnostih Unije, tudi v gospodarskih.

1.3   Evropska komisija, ki ji Lizbonska pogodba daje nalogo, da spodbuja „splošni interes Unije“ (člen 17 PEU), mora zagotoviti, da se horizontalna socialna klavzula uporablja zadovoljivo ter da se nanjo sklicujejo in jo v celoti upoštevajo vsi ustrezni dokumenti in sodna besedila ter da jo Evropska unija in države članice upoštevajo pri uresničevanju novih ciljev Pogodbe.

1.4   Evropska komisija bi morala znotraj svojega splošnega sistema za oceno učinkov še okrepiti splošno vlogo ocene socialnih učinkov, ki bi se morala uveljaviti kot ključno orodje za sistematično zagotavljanje vključevanja skupnih socialnih ciljev EU na vsa pomembna področja politike EU.

1.5   Horizontalna socialna klavzula se mora uporabljati na širokem področju in v splošnem okviru novega socialno-ekonomskega upravljanja EU skladno s strategijo Evropa 2020, ki ga je leta 2010 sprejel Evropski svet. Uporabljati se mora na vseh treh prednostnih področjih (pametna, trajnostna in vključujoča rast) in tudi pri spremljanju napredka pri doseganju petih krovnih ciljev EU – ki jih je še treba spremeniti v nacionalne cilje in ki naj bi učinkovito prispevali k uresničevanju ciljev EU –, sedmih vodilnih pobudah, desetih integriranih smernicah za zaposlovanje in gospodarske politike, „evropskem semestru“ in novem gospodarskem upravljanju.

1.6   EESO bo zato skupaj z vsemi svojimi strokovnimi skupinami v svojih mnenjih in pri drugem delu upošteval pravno zavezujočo horizontalno socialno klavzulo – in vse druge pravno zavezujoče horizontalne klavzule (členi 8 do 12 PDEU) – ter tako krepil socialno razsežnost EU.

1.7   EESO bo v vsakem od mnenj, ki jih pripravlja za Evropsko komisijo ali druge organe EU, spremljal, ali je bila izvedena ustrezna ocena socialnih učinkov. Po potrebi bo pristojne organe EU pozval, naj jo opravijo.

1.8   Odbor za socialno zaščito ima zaradi svoje odgovornosti za usklajevanje in sodelovanje na socialnem področju v EU pomembno vlogo pri skrbi za močno socialno razsežnost strategije Evropa 2020, bolj na splošno pa tudi pri uveljavitvi bolj socialne EU. Nujno je, da bo imel v prihodnosti pri splošnem izvajanju in spremljanju strategije Evropa 2020 polno vlogo, ki bo enakovredna vlogi Odbora EU za ekonomsko politiko in Odbora EU za zaposlovanje.

1.9   Da bi spodbudil in okrepil oceno socialnih učinkov na nacionalni in podnacionalni ravni, bi moral odbor za socialno zaščito dati prednost poglabljanju obstoječega dela o tem vprašanju in tako zagotoviti, da se bolj ciljno obravnavajo prihodnje ranljive skupine in pomanjkljivosti na področju enakosti med spoloma. Spodbujati bi moral seznanjanje s tem orodjem in države članice pozivati, da ga že v zgodnji fazi vključijo v svoje postopke, ter podpirati razvoj in širjenje znanja o potrebnih orodjih, metodah in podatkovnih virih za njegovo učinkovitost. Hkrati bi moral spremljati in redno poročati o uporabi ocene socialnih učinkov v državah članicah v okviru razvoja nacionalnih programov reform.

1.10   Odbor za socialno zaščito je sklenil izdati letno poročilo, ki naj bi vsebovalo oceno napredka proti krovnemu cilju EU o vključevanju v družbo in zmanjševanju revščine, spremljanje izvajanja socialnih vidikov integriranih smernic in druge dejavnosti za spremljanje socialnih razmer ter razvoja politik, sprejetih v okviru usklajevanja in sodelovanja EU na socialnem področju (2). To poročilo bi se zlahka razvilo v letno oceno socialne razsežnosti strategije Evropa 2020 in vključilo v letni pregled rasti Evropske komisije in morebitna socialna priporočila državam članicam o njihovih nacionalnih programih reform. Kot je sklenil odbor za socialno zaščito, bo njegova ocena temeljila na letnem strateškem poročanju držav članic o napredku pri uresničevanju skupnih socialnih ciljev EU in izvajanju posodobljenih načrtov ob upoštevanju nacionalnega cikla oblikovanja politike.

