28.1.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 24/106

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Razvijanje evropske razsežnosti v športu

(COM(2011) 12 konč.)

2012/C 24/23

Poročevalec: Alfredo CORREIA

Evropska komisija je 18. januarja 2011 sklenila, da v skladu s členom 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Razvijanje evropske razsežnosti v športu

COM(2011) 12 konč.

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 28. septembra 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 475. plenarnem zasedanju 26. in 27. oktobra 2011 (seja z dne 26. oktobra) s 79 glasovi za, 2 glasovoma proti in 7 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   EESO želi opozoriti na svoje veliko zavzemanje in zavezanost za razvoj evropske razsežnosti v športu. V sodelovanju z državami članicami in ob upoštevanju načela subsidiarnosti je treba nujno zagotoviti kontinuiteto politik za razvijanje športa v EU; delovanje na tem področju sicer omejujejo pristojnosti, določene v Pogodbi.

1.2   Šport nedvomno prispeva h krepitvi fizičnega in duševnega zdravja ter k razvoju vrednot, kot sta disciplina in moštveni duh, ki po drugi strani spodbujata socialno vključevanje. Ukvarjanje s športom je temeljnega pomena za preprečevanje številnih bolezni. Težave z zdravjem so neposredno povezane s premalo fizične aktivnosti. Šport pomaga izboljšati kakovost življenja ljudi in podaljšuje pričakovano življenjsko dobo, hkrati pa povečuje produktivnost in konkurenčnost evropskega gospodarstva. EESO zato poziva k spodbujanju športnih dejavnosti ter sprejetju ustreznih ukrepov na ravni EU.

1.3   EESO priznava, da so nedovoljena poživila v športu problem. Tako na ravni EU kot na ravni držav članic je treba razpravljati o tem, kako se boriti proti tej družbeni nadlogi. Jemanje nedovoljenih poživil lahko ogrozi zdravje športnikov in športnic, predvsem mladih amaterskih športnikov, hkrati pa spodkopava resnično tekmovalnost v športu.

1.4   Kot je EESO priporočil že v prejšnjih mnenjih, (1) je treba podpreti stališče Komisije o izvajanju in razvijanju športnih dejavnosti v šolah. Odbor poudarja, da je treba izboljšati športne centre, slačilnice in druge zmogljivosti, da se bodo ljudje lahko ukvarjali s športom v dobrih razmerah in po dostopni ceni.

1.5   EESO si posebej prizadeva za to, da bi bili športniki in športnice deležni dobre izobrazbe. Preveč pogosto se zgodi, da mladi zaradi svojih športnih ambicij opustijo šolanje. V skladu z načelom „dvojne kariere“ je treba ustvariti možnosti za začetek in nadaljevanje športne kariere, ne da bi bilo treba zaradi tega prekiniti šolanje. Na podlagi tega načela lahko športnikom ob zaključku njihove športne poti tudi omogočimo, da se z ustreznimi kvalifikacijami ponovno vključijo na trg delovne sile. V ta namen je treba tudi športne trenerje usposabljati za to, da bodo mladim, ki jih trenirajo, znali vcepiti prave vrednote.

1.6   Nasilje v športu je obžalovanja vreden pojav, ki ga je mogoče izkoreniniti samo z odločnim ukrepanjem, ki zajema tako dejavnosti policije kot tudi ustrezno kazensko zakonodajo. EU lahko usklajuje – in mora usklajevati – pobude držav članic s ciljem izboljšati izmenjavo informacij o najučinkovitejših ukrepih.

1.7   Po mnenju EESO je treba posebno pozornost nameniti najbolj prikrajšanim skupinam v športu, kot so invalidi in starejši. Ti imajo pravico, da enakopravno sodelujejo pri športnih dejavnostih. Odbor opozarja, da je EU podpisnica Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, zato morajo države članice zagotoviti pravilno izvajanje te konvencije.

1.8   Kot že leta 2008 Odbor znova poziva, (2) da se posebna pozornost posveti zastopanosti žensk v športu in dosledno spodbuja enakost med spoloma na tem področju.

1.9   EESO želi opozoriti na vlogo nepridobitnih športnih organizacij pri spodbujanju športnih dejavnosti, ki jih je treba podpreti bodisi z ustreznimi finančnimi sredstvi bodisi s spodbujanjem prostovoljnih dejavnosti.

1.10   Potrebno je tudi dejavno sodelovanje med poklicnimi in nepridobitnimi organizacijami, saj je od tega odvisna prihodnost športa. Po mnenju EESO je prednostna naloga poiskati trajnostne oblike financiranja, ki bodo omogočale tovrstno sodelovanje.

