9.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 204/25

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da je celostni pristop k vseevropskim omrežjem (TEN) ena od možnosti za dosego cilja, tj. trajnostnega razvoja Evropske unije.

1.2

EESO je prepričan, da celostni pristop lahko pospeši vzpostavitev načrtovanih vseevropskih omrežij in zmanjša s tem povezane stroške izgradnje, za razliko od pristopa, ki ne upošteva možnih sinergij med različnimi omrežji.

1.2.1

Zato Odbor poziva Evropsko komisijo, da v okviru priprav na naslednjo vmesno oceno pripravi predloge za obsežnejšo finančno podporo celostnemu pristopu k vseevropskim omrežjem (kot celoti, tj. tudi vsem stranskim omrežjem) v obliki sklada za celostni pristop.

1.3

EESO je analiziral pogoje za uspešen celostni pristop k vsem vseevropskim omrežjem in ugotovil, da je učinkovita sinergija mogoča le v primeru konvergence sektorjev (1). Nadaljnji pomemben pogoj za učinkovitost celostnega pristopa je čim hitrejša vzpostavitev temeljne omrežne strukture.

1.4

EESO se zavzema za to, da se sporočilo Komisije dopolni z analizo, v kateri bi proučili, v kakšni meri je pristop dvanajstih novih držav članic k EU vplival na možnosti in obseg uporabe celostnega pristopa v teh državah.

1.5

Odbor ugotavlja, da je celostni pristop k vseevropskim omrežjem izredno pomemben, ker lahko:

1.6

EESO meni, da so znanstvene raziskave, ki se izvedejo na pobudo Skupnosti ali držav članic, posebno pomembne za optimalno učinkovitost celostnega pristopa k vseevropskim omrežjem, vendar ugotavlja, da so sedanje raziskave razdrobljene po posameznih temah in sektorjih. Zato poziva Komisijo in Svet, da za celotno področje evropskih znanstvenih raziskav oblikujeta in izvajata programe za iskanje sinergij med različnimi omrežji, ki sestavljajo zapleteno strukturo TEN.

1.7

V nekaterih državah članicah EU je bilo osnovno ogrodje optičnega omrežja vzpostavljeno za tehnične potrebe nekaterih nacionalnih infrastruktur (npr. električnih ali železniških omrežij) in EESO je prepričan, da je treba ta omrežja v okviru uresničevanja celostnega pristopa bolj izkoristiti v komercialne namene (za telekomunikacije, prenos podatkov ipd.).

1.7.1

Glede na hiter razvoj lokalne infrastrukture v mnogih državah članicah EU pa EESO obenem meni, da bi bilo treba to novo infrastrukturo – ob upoštevanju celostnega pristopa – uporabiti za pospešitev razvoja optičnih omrežij in vzpostavljanje inteligentne infrastrukture na lokalni ravni (2). Glavni element takšne lokalne infrastrukture bi moral biti celostni geografski informacijski sistem (GIS) (3). Tako bi dosegli celostni pristop k lokalni omrežni infrastrukturi na podlagi informacijskega sistema (intelligent infrastructure management system, IIMS – „sistem inteligentnega upravljanja infrastrukture“).

1.8

Odbor predlaga, da Komisija v svojih načrtih za celostni pristop k vseevropskim omrežjem upošteva integrirane obnovljive tehnologije zemeljskega plina ter tehnologije za okolju prijazno proizvodnjo električne energije. Kjer proizvodnja električne energije poteka bliže končnemu uporabniku, lahko te tehnologije zmanjšajo emisije CO2.

1.8.1

V okviru tega pristopa bi si bilo treba prizadevati za sinergijo, usklajevanje in varčevanje, ki jih je mogoče doseči z razvojem plinskih in biotehnologij.

1.9

Glede na možno sinergijo vseevropskih energetskih omrežij v baltskih državah, ki so nove članice EU, EESO meni, da bi bilo treba v okviru celostnega pristopa sprejeti enega od možnih in najhitreje uresničljivih ukrepov ter z „energetskim mostom“ v mrežo povezati sisteme držav ob Baltskem morju s sistemi EU. Pri tem projektu se je treba dolgoročno (2020) izogniti nasedlim stroškom  (4) na področju prenosnih omrežij.

2.1

Razvoj, povezovanje, večje vključevanje in boljše usklajevanje evropske energetske, prometne in telekomunikacijske infrastrukture so ambiciozni cilji, ki so navedeni v Pogodbi ES (5), pa tudi v smernicah za rast in delovna mesta (6), ki temeljijo na lizbonski strategiji.

2.2

V členih 154–156 Pogodbe ES in smernicah za rast in delovna mesta so določeni cilji v zvezi z razvojem, povezovanjem, večjim vključevanjem in boljšim usklajevanjem evropske energetske, prometne in telekomunikacijske infrastrukture.