1.11   EESO bo pripravil letno mnenje o uporabi horizontalne socialne klavzule, ki ji bo v mnenju namenjen pomemben in samostojen osrednji del, ter o uporabi drugih socialnih horizontalnih klavzul, Listine EU o temeljnih pravicah in drugih socialnopolitičnih določb Lizbonske pogodbe, pa tudi o izvajanju sekundarne zakonodaje ter drugih pravnih in političnih ukrepov, pri čemer bo preverjal prizadevanja za uresničitev ciljev. Ocenil bo tudi, do katere mere lahko prispevajo k razvoju EU, tako v socialnem pogledu kot v smislu temeljnih pravic, in priporočil konkretne ukrepe za učinkovitejšo izpolnitev ciljev. Posvetovanje o tej temi bo priložnost za druge velike organizacije, ki zastopajo civilno družbo v socialnem sektorju, da predstavijo svoja mnenja in poročila. Predstavniki evropskih institucij bodo seznanjeni in uradno obveščeni o tem letnem mnenju EESO.

1.12   EESO ter nacionalni ekonomsko-socialni sveti in podobne organizacije v državah članicah bi morali biti kot akterji udeleženi pri izvajanju horizontalne socialne klavzule in sistema ocene socialnih učinkov, in sicer s podporo evropskih državljanskih pobud in državljanskih projektov v okviru civilnega dialoga o vprašanjih socialne politike. Usmerjevalni odbor EESO za strategijo Evropa 2020 bi moral imeti tudi osrednjo vlogo pri spremljanju in poročanju o vsebini in poteku nacionalnih programov reform.

1.13   EESO in Evropska komisija bi morala skleniti medinstitucionalni dogovor, ki bi določal, da Komisija vse ocene učinkov za svoje dosjeje pošlje EESO, da jih EESO lahko upošteva pri svojih mnenjih in poročilih.

2.   Ozadje razvoja bolj socialne EU

2.1   Lizbonska pogodba in strategija Evropa 2020 ponujata precejšnjo priložnost za prehod k večji uravnoteženosti med cilji na področju gospodarstva in zaposlovanja ter socialnimi cilji, ki se bodo medsebojno krepili, in torej k bolj socialni EU. Kakor poudarja navedena akademska študija, ki jo je naročilo belgijsko predsedstvo Sveta EU 2010, je v ospredju pet možnosti. (3)

2.1.1   Lizbonska pogodba prek horizontalne socialne klavzule ponuja pravno podlago za upoštevanje socialnega učinka politik in uporabo tega orodja za vključevanje socialnih ciljev na vsa ustrezna področja politike (tudi nesocialne politike in ukrepe) ter za spremljanje in poročanje o učinku politik.

2.1.2   S Pogodbo in strategijo Evropa 2020 (s krovnimi cilji in vodilnimi pobudami EU) sta se povečala prepoznavnost in pomen socialnih vprašanj – predvsem, toda ne izključno, tistih, ki se nanašajo na vključevanje v družbo in revščino.

2.1.3   Strategija Evropa 2020 prinaša možnosti za veliko bolj povezan in usklajen pristop k upravljanju gospodarskih in socialnih zadev, zaposlovanja in tudi okolja. To bi moralo zagotoviti, da se politike na teh področjih dejansko vzajemno krepijo.

2.1.4   Z novo Pogodbo je več prostora za boljšo zaščito, krepitev in posodobitev nacionalnih sistemov socialnega varstva ter večjo zaščito storitev splošnega interesa, zlasti socialnih storitev, kar bi lahko prispevalo k obnovi ravnotežja med ravnjo EU in nacionalno ravnjo.

2.1.5   Pogodba utemeljuje ukrepanje EU na širšem področju socialnih zadev kakor doslej – denimo njen prispevek k visoki stopnji izobraževanja in usposabljanja, varovanju človekovega zdravja in zmanjševanju neenakosti. To lahko prispeva k večji usklajenosti množice „socialnih“ politik v širšem smislu.

