22.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 376/87

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema

(COM(2011) 126 konč. – 2011/0059 (CNS))

in o predlogu uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti

(COM(2011) 127 konč. – 2011/0060 (CNS))

2011/C 376/16

Poročevalec: g. PEZZINI

Svet je 26. aprila 2011 sklenil, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjih dokumentih:

Predlog uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema COM(COM(2011) 126 konč. – 2011/0059 (CNS) in

Predlog uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti COM(2011) 127 konč. – 2011/0060 (CNS).

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 31. avgusta 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 474. plenarnem zasedanju 21. in 22. septembra 2011 (seja z dne 21. septembra) s 156 glasovi za, 3 glasovi proti in 6 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se strinja s Komisijo, da je treba odpraviti pravno negotovost in diskriminacijo glede premoženjskih pravic mednarodnih parov, in meni, da je treba sprejeti zakonodajni sveženj dveh ločenih uredb, in sicer za zakonske zveze in registrirane partnerske skupnosti.

1.2   Odbor je prepričan, da mora zakonodaja na tem področju temeljiti na pravni gotovosti, predvidljivosti, poenostavitvi, hitrem dostopu do sodišč, pravičnih rešitvah po zmernih cenah ter kratkih časovnih rokih, ob upoštevanju izjem javnega reda.

1.3   EESO meni, da je bistvenega pomena, da predlagana zakonodaja na tem področju jasno in pregledno ureja ne le premoženjske pravice zakoncev in registriranih partnerjev, temveč tudi interese in pravice tretjih strank. Zato bi bilo treba pravo, ki se uporablja, in sodno pristojnost izbrati ob sklenitvi zveze.

1.4   EESO se sprašuje, ali ne bi bilo mogoče na tem področju sprejeti dodatnega neobveznega evropskega režima, t. i. 28. režima, ki bi na isti način ščitil mednarodne pare, kar zadeva njihova premoženjska razmerja in premoženjskopravne posledice.

1.4.1   To bi poleg tega olajšalo uporabo arbitraže in omogočilo uporabo izvensodnih dogovorov.

1.5   Odbor poudarja pomen zagotavljanja takojšnjega izvrševanja sodnih odločb, ne da bi bili potrebni nadaljnji postopki, četudi poenostavljeni, da bi se zmanjšali stroški za državljane in zamude ter upravne obremenitve sodnih sistemov.

1.6   EESO priporoča uvedbo informacijskega sistema in usposabljanja za pristojne zaposlene na sodiščih, pravosodne delavce in državljane z oblikovanjem interaktivnega spletnega portala v vseh uradnih jezikih in sistema za izmenjavo strokovnih izkušenj in prakse.

1.7   EESO poziva, naj se vzpostavi evropska mreža nacionalnih točk brezplačne tehnično-pravne pomoči v okviru Agencije za temeljne pravice, da se zagotovi zavestno uresničevanje pravic vseh parov.

1.8   EESO poudarja, da je pomembno, da isto sodišče obravnava različne postopke dedovanja, razveze, prenehanja življenjske skupnosti in delitve skupnega premoženja zakoncev.

1.9   Nazadnje Odbor priporoča, da se zagotovi popolna skladnost med že uveljavljeno zakonodajo in zakonodajo, ki se trenutno spreminja ali pripravlja, da se vzpostavi enoten in poenostavljen okvir na področju premoženjskih razmerij, dostopen vsem evropskim državljanom.

2.   Sedanji pravni okvir

2.1   EESO meni, da je pomembno, da se državljani lahko neomejeno gibljejo med vsemi državami članicami ter tako v Evropski uniji neovirano in brez negotovosti živijo, si ustvarijo družino in pridobijo lastnino.

2.2   Pogodbe in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah zagotavljajo svobodo gibanja in prebivanja, dostop do sodišča, spoštovanje temeljnih pravic, zlasti lastninske pravice, enakosti vseh pred zakonom, načela nediskriminacije, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravice sklepanja zakonske zveze in ustvarjanja družine v skladu z nacionalnimi zakoni ter pravice do nepristranskega sodišča.

2.3   Z večjo mobilnostjo državljanov znotraj EU se je povečalo število „mednarodnih“ zakonskih zvez in partnerstev med državljani različnih držav ali državljanov, ki živijo v različnih državah članicah ali v državi članici, katere niso državljani.

2.4   EESO se zaveda pomena učinkovitega uresničevanja teh pravic na območju brez notranjih meja, ne glede na obliko zveze med državljani različnih držav članic in ne glede na to, da lahko živijo v državi članici, katere niso državljani. Take okoliščine so pogosto povezane z lastništvom premičnin in/ali nepremičnin na ozemlju več držav članic EU.