1.11   Odbor je zlasti zaskrbljen zaradi naraščanja števila nezakonitih in neurejenih stav in loterij. Za to področje očitno ni dovolj predpisov in ustreznih kazni. Opozoriti je treba, da so državne ali državno nadzorovane stave in loterije lahko pomemben vir financiranja športa, saj se dobiček lahko vlaga v posodabljanje športnih zmogljivosti. Na ravni držav članic bi bilo treba vzpostaviti dialog, da bi našli modele, ki najbolje odražajo načela EU. Ureditev trga s športnimi stavami in loterijami je odločilnega pomena za zagotovitev integritete in preglednosti v športu.

1.12   EESO priznava, da se EU pri urejanju trga s športnimi stavami sooča s težavami. Pravila notranjega trga in konkurence ter načelo subsidiarnosti je treba namreč v celoti in ustrezno upoštevati. Odbor zato poziva Komisijo, naj pozorno spremlja to vprašanje in naj na podlagi omenjenih načel ter morebitnih pomembnih informacij, ki bodo izšle iz trenutnega postopka posvetovanja, pripravi smernice za ureditev tega trga. (3)

2.   Splošne pripombe

2.1   Uvod

2.1.1   Evropska komisija je 18. januarja 2011 objavila sporočilo o razvijanju evropske razsežnosti v športu, ki vsebuje pregled dosežkov Bele knjige o športu. Za dosego zastavljenih ciljev je Svet Evropske unije v skladu s členom 165 PDEU pripravil akcijski načrt, ki temelji na delovnih skupinah.

2.1.2   Pomen športa priznavajo vsi – ne le države članice, temveč tudi vsi tisti, ki delujejo na tem področju. Šport ima za družbo nesporno dodano vrednost. Ker pozitivno vpliva na zdravje, socialno vključevanje in gospodarstvo, je jasno, da sta potrebna sodelovanje in razvoj skupnih strategij. EU je najprimernejša raven za usmerjanje držav članic v doseganje dobrih rezultatov na tem področju.

2.1.3   Pomen evropske razsežnosti v športu je očiten, tako z vidika financiranja programov in posebnih ukrepov na tem področju kot tudi z vidika razvoja posebnih platform za dialog in izmenjavo informacij.

2.1.4   Olimpijske igre leta 2012 v Londonu so priložnost za razvijanje evropske razsežnosti v športu na več ravneh, tako na področju modelov za organizacijo, spremljanje in usklajevanje kot tudi glede rezultatov dialoga med različnimi vpletenimi akterji.

2.2   Cilji in vsebina sporočila

2.2.1   Z začetkom veljavnosti nove pogodbe je EU dobila novo pristojnost na področju športa. Doslej se je evropska razsežnost v športu razvijala posredno na podlagi pristojnosti, ki jih ima EU na področju socialnih zadev, izobraževanja in zdravja, ter, še bolj posredno, v povezavi z načeli notranjega trga in konkurenčnega prava.

2.2.2   Kljub tem omejitvam pa je bilo jasno, da bi bilo sodelovanje pri razvoju športa v interesu držav članic. EU je zdaj postala primerna raven za izvajanje te politike.

2.2.3   Komisija v sporočilu poskuša opredeliti zahteve in obseg evropske razsežnosti v športu ter navaja najpomembnejša vprašanja kot tudi tista, ki so najprimernejša za delovanje na ravni EU. V ta namen je organizirala javno posvetovanje z različnimi akterji, da bi opredelila prednostna področja delovanja. Pri tem se je pokazalo, da so pomembna naslednja tri področja:

—	socialna vloga športa,

—	ekonomska razsežnost športa in

—	organizacijski vidiki športa.

V okviru teh področij so bili določeni najpomembnejši vidiki.

2.2.4   Komisija si v sporočilu, ki ga obravnava to mnenje, prizadeva za nadaljevanje oz. nadgradnjo Bele knjige ob upoštevanju tistega, kar je bilo doseženo od njene objave, in seveda pristojnosti, ki jih je EU dobila z začetkom veljavnosti nove pogodbe (in člena 165 PDEU).

3.   Posebne ugotovitve

3.1   Zdravje

3.1.1   EESO priznava, da ukvarjanje s športom na splošno izboljša telesno in duševno zdravje ter neposredno in pozitivno vpliva na produktivnost pri delu ter kakovost življenja. Zato je pomemben način za premagovanje vse bolj sedečega načina življenja.