2.2   Kakor je poudaril predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso, je „strategija Evropa 2020, s tem ko si je za cilj zastavila vključevanje v družbo, opozorila na tri razsežnosti revščine in izključenosti. Vendar je hkrati nujno, da države članice – in EU kot celota – še naprej spremljajo uspešnost po vseh dogovorjenih socialnih kazalnikih, na katerih temelji usklajevanje in sodelovanje EU na socialnem področju.“ (4)

2.3   V skladu z novim ciljem EU, „teritorialno kohezijo“ (ki ga je uvedla Lizbonska pogodba), in nedavnim ciljem pregleda proračuna, tj. usmeritvijo sredstev kohezijskega sklada na vse cilje strategije Evropa 2020 in s tem okrepitvijo kohezijske politike, bi moral biti v središču prihodnjih finančnih perspektiv (za obdobje po letu 2013) končni cilj ta, da se v „teritorialnih“ politikah in programih EU zagotovi celovito upoštevanje socialnih ciljev EU. Pri tem naj bi se poskrbelo za povezave med socialnimi cilji EU in kohezijsko politiko – tj. da bi se v prihodnjih uredbah o pripravi proračuna izkoristile možnosti, ki jih ponuja novi cilj teritorialne kohezije, zagotovilo uresničevanje načel nediskriminacije in dostopnosti pri porabi sredstev iz strukturnih skladov, poskrbelo za uporabo kohezijske politike kot „preventivnega dela“ (5) za spodbujanje strukturnih in institucionalnih reform, ki podpirajo doseganje socialnih ciljev EU, ter v usklajevanje in sodelovanje EU na socialnem področju kot pomemben del vključil teritorialni pristop. Pomembno je poudariti, da bo ključna razsežnost te „teritorializacije“ aktivno sodelovanje lokalnih in regionalnih akterjev.

2.4   Preoblikovanje cilja EU o vključevanju v družbo, kakor je opredeljeno tudi v strategiji Evropa 2020, v smiselne nacionalne (in mogoče celo podnacionalne) cilje je bistvenega pomena. Nacionalni cilji bi morali jasno prispevati k skupnemu doseganju cilja EU. Temeljiti bi morali na dokazih in ustrezno upoštevati mehanizme, ki so vzrok revščine in socialne izključenosti, ter splošne cilje politik za večje vključevanje v družbo. Meriti bi morali resnične rezultate politik in se izogniti tveganju, da bi pri izpolnjevanju konkretnih ciljev odstopili od ciljev politik, nanje pozabili ali jih namenoma spregledali. Da bi zagotovili stalno javno in politično podporo, bi morali konkretni cilji temeljiti na doslednem, strogem in preglednem postopku. Upoštevati bi morali tudi stališča zainteresiranih strani. Napredek v smeri ciljev EU in (pod-)nacionalnih ciljev je treba skrbno spremljati in o njem poročati.

3.   Ozadje uporabe horizontalne socialne klavzule

3.1   Lizbonska pogodba vnaša nekaj večjih sprememb v socialno razsežnost EU. Člen 9 PDEU o horizontalni socialni klavzuli navaja, da „pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja“.

3.2   Ta horizontalna socialna klavzula se navezuje na druge horizontalne klavzule v Pogodbi (členi 8, 10, 11, 12 in 13 PDEU) o enakosti med spoloma, boju proti diskriminaciji, varstvu okolja, varstvu potrošnikov in varstvu živali. EU in vsi njeni organi – tudi EESO kot posvetovalni organ – ter države članice so dolžni uporabljati te horizontalne klavzule v vseh ustreznih predlogih, politikah in ukrepih. (6) To velja tudi za vse ustrezne dokumente in sodna besedila.

3.3   Cilj horizontalne socialne klavzule je zagotoviti, da vse dejavnosti EU v celoti upoštevajo socialno razsežnost, tako da sledijo šestim sekundarnim ciljem iz člena 9 PDEU, da bi udejanjili temeljne vrednote in cilje EU v okviru njenih pristojnosti (člena 2 in 3 PEU ter člen 7 PDEU).

3.4   Osnovni cilj prizadevanj držav članic je „nenehno izboljševanje življenjskih razmer in delovnih pogojev njihovih narodov“ (preambula k PDEU, tretji odstavek). Unija in države članice si „prizadevajo za naslednje cilje: spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, tako da se ob ohranjanju izboljšav omogoči njihova uskladitev“ (člen 151 PDEU).