2.5   Trenutno je v Evropi približno 16 milijonov mednarodnih parov. Leta 2007 je bilo od 2,4 milijona novo sklenjenih zakonskih zvez 13 % (310 000) mednarodnih. Podobno je bilo v istem letu od 211 000 registriranih partnerskih skupnosti 41 000 mednarodnih.

2.6   V petih državah je mogoče skleniti zakonsko zvezo med istospolnimi partnerji (na Nizozemskem od leta 2001, v Belgiji od leta 2003, v Španiji od leta 2005, na Švedskem od leta 2009 in na Portugalskem od leta 2010), medtem ko je bila „registrirana partnerska skupnost“ kot pravna kategorija uvedena nedavno in je priznana v 14 državah članicah (1). V vseh 14 državah je dovoljena registrirana skupnost istospolnih parov, registrirana partnerska skupnost tako med istospolnima partnerjema kot partnerjema različnih spolov pa je dovoljena le v Belgiji, Franciji, Luksemburgu in na Nizozemskem.

2.7   EESO je že leta 2006, ko je bil zaprošen za mnenje o zeleni knjigi o navzkrižju zakonov v zvezi z zakonskim premoženjskim razmerjem zakoncev, načeloma podprl (2) spremembe Uredbe (ES) št. 2201/2003, ki je razširila sodno pristojnost in pravo, ki se uporablja na področju zakonskih zvez, saj bi spremembe v teh točkah dopolnile uredbo o priznavanju sodnih odločb na področju zakonske zveze in skrbništva nad otroki. Že pri zeleni knjigi o razvezah je Odbor izrazil svoje mnenje glede sodne pristojnosti in prava, ki se uporablja, zato se sklicuje na to zelo podrobno mnenje (3).

2.8   Odbor se sprašuje tudi glede možnosti ločene obravnave vprašanja delitve skupnega premoženja (nepremičnine, premičnine in druge premoženjske pravice) z razširitvijo področja uporabe rationae personae te delitve na neporočene pare (ki lahko imajo tudi skupne otroke).

2.9   Morda bi bilo bolj logično pripraviti enoten pravni okvir in na eni strani obravnavati vse posledice razpada zakonske zveze, na drugi pa vse posledice prenehanja življenjske skupnosti neporočenega para, ki živi v registrirani partnerski skupnosti.

2.10   To bi nedvomno izboljšalo jasnost in razumljivost prava, ki se uporablja, ter olajšalo priznavanje sodnih odločb, ki vse okoliščine in posledice razveze ali prenehanja življenjske skupnosti pogosto urejajo v enotni končni sodbi.

2.11   EESO zaradi posebnih značilnosti zakonske zveze in registrirane partnerske skupnosti ter morebitnih pravnih razlik med obema oblikama partnerstva priznava, da je koristno imeti dva različna predloga uredbe: eden obravnava pristojnost, pravo, ki se uporablja, ter priznavanje in izvrševanje sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema, drugi pa pristojnost, pravo, ki se uporablja, ter priznavanje in izvrševanje sodnih odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti.

2.12   Odbor se sprašuje, ali ne bi bilo koristno na tem področju razmisliti o dodatnem neobveznem evropskem režimu (28. režim (4)), ki bi ga lahko pari v zakonski zvezi ali v registrirani skupnosti brez diskriminacije in prostovoljno izbrali. Kot smernica v tem smislu bi lahko veljal francosko-nemški sporazum o oblikovanju skupne ureditve razmerja med zakoncema (5).

2.12.1   Premoženjski vidiki zakonskih zvez in registriranih partnerskih skupnosti se pogosto urejajo z nepravdnim postopkom. Zato bi bilo po mnenju EESO primerno 28. režimu dodati nekatera določila o veljavnosti izvensodnih dogovorov na podlagi arbitraže (6), od česar bi imeli evropski državljani brez dvoma korist.

2.13   Oba instrumenta bi morala po mnenju Odbora zagotoviti:

—	predvidljivost in gotovost prava, ki se uporablja, s pomočjo jasnih in enotnih predpisov;

—	usklajeno pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, zlasti na področju družinskega prava;

—	samodejno priznavanje sodnih odločb in njihovo izvrševanje s pomočjo enotnega poenostavljenega postopka, s čimer bo zagotovljen pretok sodb brez postopka exequatur v zvezi s priznavanjem in izvrševanjem odločb;

—	uskladitev predpisov o sodni pristojnosti in pravu, ki se uporablja, v okviru ene same sodne oblasti za vse okoliščine, v katerih se znajde par, in zahtevo, da par opravi izbiro;

—	opredelitev usklajenega, strukturiranega in lahko dostopnega pravnega okvira, ki bo poenotil in uskladil terminologijo v zvezi z vsemi temami in koncepti, ter zahtev v zvezi s podobnimi predpisi za vsa področja (npr. vzporedni postopki, klavzule o sodni pristojnosti itd.).