2.3

Na podlagi zgoraj navedenih določb Pogodbe ES in smernic je nastala zamisel o vseevropskih prometnih, energetskih in telekomunikacijskih omrežjih, ki so neke vrste „ožilje“ gospodarstva Skupnosti.

2.4

Za zagotovitev čim večje učinkovitosti vseevropskih omrežij, zlasti z vidika krepitve konkurenčnosti Evropske unije, je Evropska komisija julija 2005 pooblastila usmerjevalno skupino, ki jo je oblikovala prav v ta namen, da pripravi skupen pristop k boljšemu usklajevanju različnih instrumentov Skupnosti za podporo vseevropskih prometnih, energetskih in telekomunikacijskih omrežij.

2.4.1

Usmerjevalna skupina se je ukvarjala predvsem z naslednjimi vprašanji:

2.5

To mnenje obravnava sporočilo Komisije o vseevropskih omrežjih: Za celostni pristop (COM(2007) 135 konč.), ki je rezultat dela usmerjevalne skupine.

3.1.1

Od zadnje širitve EU leta 2007 vseevropska prometna omrežja vključujejo trideset prednostnih projektov, ki naj bi bili dokončani do leta 2020. Poleg tega je Komisija nedavno poudarila potrebo po razširitvi teh omrežij na sosednje države (7).

3.1.2

Izvedba teh obsežnih projektov glede na začetni časovni načrt zamuja. Čeprav je nekaj projektov že – ali bo kmalu – zaključenih (8), poteka gradnja prometnih poti, ki so bile določene za prednostne, še vedno prepočasi. EESO je v mnenju na lastno pobudo (9) izčrpno opisal razloge za takšno stanje.

3.1.3

Od 30 prednostnih projektov jih je 18 železniških, 2 pa sta vezana na celinske plovne poti in pomorski promet. Tako je bila posebna prednost namenjena načinom prevoza, ki so okolju najbolj prijazni. Karte v študiji (10), ki jo je za Evropsko komisijo izdelal ECORYS, prikazujejo sedanje stanje 30 prednostnih projektov in stanje, predvideno za konec večletnega finančnega okvira leta 2013. Iz kart je jasno razvidno, da omrežje še ni dokončano.

3.1.4

Komisija v sporočilu, ki ga obravnava to mnenje, povzema finančna sredstva, namenjena za izvedbo TEN-T v finančnem obdobju 2000–2006, ter našteva finančne mehanizme v večletnem finančnem okviru 2007–2013. Tako je bilo v tem finančnem obdobju za razvoj vseevropskih prometnih omrežij iz proračuna EU namenjenih 8,013 milijard EUR.

3.1.5

ESRR in kohezijski sklad bosta še naprej glavna vira pomoči Skupnosti za sofinanciranje projektov vseevropskih prometnih omrežij v obdobju finančnega načrtovanja 2007–2013. Prispevek Skupnosti za izvedbo vseevropskih prometnih omrežij mora biti na splošno osredotočen na čezmejne odseke in ozka grla.

3.1.6

Evropska investicijska banka bo še naprej financirala prometno infrastrukturo s posojili in s posebnim jamstvenim instrumentom v višini 500 milijonov EUR iz lastnih sredstev EIB in 500 milijonov EUR iz proračuna TEN-T (kar predstavlja 6,25 % vseh sredstev).

3.2.1

Januarja 2007 je Komisija v prednostnem načrtu medsebojnega povezovanja analizirala napredek prednostnih projektov v evropskem interesu. Na področju električne energije le malo projektov (12 od 32) napreduje v skladu z načrti. Doslej je bilo zaključenih le pet projektov (11).

3.2.2

Pri plinskih omrežjih se stanje zdi boljše: sedem od desetih projektov bo predvidoma zaključenih v obdobju 2010–2013. Po drugi strani pa zamuja izgradnja 29 terminalov za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) (12) in skladiščnih zmogljivosti. Devet od teh projektov je popolnoma opuščenih, delo na petih projektih pa ustavljeno.

3.2.2.1

Komisija je kot glavni razlog za zamude in pomanjkljivosti navedla zapletenost načrtovanja in postopkov odobritve. Drugi razlogi so nasprotovanje javnosti, nezadostna finančna sredstva in struktura vertikalno povezanih energetskih podjetij.

3.2.3

EU bo morala do leta 2013 vložiti vsaj 30 milijard EUR v infrastrukturo (6 milijard EUR za prenos električne energije, 19 milijard EUR za plinovodno omrežje in 5 milijard EUR za terminale za utekočinjeni zemeljski plin – LNG), če želi v celoti uresničiti navedene prednostne projekte. Naložbe pa niso nujne le pri čezmejnih povezavah, temveč tudi na področju proizvodnje energije.