3.5   Institucije, ki odločajo, ne bi smele omejevati niti področja uporabe (npr. boj proti revščini in socialni izključenosti) niti metod uporabe horizontalne socialne klavzule (npr. odprte metode koordinacije na področju socialne zaščite in vključevanja v družbo ter sistem ocen učinka), omejevati pa je ne bi smele niti na dejavnosti odbora za socialno zaščito, temveč bi jo morale uporabljati v najširšem smislu v vseh politikah EU, zlasti v gospodarski in zunanji politiki. Horizontalno socialno klavzulo je treba upoštevati v zakonodajnih besedilih, ki zagotavljajo, da bodo tako Evropska unija kot države članice uresničile nove cilje Pogodbe.

3.6   Kot poudarja Splošno poročilo o dejavnostih Evropske unije za leto 2010 (str. 121), je Lizbonska pogodba okrepila vlogo EESO pri prispevku k socialni razsežnosti EU.

3.7   EESO mora zato v svojih mnenjih in drugem delu upoštevati pravno zavezujočo horizontalno socialno klavzulo – in druge pravno zavezujoče klavzule (členi 8 do 12 PDEU) – ter tako krepiti socialno razsežnost EU. Na ta način bo EESO podprl tudi proaktivni in preventivni pristop horizontalne socialne klavzule.

3.8   EESO je že sprejel obsežno mnenje o horizontalni socialni klavzuli in socialni odprti metodi koordinacije (7), pa tudi mnenje o pomenu socialne pomoči za družbo kot celoto (8), v katerih poudarja, da bi učinkovito in odločno praktično uresničevanje horizontalnih socialnih klavzul pri oblikovanju in izvajanju politik EU pomembno prispevalo k močnejši koheziji EU in boljšemu usklajevanju socialne politike.

3.9   V drugi polovici leta 2010 je bilo na pobudo belgijskega predsedstva Sveta EU organiziranih več konferenc, na katerih je bil poudarjen pomen horizontalne socialne klavzule in sistema ocen socialnih učinkov pri razvoju socialne razsežnosti EU. (9) Horizontalna socialna klavzula nove Lizbonske pogodbe od nas zahteva, da se še bolj posvetimo socialni razsežnosti politik EU. Za upoštevanje socialnih učinkov vseh politik EU je potreben strukturni dialog med vsemi institucijami EU in znotraj njih. Za to je potrebna zavezanost Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije ter Evropskega sveta in Sodišča, da bodo vzpostavili medsebojni dialog in dialog v okviru lastne institucije. (10)

3.10   Med druge mehanizme za izboljšanje usklajevanja socialne politike EU in sodelovanja sodijo poleg horizontalne socialne klavzule in sistemov ocene učinkov socialna odprta metoda koordinacije, kohezijska politika EU ter cilji EU na področju socialne zaščite in socialnega vključevanja (11).

3.11   Sistemi ocene učinkov so pomembno orodje pri uporabi in izvajanju horizontalne socialne klavzule, Evropska komisija pa to podpira s svojimi lastnimi smernicami za sisteme ocene učinkov v okviru boljšega upravljanja (12) ter boljše in pametne pravne ureditve (13).

3.11.1   Evropska komisija, Svet EU in Evropski parlament so sklenili tudi medinstitucionalni dogovor o uporabi sistema ocene učinkov (14).

3.11.2   Evropska komisija je oblikovala tudi svoje smernice za oceno socialnih učinkov v okviru sistema ocene učinkov Komisije (15) in za leto 2011 načrtuje enajst ocen učinkov na področju zaposlovanja in socialnem področju (16).

3.11.3   Evropsko računsko sodišče je celovito analiziralo ocene učinkov za obdobje 2005–2008 in jih ocenilo pozitivno (17).

3.11.4   Odbor regij z Evropsko komisijo že sodeluje pri nekaterih sistemih presoje vplivov (18).

3.11.5   Svet je Evropsko komisijo pozval k uporabi člena 9 PDEU in socialnega sistema ocene učinkov (19); predlog 29 akta za enotni trg predlaga izvedbo analize socialnih učinkov.

3.11.6   V zakonodajnih predlogih Evropske komisije se sistematično upošteva Listina EU o temeljnih pravicah in leta 2010 je Komisija predstavila strategijo za njeno izvajanje (20), o čemer je EESO že pripravil mnenje (21).