3.   Predloga Komisije

3.1   V poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010: Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU  (7) je Komisija ugotovila, da so negotovosti v zvezi s premoženjskimi pravicami mednarodnih parov ena od glavnih ovir, s katerimi se državljani srečujejo pri vsakodnevnem uresničevanju svojih pravic.

3.2   Predloga Komisije temeljita na členu 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3.3   Komisija je Svetu pred kratkim predstavila dve pobudi v zvezi s pravom, ki se uporablja na področju premoženjskih pravic mednarodnih parov. Prva obravnava določitev sodne pristojnosti, pravo, ki se uporablja, ter priznavanje in izvrševanje sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema, druga pa zadeva iste teme v zvezi s premoženjskopravnimi posledicami registriranih partnerskih skupnosti.

3.4   Komisija s predlogoma poskuša premostiti razlike v pravnih sistemih v EU in olajšati življenje mednarodnih parov brez usklajevanja ali spreminjanja temeljne zakonodaje držav članic na področju sklepanja zakonskih zvez ali registriranih skupnosti, vendar želi:

—	mednarodnim poročenim parom omogočiti, da bi lahko izbrali pravo, ki se bo uporabilo za njihovo skupno premoženje ob smrti enega od zakoncev ali razvezi;

—	izboljšati pravno varnost za registrirane skupnosti mednarodnega značaja in kot splošni predpis za premoženje registriranih parov uveljaviti zakonodajo države registracije skupnosti;

—	izboljšati pravno varnost za mednarodne pare (zakonske ali registrirane skupnosti) z vzpostavitvijo usklajenih predpisov za opredelitev sodne pristojnosti in prava, ki se uporablja, na podlagi seznama objektivnih naveznih okoliščin, naštetih po pomembnosti;

—	izboljšati predvidljivost za mednarodne pare in poenostaviti postopek za priznanje odločb in aktov, sprejetih po vsej EU, z možnostjo, da bi eno samo sodišče obravnavalo različne vloge državljanov.

3.5   Predloga predvidevata tudi oblikovanje spletne strani v okviru Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ki bi dajala informacije o obstoječih registrih na področju premoženjskih razmerij med zakoncema in nacionalnih predpisih.

3.6   Predloga mora po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno potrditi Svet ministrov EU.

4.   Splošne ugotovitve

4.1   EESO je prepričan, da bi bilo treba pravo, ki se uporablja za poročene pare, določiti ob sklenitvi zakonske zveze, da bi se preprečila izbira zakonodaje, ki s sklenjeno zakonsko zvezo nima pravne povezave. Pri že obstoječih zakonskih zvezah, pri katerih izbira ni bila opravljena, bi bilo treba pripraviti seznam objektivnih naveznih okoliščin, da se opredeli pravo, ki se uporablja, v skladu s sistemom iz nedavno sprejete uredbe Rim III (8).

4.1.1   EESO je prepričan, da bi uvedba predpisov, ki poročenim parom dajejo omejeno izbiro prava, ki se uporablja, povečala pravno varnost in bi zainteresiranim parom omogočila določen manevrski prostor pri izbiri zakonodaje, ki naj bi veljala za njihovo lastnino, hkrati pa zaščitila interese tretjih strank.

4.1.2   Pri registriranih partnerskih skupnostih je pravo, ki se uporablja, pravo države, v kateri je skupnost registrirana.

4.1.3   EESO poudarja potrebo po jasnem in ustreznem sistemu informiranja o izbiri prava, ki se uporablja, kakor je navedeno v Uredbi Sveta št. 1259/2010 in predlogu COM(2011) 126 konč., da bi bilo parom omogočeno pravilno razumevanje prava o razvezi in predpisov, ki urejajo premoženjska razmerja.

4.1.4   Odbor meni, da je pravna varnost prednostna, zato je zaskrbljen glede tega, ali bo dejansko mogoče upoštevati izbiro para glede pravne ureditve, ki naj bi veljala za njuno premoženje, če izbereta pravo države, ki ni država, v kateri se dejansko nahaja njuno premoženje.

4.1.4.1   Odbor meni, da bi bilo za zagotovitev tako pravne varnosti kot pravice zakoncev, da zavarujeta vrednost svojega osebnega premoženja in nepremičnin, priporočljivo imeti pravično oceno premoženja ob sklenitvi zakonske zveze in v času ločitve ali razveze.