3.1.2   Šport pomaga preprečevati debelost in vrsto hudih obolenj, predvsem bolezni srca in ožilja, ter se boriti proti tem težavam. S tega vidika prinaša dodatne ekonomske koristi, saj znižuje stroške zdravstvenega varstva in socialne varnosti.

3.1.3   Poleg tega je ključnega pomena za socialno vključevanje in dobro počutje starejših, saj ne le pomaga pri preprečevanju bolezni, temveč tudi spodbuja večjo solidarnost med generacijami.

3.2   Boj proti nedovoljenim poživilom

3.2.1   Boj proti nedovoljenim poživilom je osrednjega pomena. Zaščita telesne nedotakljivosti športnikov in športnic ter ohranjanje integritete v športu zahtevata usklajeno ukrepanje na vseh ravneh, ne le med 27 državami članicami in njihovimi nacionalnimi organi, temveč tudi na mednarodni ravni. Čim tesnejša bosta sodelovanje in soglasje med vsemi vpletenimi stranmi glede najboljših načinov ukrepanja, tem uspešnejši bodo ukrepi.

3.2.2   Eden od posebno pomembnih vidikov je boj proti nedovoljenim poživilom, ne le v profesionalnem, temveč tudi v amaterskem športu.

3.2.3   Odločni in med državami članicami usklajeni ukrepi za regulacijo in spremljanje prodaje snovi, ki se uporabljajo kot nedovoljena poživila, so ključnega pomena, zato EESO podpira namen Komisije, da predlaga osnutek pooblastila za podpis Evropske konvencije proti dopingu v športu Sveta Evrope.

3.3   Izobraževanje, usposabljanje in kvalifikacije v športu

3.3.1   Fizična aktivnost v šolah je prvi korak k temu, da se najmlajšim vcepijo vrednote, povezane s športom, ki jih bodo ohranjali vse življenje. Odbor v celoti podpira ukrepe, katerih cilj je izvajanje dobrih primerov športnih dejavnosti v izobraževalnem sistemu in izboljšanje potrebne infrastrukture.

3.3.2   EESO soglaša s stališčem Evropske komisije, da je treba pri izobraževanju in usposabljanju športnikov upoštevati pomen „dvojne kariere“.

3.3.3   EESO poleg tega podpira pobude v okviru programa vseživljenjskega učenja, ki so po njegovem mnenju ključna strategija za osvajanje priznanih vrednot, povezanih s športom.

3.3.4   Še en dejavnik za ohranjanje športnih vrednot je ustrezna usposobljenost športnih trenerjev in študentov, ki se izobražujejo za ta poklic. Odbor se strinja s Komisijo, da bi bilo treba kvalifikacije, povezane s športom, vključiti v nacionalne sisteme kvalifikacij in tako zagotoviti, da bodo upoštevane tudi v evropskem okviru kvalifikacij (EQF).

3.3.5   Prostovoljno delo v športu, ki poteka predvsem prek lokalnih športnih klubov, je za celotno družbo dragoceno. Vendar pa nepridobitne prostovoljne športne organizacije pogosto niso deležne ustreznega javnega priznanja in se danes soočajo z velikimi izzivi. EESO opozarja, da Komisija v sporočilu ne upošteva dovolj pomena prostovoljnega dela v športu, in jo zato poziva k nadaljnjim korakom za krepitev kulture prostovoljnega dela na tem področju. Predvsem bi bilo treba na evropski ravni bolj odločno spodbujati izobraževanje in usposabljanje prostovoljcev ter priznavanje njihovega znanja in sposobnosti. Komisija bi morala spremljati ta proces in pri pripravi evropske zakonodaje zagotoviti, da ne bo nenamernih negativnih posledic za nepridobitne športne organizacije.

3.4   Boj proti nasilju v športu

3.4.1   EESO pozdravlja pobudo Komisije za pripravo in izvajanje ukrepov, katerih namen je gledalce in policijo usposobiti za soočanje z nasiljem v športu.

3.4.2   Izobraževanje gledalcev se začne že v zgodnjem otroštvu z vstopom v šolo. Športne vrednote in ukvarjanje s športom morajo imeti večji pomen kot nezdrava tekmovalnost.

3.4.3   Nasilje v športu je resen problem, do katerega prihaja povsod po Evropi. Pogosto ga povezujemo z rasizmom, ksenofobijo, homofobijo in drugimi podobnimi oblikami nestrpnosti. Vsi sprejeti ukrepi morajo biti usmerjeni v boj proti tem pojavom, ki so v popolnem nasprotju s športnimi vrednotami.