3.11.7   EESO je že sprejel pozitivna mnenja o uvedbi, pripravi in uporabi ocen učinka ter o trajnostnih ocenah učinka in trgovinski politiki EU (22).

3.11.8   Sistemi ocene učinkov bi lahko bili močno orodje, vendar so v praksi težavni. Da bi dosegli svoj potencial in zagotovili, da ne bodo uporabljeni za podeljevanje legitimnosti že določenim predlogom politik, je potreben premik v kulturi oblikovanja politik, pri čemer morajo imeti uradniki na voljo dovolj časa, znanja, sposobnosti in podpore. Pomembno je spodbujati vključevanje zainteresiranih strani v ta proces. Izvajanje ocen učinka bi moralo biti stroškovno učinkovito in sorazmerno z njihovimi cilji.

4.   Splošne ugotovitve

4.1   Horizontalna socialna klavzula (člen 9 PDEU) je ena od osrednjih novosti Lizbonske pogodbe na področju socialne politike, katere možnosti je treba v celoti izkoristiti. Daje odločno pooblastilo za upoštevanje ciljev v vseh ustreznih politikah, pobudah in dejavnostih EU. Na podlagi tega člena bi moralo oblikovanje socialne EU postati splošna naloga EU, ki bi vključevala vsa področja politik. Uporabo horizontalne socialne klavzule bi bilo torej treba upoštevati tudi v okviru evropskih raziskovalnih programov.

4.2   Horizontalna socialna klavzula je zlasti pomembna in nujna, ker je zaradi posledic finančne, gospodarske in proračunske krize upoštevanje socialne razsežnosti EU čedalje večjega pomena tako za EU kot celoto kakor za posamezne države članice. Odpraviti je treba neravnovesje med povečanjem gospodarskega povezovanja na enotnem trgu in nadaljnjim razvojem socialne razsežnosti EU. Izvajanje tega novega instrumenta bi lahko zato pomagalo zmanjšati dolgotrajno nezadovoljstvo in premagati čedalje večje dvome o dodani vrednosti, ki jo prinaša Evropska unija v številnih državah članicah, in hkrati povečati njihovo lastno odgovornost, zlasti kar zadeva gospodarski in družbeni napredek.

4.3   EESO bo v vsakem od mnenj, ki jih pripravlja za Evropsko komisijo ali druge organe EU, spremljal, ali je bila izvedena ustrezna ocena socialnih učinkov. Po potrebi bo pristojne organe EU pozval, naj jo opravijo.

4.4   Evropski parlament ima pomembno vlogo pri izvajanju horizontalne socialne klavzule, med drugim pri sprotnem vrednotenju ocen socialnega učinka, ki jih pripravljajo Evropska komisija in drugi organi EU (23).

4.5   Države članice morajo horizontalno socialno klavzulo in vse druge horizontalne klavzule uporabljati v vseh ustreznih predlogih, politikah in ukrepih ter vseh ustreznih dokumentih in sodnih besedilih. V ta namen bi morale izvajati socialne sisteme ocene učinkov.

4.6   Resnična udeležba organizirane civilne družbe v vseh fazah in na vseh ravneh je bistvenega pomena za zagotovitev učinkovite uporabe horizontalne socialne klavzule in odprte metode koordinacije na socialnem področju (24). EESO je posvetovalni organ, ki ga sestavljajo predstavniki organizacij delodajalcev, delojemalcev in drugih reprezentativnih skupin civilne družbe iz vseh 27 držav članic. Združuje torej ključne akterje EU in je zato v idealnem položaju, da pomembno prispeva k spodbujanju in optimiziranju sistemov ocene učinkov.

4.7   EESO lahko pomaga pri oblikovanju in krepitvi ciljev socialne politike ter socialnega in državljanskega dialoga v državah članicah prek večje izmenjave informacij in sodelovanja z ekonomsko-socialnimi sveti in podobnimi organizacijami v državah članicah ter socialnimi partnerji, predstavniki drugih interesnih skupin in drugimi ustreznimi organizacijami civilne družbe v socialnem sektorju na vseh ravneh (EU, nacionalni in regionalni). Pri teh prizadevanjih bi moralo pomagati tudi delo, ki ga je opravil usmerjevalni odbor EESO za strategijo Evropa 2020, ki redno spremlja in poroča o vsebini in poteku nacionalnih programov reform.