4.1.4.2   EESO poziva, naj vsi akti v zvezi z zakonskim premoženjem vsebujejo navedbo ureditev, ki velja za par. To je posebej pomembno v primeru delnic in deležev, življenjskih zavarovanj, pokojninskih skladov in podobnih vrst premoženja.

4.1.5   EESO se sprašuje o posledicah za tretje stranke, če izbira prava, ki se uporablja, ne ustreza pravu, ki velja na dejanski lokaciji premoženja, ki bi se lahko nahajalo tudi zunaj EU.

4.2   EESO meni, da je pomembno odpraviti probleme, povezane s priznavanjem sodnih odločb in instrumentov, da se zmanjšajo stroški in skrajša čas, ki je potreben za priznanje odločb, in prepreči možnost pritožb na sodiščih v različnih državah članicah.

4.3   Predpisi glede delitve premoženja bi razširili sodno pristojnost sodišča, ki obravnava razvezo ali dedovanje, na vprašanja, ki so povezana tudi z delitvijo premoženja. To bi ljudem dalo več pravne varnosti, kajti sodišče, ki bi obravnavalo razvezo ali dedovanje, bi obravnavalo tudi delitev premoženja.

4.3.1   Odbor je zaskrbljen glede tega, kako dolgo bo trajalo, da bodo države članice prilagodile svojo nacionalno zakonodajo, in glede datuma, ko bodo predpisi o premoženjskih razmerjih začeli veljati.

4.4   EESO meni, da je bistveno s samodejnim priznanjem po vsej EU zagotoviti nemoten pretok sodnih odločb ter jih uveljaviti s pomočjo poenostavljenih in enotnih postopkov ter zagotoviti usklajenost, ki je potrebna za pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah.

4.5   EESO je prepričan, da bi moral biti splošen cilj opredelitev usklajenega, strukturiranega in enostavno dostopnega pravnega okvira. Meni tudi, da je za dosego tega treba poenotiti in uskladiti terminologijo, ki se uporablja za vse teme in koncepte, ter zahteve v zvezi s podobnimi pravili za vsa področja (npr. lis pendens (vzporedni postopki), klavzula o sodni pristojnosti, običajno prebivališče ipd.).

4.6   Prav tako Odbor meni, da je treba na notranjem trgu dopustiti priznavanje, izvrševanje in pretok sodnih odločb brez postopka exequatur v skladu s predlaganimi spremembami (9) predpisov na področju civilnih in gospodarskih zadev, kakor je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001, ob upoštevanju izjem javnega reda in skladnosti z Listino temeljnih pravic.

4.7   EESO se strinja, da bi moralo različne postopke, npr. razvezo, ločitev in delitev premoženja para, obravnavati isto sodišče. Pristojna sodišča so ista, kot jih določa uredba Bruselj IIa.

4.7.1   Odbor poudarja pomen preprečevanja vzporednih postopkov in uporabe različnega materialnega prava glede premoženja poročenih ali registriranih parov.

4.8   EESO poudarja tudi pomen ukrepanja EU, da se na sodiščih s sodno pristojnostjo zagotovi usposabljanje pravosodnih delavcev, ki bodo morali uporabljati nov regulativni okvir za premoženje poročenih in registriranih parov.

4.9   Poročeni pari in registrirani partnerji morajo imeti ustrezne informacije o posledicah svoje izbire pravne ureditve, ki bo veljala za njihovo premoženje v primeru, da se slednje prenese, zlasti če se izbrana pravna ureditev razlikuje od prava države, kjer se premoženje dejansko nahaja.

4.10   V skladu s sklepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 24. in 25. februarja 2011„je treba temeljne pravice upoštevati tudi pri pripravi pravnih aktov, za katere se ne uporablja zakonodajni postopek“ (10). Odbor je prepričan, da bi Agencija za temeljne pravice lahko in morala imeti dejavno vlogo pri zagotavljanju tehnično-pravne pomoči, da se parom zagotovi učinkovito uresničevanje njihovih pravic.

5.   Posebne ugotovitve

5.1   Predlagani predpisi v zvezi s premoženjem zakoncev

5.1.1   Odbor se strinja, da bi morala opredelitev premoženjskega razmerja med zakoncema zajeti vidike vsakodnevnega upravljanja premoženja obeh zakoncev in njegovo delitev ter ne bi smela vplivati na naravo stvarnih pravic v zvezi z lastnino, opredelitev premoženja in pravic, niti na določitev prednostnih pravic imetnikov takih pravic, ob upoštevanju izjem javnega reda, kakor jih opredeljuje pravo držav članic.