3.4.4   Treba je stalno spremljati informacije in organi, ki so odgovorni za dobro počutje gledalcev, bi morali nenehno sodelovati, da se preprečijo zlasti kazniva dejanja, ki jih predvsem na mednarodnih športnih dogodkih zakrivijo že znane tvegane navijaške skupine.

3.5   Socialno vključevanje na področju športa in s pomočjo športa

3.5.1   Vsi, tudi invalidi in starejši, morajo imeti dostop do športnih objektov, in sicer ne le kot gledalci, temveč tudi kot udeleženci. Financiranje tega cilja z javnimi sredstvi je ključnega pomena.

3.5.2   O fizični aktivnosti invalidov, predvsem o tem, kako jim omogočiti, da bi sodelovali pri vseh športih, je bilo doslej opravljenih le malo raziskav. EESO podpira pobudo Komisije v zvezi s tem vprašanjem.

3.5.3   EU in države članice so podpisnice Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, kar pomeni, da je treba sprejeti potrebne ukrepe, ki bodo zagotovili spoštovanje Konvencije. EESO poziva Komisijo, naj preveri ukrepe, ki so jih na tem področju sprejele države članice.

3.5.4   Zagotoviti je treba enakost spolov v športu, saj ženske v nekaterih športih niso dovolj zastopane. EESO podpira pobude, katerih cilj je zagotoviti, da bodo upoštevani načelo enakosti spolov in enake možnosti. Zato se strinja s tem, da se kategorija „šport“ vključi v zbirko podatkov o ženskah na vodstvenih položajih.

3.5.5   Šport je lahko način za spodbujanje vključevanja in dialoga med različnimi kulturami ter lahko krepi duh evropskega državljanstva. Opozoriti je treba tudi, da lahko prispeva k vključevanju prikrajšanih in ranljivih skupin. EESO se popolnoma strinja, da je treba podpreti programe za spodbujanje socialnega vključevanja s pomočjo športa. Nevladne organizacije imajo na tem področju ključno vlogo, ki jo je treba podpreti.

3.5.6   Vse več športnikov in športnic se seli iz ene države v drugo. Vključevanje teh oseb in njihovih družin v družbo je za državo gostiteljico možnost za razširjanje njenih kulturnih in družbenih vrednot. EESO podpira prizadevanja držav članic in Komisije, da bi zasnovale zakonodajne pobude za sprejem, bivanje in nediskriminatorno obravnavo teh oseb.

3.6   Ekonomska razsežnost športa

3.6.1   EESO priznava vse večji gospodarski pomen športa; to področje namreč predstavlja okoli 2 % celotnega bruto domačega proizvoda EU. Trg športa prispeva k zaposljivosti in stopnji rasti. Mnoge športne organizacije so postale kapitalske družbe, čeprav številne ostajajo nepridobitne. Med obema vrstama organizacij je treba vzpostaviti ali še naprej razvijati odnose, tako da bodo finančno vzdržne.

3.6.2   Zasebni sektor ima pomembno družbeno vlogo pri razvoju športa, tako neposredno prek namenskih prispevkov kot tudi prek sponzorstva.

3.6.3   EESO priznava in podpira vzpostavitev športnega satelitskega računa. Za sprejetje najprimernejših politik bodo potrebni zanesljivi podatki o finančnih zneskih, ki jih ustvari šport. Čim tesnejše sodelovanje in obsežni podatki bodo olajšali pripravo najustreznejših politik.

3.6.4   Obravnavano sporočilo pripisuje velik pomen izkoriščanju lastninskih pravic organizatorjev športnih dogodkov in njihovih pravic intelektualne lastnine. EESO podpira ta poudarek. Prodaja televizijskih pravic in promocijskega materiala dejansko pomeni velik del prihodka športnih organizacij. Zato bi bilo treba v zakonodaji EU bolj upoštevati pravice teh športnih organizacij. Organizatorji športnih dogodkov bi morali biti upravičeni do pravičnega povračila za vse oblike izkoriščanja teh dogodkov, ne glede na njihovo ekonomsko vrednost.

3.6.5   EESO se strinja s pravno analizo v sporočilu, v skladu s katero lahko zaradi centralne prodaje pravic pride do kršitev pravil konkurence. Kljub temu pa je treba pohvaliti ugotovitev, da lahko skupna prodaja izpolnjuje merila za oprostitev v skladu s členom 101(3) PDEU. EESO priznava, da centralna prodaja športnim organizacijam brez dvoma prinaša prednosti in da jo je treba izvesti tako, da ostane zunaj področja uporabe člena 101(1) PDEU.