4.8   Evropska socialna platforma (25) in njeni člani, med katerimi je več sektorskih družbenih organizacij (med njimi organizacij žensk, starejših, invalidov, revnih in brezdomcev), ter druge evropske in nacionalne organizacije civilne družbe v socialnem sektorju imajo prav tako pomembno vlogo pri zagotavljanju ustrezne uporabe horizontalne socialne klavzule na ravni EU ter (pod-)nacionalni ravni.

4.9   Tudi vodilna pobuda strategije Evropa 2020 – Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti (26) – skupaj z delom EESO na tem področju (27) ter druge vodilne pobude strategije Evropa 2020 bi morale prispevati k zagotavljanju uravnotežene uporabe horizontalne socialne klavzule na ravni EU in (pod-)nacionalni ravni.

5.   Posebne ugotovitve

5.1   Določbe s področja socialne politike v Lizbonski pogodbi (zlasti členi od 145 do 166 in 168 PDEU) ter Listini EU o temeljnih pravicah (zlasti poglavje IV o solidarnosti) dajejo horizontalni socialni klavzuli konkretno obliko in jih je treba v celoti spoštovati.

5.2   EESO bo objavil letno mnenje o uporabi horizontalne socialne klavzule in drugih socialnih horizontalnih klavzul (členi 8, 9 in 10 PDEU), Listine EU o temeljnih pravicah (ob posebnem upoštevanju temeljnih socialnih pravic) in drugih družbenopolitičnih določb Lizbonske pogodbe (zlasti členi 145 do 166 in člen 168 PDEU), pa tudi o izvajanju sekundarne zakonodaje ter drugih pravnih in političnih ukrepov, pri čemer bo preverjal prizadevanja za uresničitev socialnih ciljev. Ocenil bo tudi, do katere mere ti prispevajo k razvoju EU na socialnem področju in razvoju v zvezi s temeljnimi pravicami. Mnenje bo po potrebi priporočalo konkretne ukrepe za učinkovitejše doseganje socialnih ciljev tako na evropski ravni kot ravni posameznih držav. Pri tem se bo upoštevalo letno poročilo odbora za socialno zaščito o socialni razsežnosti strategije Evropa 2020 (28).

5.2.1   Druge ključne organizacije civilne družbe v socialnem sektorju bodo imele poleg socialnih partnerjev in predstavnikov različnih interesnih skupin priložnost predstaviti svoja mnenja in poročila na posvetovanju EESO na to temo vsakič, ko se pripravi mnenje.

5.2.2   Predstavniki institucij EU, zlasti Evropskega sveta, Sveta EU, Evropskega parlamenta, Komisije, Sodišča in Evropske centralne banke, bodo obveščeni in uradno seznanjeni z letnim mnenjem EESO.

5.3   EESO ter nacionalni ekonomsko-socialni sveti in podobne organizacije v državah članicah bi morali biti kot zainteresirane strani udeleženi pri izvajanju horizontalne socialne klavzule in sistemov ocene socialnih učinkov, in sicer s podporo evropskih državljanskih pobud in državljanskih projektov v okviru civilnega dialoga o vprašanjih socialne politike.

5.4   EESO in Evropska komisija bi morala skleniti medinstitucionalni dogovor, ki bi določal, da Komisija vse ocene učinkov o svojih dosjejih pošlje EESO, da jih ta lahko upošteva pri svojih mnenjih in poročilih.

5.5   EESO bo skupaj z vsemi svojimi strokovnimi skupinami v svojih mnenjih in pri drugem delu ustrezno upošteval pravno zavezujočo horizontalno socialno klavzulo – in vse druge pravno zavezujoče socialne horizontalne klavzule (členi 8 do 12 PDEU) – ter tako krepil socialno razsežnost EU (npr. socialne klavzule v sporazumih o prosti trgovini (29), socialno razsežnost notranjega trga, trajnostne ocene učinka in trgovinsko politiko EU (30)).

---

(1)  E. Marlier, D. Natali (ur.) in R. Van Dam (2010), Europe 2020: Towards a More Social EU? (Evropa 2020: bolj socialni EU naproti?), Bruselj: PIE Peter Lang.

(2)  Mnenje odbora za socialno zaščito o strategiji Evropa 2020, SPC/2010/10/7 konč.

(3)  Glej opombo 1.