5.1.2   Odbor izraža zaskrbljenost glede zagotovitve usklajenosti na področju sodne pristojnosti med veljavnimi predpisi iz Uredbe Sveta (EU) 1259/2010 (razveza in prenehanje življenjske skupnosti) in Uredbe 2201/2003 (zakonska zveza) ter predpisi, ki so predvideni v predlogu uredbe o premoženjskih razmerjih zakoncev (glej Poglavje II, člena 4 in 5, ter Poglavje III, členi 15–18).

5.1.2.1   EESO meni, da bi lahko izbira različnih ureditev v različnih primerih – če bi bila prepuščena le presoji obeh partnerjev – povzročila nepotrebno zapletenost in morebitne spore glede pristojnosti ter imela temu ustrezne posledice, kar bi bistveno povečalo stroške in zamude. Odbor meni, da bi bilo treba sodno pristojnost opredeliti ob sklenitvi zakonske zveze.

5.1.3   Načelo vzajemnega priznavanja na področju prostega pretoka sodnih odločb, javnih listin in sodnih poravnav na področju premoženjskih razmerij med zakoncema bi moralo preprečiti možnost nadaljnjih postopkov. Kakršna koli vrsta postopka exequatur (glej uredbi Bruselj I in II) bi povečala stroške in podaljšala trajanje postopka.

5.1.4   EESO je prepričan, da bi moral člen 4 obeh uredb izključiti možnost, da je potrebno strinjanje obeh strank, da se razširi sodna pristojnost sodišča, ki obravnava vlogo za prenehanje ali razveljavitev, na premoženjskopravne posledice, povezanih z vlogo.

5.2   Predlagani predpisi v zvezi s premoženjem parov v registrirani partnerski skupnosti

5.2.1   EESO meni, da je v povezavi s premoženjskimi vidiki pri opredelitvi pravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti za partnerje in tretje stranke bistveno upoštevati značilnosti take skupnosti.

5.2.2   EESO izraža zaskrbljenost, da utegnejo predpisi iz Poglavja III predloga uredbe COM(2011) 127 konč. (registrirane partnerske skupnosti) nasprotovati veljavnim predpisom držav, kjer se premoženje dejansko nahaja.

5.2.3   Glede na razlike med sistemi držav, ki dopuščajo registrirane partnerske skupnosti, in za okrepitev spoštovanja pravic partnerjev registriranih skupnosti in pravic tretjih strank, bi bilo primerno uskladiti informacijske sisteme, postopke javne objave in izvrševanje pravic, povezanih s premoženjem parov, zlasti če se premoženje nahaja v državah, ki take skupnosti ne priznavajo.

5.3   Dostop do informacij o premoženjskih razmerjih v državah članicah

5.3.1   EESO poudarja pomen zagotavljanja ustreznega dostopa do informacij predvsem za zakonce in partnerje registriranih skupnosti, pa tudi za sodišča s sodno pristojnostjo in pravosodne delavce s pomočjo praktičnih vodičev v jezikih EU in s pripravo spletne strani v vseh uradnih jezikih EU.

5.3.2   Odbor meni, da je nujno pripraviti program usposabljanja za uradnike sodišč ter pravosodne delavce in uporabnike prava, pa tudi za izmenjavo izkušenj, da se ustrezno razširi strokovno znanje in seznanjenost z nacionalnimi pravnimi sistemi na tem področju.

5.3.3   EESO poziva k vzpostavitvi evropske mreže nacionalnih točk tehnično-pravne pomoči v okviru Agencije za temeljne pravice, da se zakoncem in partnerjem registriranih skupnosti zagotovi brezplačno in zavestno uresničevanje pravic na področju premoženjskih razmerij.

---

(1)  Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Irska, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Slovenija, Švedska in Združeno kraljestvo.

(2)  UL C 325, 30.12.2006, str. 71.

(3)  UL C 24, 31.1.2006, str. 20.

(4)  UL C 21, 21.1.2011, str. 26.

(5)  Glej France – Conseil des Ministres z dne 23. marca 2011.

(6)  Predlog italijanskega ministrstva za pravosodje; glej tudi točko 26 o veljavnosti arbitražne klavzule v sodbi Sodišča EU v zadevi C-185/07 (sodba West Tankers).

(7)  Sprejeto 27. oktobra 2010.

(8)  Glej Uredbo (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010, UL L 343, 29.12.2010, str. 10.

(9)  Glej COM(2010) 748 konč.

(10)  Glej sklepe Sveta o vlogi Sveta Evropske unije pri zagotavljanju učinkovitega izvajanja Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, 24. in 25. februar 2011.

---