3.6.6   Trgovina s športno opremo in oblačili ter dodatki (pa tudi njihova proizvodnja) je tudi v Evropi več milijard eurov vreden posel, ki je zaradi oglaševanja in sponzorstva eden najpomembnejših virov financiranja v športu. Številne raziskave, ki so bile izvedene na pobudo evropskih organizacij, pa so pokazale, da na mednarodni ravni pri proizvodnji športne opreme prihaja do številnih zlorab v zvezi z delovnimi pogoji, kar lahko ogrozi moralno kredibilnost športa na splošno. Športniki, športno gibanje ter podjetja, ki se ukvarjajo s športnim sponzorstvom, in njihovi partnerji, bi si morali prizadevati za zanesljiv in pregleden nadzor nad proizvodnimi verigami in delovnimi pogoji (ter za uporabo etičnih smernic, ki temeljijo na mednarodno priznanih standardih Mednarodne organizacije dela).

3.6.7   Odbor ugotavlja, da je državni ali državno nadzorovani trg s stavami in loterijami izredno pomemben za finančno vzdržnost na področju športa. Davčni prihodki so precejšnji in posredno prispevajo k finančni vzdržnosti različnih ravni športa. Zato bi morali ponudniki spletnih športnih stav organizatorjem športnih dogodkov na pogodbeni podlagi omogočiti, da nadzorujejo vrste ponujenih stav in prejmejo povračilo za uporabo njihovih dogodkov kot priložnosti za spletne športne stave.

3.6.8   Evropska športna loterija bi lahko povečala privlačnost tega tržnega segmenta in zagotovila sredstva za financiranje razvoja regionalnih športnih združenj ter usposabljanja in izobraževanja na področju športa.

3.6.9   EESO se zaveda težav, ki so povezane z urejanjem tega trga, in želi spomniti Komisijo, da načela notranjega trga in konkurenčno pravo s pravnega vidika omogočajo spodbujanje ukrepov za večjo preglednost na tem področju.

3.6.10   Za nezakoniti trg s stavami so značilne korupcija in organizirane kriminalne združbe. Te poskušajo manipulirati z rezultati, kar jim včasih tudi uspe. Tako spodkopavajo integriteto v športu, spodbujajo korupcijo med uradniki in igralci ter uničujejo vrednote športa. Odbor poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za uskladitev zakonodaje za boj proti temu nezakonitemu početju.

3.6.11   EESO odobrava pobudo za spremljanje izvajanja zakonodaje o državni pomoči na področju športa, da se zagotovi popolna usklajenost z evropsko zakonodajo.

3.6.12   Odbor v celoti podpira namero, da se za izboljšanje športne infrastrukture izkoristi Evropski sklad za regionalni razvoj, saj prostovoljne organizacije potrebujejo to podporo; poleg tega to spodbuja regionalni razvoj in razvoj podeželja v državah članicah.

3.7   Organizacija športa

3.7.1   Nujno je treba pojasniti veljavno evropsko zakonodajo na področju športa. EESO podpira namero Komisije, da za vsak posamezen primer zagotovi pomoč in smernice za pravilno uporabo pojma „posebna narava športa“.

3.7.2   Tudi Odbor je s pravnega vidika vse bolj zaskrbljen zaradi dejavnosti športnih agentov. Razumeti in proučiti posledice takšnih dejavnosti za športne in izobraževalne organizacije ter zagotoviti boljšo zaščito športnikov je zato prednostnega pomena.

3.7.3   EESO že vnaprej izraža podporo konferenci, ki bo namenjena redni analizi razvoja evropske razsežnosti v športu in njenega učinka, ter si želi sodelovati pri takšnem dogodku.

3.7.4   EESO se strinja s predlogom Komisije, da je odločilnega pomena podpreti in uvesti stalen dialog med socialnimi partnerji in športnimi organizacijami, katerega namen je proučevati in razpravljati o vprašanjih, povezanih s športom, kot so izobraževanje in usposabljanje, zaščita mladoletnih oseb, zdravje in varnost, zaposlovanje, delovne razmere in stalne pogodbe.

---

(1)  Mnenje EESO o beli knjigi o športu, UL C 151, 17.6.2008.

(2)  Glej opombo 1.

(3)  COM(2011) 12 konč., str. 10.

---