(4)  Predgovor v Income and living conditions in Europe(Prihodek in življenjske razmere v Evropi), A. B. Atkinson in E. Marlier (ur./2010), Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropske unije.

(5)  Evropska komisija (2010), Usklajevanje gospodarskih politik za stabilnost, rast in delovna mesta – Kako izboljšati gospodarsko upravljanje EU, COM(2010) 367 konč.

(6)  F. Schorkopf (2010): Art. 9 AEUV (Člen 9 PDEU), v: Das Recht der Europaischen Union. Kommentar (Pravo Evropske unije. Komentar); Martin Nettesheim (ur.).

(7)  Raziskovalno mnenje EESO o odprti metodi koordinacije in socialni klavzuli v okviru strategije Evropa 2020 (UL C 44, 11.2.2011, str. 23).

(8)  Raziskovalno mnenje EESO o razvoju socialne pomoči (UL C 44, 11.2.2011, str. 28).

(9)  Gre zlasti za konferenco o usklajevanju EU na socialnem področju v okviru strategije Evropa 2020: Pogled nazaj in gradnja prihodnosti, 14. in 15. september 2010, La Hulpe, Belgija.

(10)  Horizontalna socialna klavzula in socialno vključevanje v EU, 3. forum o socialnih storitvah splošnega pomena, 26. in 27. oktober 2010.

(11)  Mnenje odbora za socialne zadeve, ki ga je potrdil Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov junija 2011.

(12)  Mnenje EESO o učinkovitem upravljanju prenovljene lizbonske strategije (UL C 175, 28.7.2009, str. 13).

(13)  Mnenje EESO o pametni pravni ureditvi, poročevalec: g. PEGADO LIZ (OJ C 248, 25.8.2011, str. 87).

(14)  Medinstitucionalni skupni pristop k presoji vplivov (PV), 14901/05 JUR.

(15)  Smernice za presojo socialnih vplivov znotraj sistema presoje vplivov Komisije, 2009.

(16)  http://ec.europa.eu/governance/impact/planned_ia/roadmaps_2011_en.htm#empl (20.3.2011).

(17)  Posebno poročilo št. 3/2010 o Oceni učinka v institucijah EU: ali podpirajo odločanje? (http://ec.europa.eu/governance/impact/docs/coa_report_3_2010_sl.pdf).

(18)  http://ec.europa.eu/governance/impact/ia_in_other/ia_in_other_en.htm (20.3.2011).

(19)  Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov 6.12.2010, sporočilo za javnost. (http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/lsa/118244.pdf).

(20)  Sporočilo Komisije COM(2010) 573 konč.

(21)  Mnenje EESO o sporočilu Komisije o strategiji za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji, poročevalka: ga. BISCHOFF, soporočevalec: g. PÎRVULESCU (UL C 376, 22.12.2011, str. 74).

(22)  Mnenje EESO o standardih kakovosti ocene socialnega vpliva (UL C 175, 27.7.2007, str. 21) in mnenje EESO o smernicah za oceno učinka (UL C 100, 30.4.2009, str. 28); glej tudi opombo 30.

(23)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8.6.2011 (2011/2016 (IND)).

(24)  Glej opombo 8.

(25)  Platforma evropskih socialnih nevladnih organizacij (socialna platforma) je združenje reprezentativnih evropskih zvez in mrež nevladnih organizacij, dejavnih na socialnem področju. Glej: http://www.socialplatform.org/.

(26)  Evropska platforma za boj proti revščini in socialni izključenosti, http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=961&langId=sl.

(27)  Mnenje EESO z naslovom Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo, poročevalka: ga. O'NEILL, http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.soc-opinions.14953.

(28)  Mnenje odbora za socialno zaščito o strategiji Evropa 2020, SPC/2010/10/7 konč.

(29)  Lukas Steinkellner.Social Standards in Sustainability Chapters of Bilateral Free Trade Agreements (Socialni standardi v poglavjih o trajnosti v dvostranskih sporazumih o prosti trgovini), Ludwig Boltzmann Institute of Human Rights, Dunaj, 2010.

(30)  Mnenje EESO o ocenah učinka trajnostnega razvoja in trgovinski politiki Evropske unije, poročevalka: ga. PICHENOT, (UL C 218, 23.7.2011, str. 14), http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.rex-opinions.18107; http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?year=2011&serie=C&textfield2=218&Submit=Rechercher&ihmlang=sl.

---