3.2.4

Naložbe v TEN-E lahko dobijo finančno podporo iz proračunskih sredstev Evropske unije, vendar se ta odobri le v posebnih in utemeljenih primerih. Gre za proračunsko postavko, namenjeno izključno financiranju vseevropskih omrežij. Možno pa je tudi financiranje iz kohezijskega in strukturnih skladov (skladi predstavljajo več kot tretjino proračuna in so namenjeni financiranju regionalnega razvoja, med drugim na področju energetskih omrežij).

3.2.5

Pri izvajanju naložb se uporabljajo tudi drugi finančni instrumenti (skladi, posojila). Evropska investicijska banka je glavni vir financiranja vseevropskih omrežij. Med letoma 1993 in do konca leta 2005 je celotni znesek posojil za financiranje vseh vseevropskih omrežij znašal 69,3 milijarde EUR, od tega je bilo 9,1 milijarde EUR uporabljene za energetska omrežja.

3.3.1

Vzpostavitev infrastrukture telekomunikacijskih omrežij je od vseh omrežij TEN najbolj napredovala. Po letu 1988 so se telekomunikacijske storitve vedno bolj odpirale konkurenci, kar je imelo daljnosežne posledice. Večja konkurenca je spodbudila naložbe in inovacije, pojavile so se nove storitve, cene za potrošnike pa so se precej znižale.

3.3.2

Naložbe so trenutno namenjene predvsem posodobitvi obstoječih omrežij v omrežja naslednje generacije, širjenju mobilne telefonije tretje generacije in drugih brezžičnih infrastruktur ter zagotavljanju širokopasovnega dostopa na podeželskih območjih EU.

3.3.2.1

Te naložbe se lahko uporabijo za postavitev optičnih omrežij, pri katerih stroški gradbenih del in napeljave v stavbah predstavljajo 70 % stroškov izvedbe. Gradnja železniških prog, cest in energetskih vodov lahko olajša razširitev teh omrežij na slabo oskrbovana območja.

3.3.3

Glavni problem v zvezi z evropskim telekomunikacijskim omrežjem je premoščanje širokopasovne vrzeli. Med mestnimi in podeželskimi območji obstajajo velike razlike, zato morajo države članice sprejeti konkretne ukrepe in določiti cilje za premostitev te vrzeli do leta 2010.

3.3.4

Za razvoj usklajenega načrtovanja in dosego pokritosti s širokopasovnim dostopom je potrebno boljše usklajevanje in povezovanje različnih virov financiranja (strukturnih skladov, sklada za razvoj podeželja, sredstev za TEN in nacionalnih virov).

3.4.1

Kombinacija železnice in ceste je prvi primer sinergije med vseevropskimi omrežji (13). Prednosti takšne kombinacije so predstavljene v sporočilu Komisije o razširitvi glavnih vseevropskih prometnih osi na sosednje države (14). Med najpomembnejše sodijo boljša izraba površin, skupni gradbeni projekti, manjše posledice za vizualno podobo pokrajine, manjša razkosanost ozemlja, ukrepi za omejitev vpliva skupnih infrastruktur (protihrupna zaščita, prehodi za majhne in velike divje živali ipd.). S kombiniranimi strukturami je mogoče tudi bistveno znižati stroške in zmanjšati negativne vplive na okolje.

3.4.2

Izvedena je bila študija (15) o možnostih razvoja ostalih kombinacij (napeljava visokonapetostnega daljnovoda skozi železniške predore, namestitev telekomunikacijskih – zlasti optičnih – kablov ob železniških progah), ki je vključevala analizo tehnične izvedljivosti, finančnih posledic za projekte in zapletenosti postopkov. Rezultati študije so predstavljeni v nadaljevanju.

3.4.2.1

Razen kombinacije plinovoda z ostalimi infrastrukturami, ki se zaradi obsežnosti zahtevanega varovanega območja zdi tehnično težko izvedljiva, ima kombiniranje ostalih vrst TEN resnične prednosti.

3.4.2.2

Najobetavnejše se zdijo sinergije med telekomunikacijskimi in prometnimi omrežji. Vsako prometno omrežje se lahko optimizira z lastnim komunikacijskim omrežjem, ki se uporablja za upravljanje prometnega omrežja. V večini primerov so železniška in avtocestna omrežja že opremljena s tovrstnimi komunikacijskimi omrežji. V nekaterih primerih se presežna zmogljivost teh omrežij uporablja v druge namene, na primer za prenos podatkov.

3.4.2.3

Sistematično iskanje sinergij med omrežji za upravljanje infrastrukture in telekomunikacijskimi omrežji pa je zaenkrat še redko.

3.4.2.4

Zanimive rešitve, ki vključujejo povezavo električne, prometne in telekomunikacijske infrastrukture, so polaganje visokonapetostnih kablov vzdolž bregov kanalov in rek, povezave nizkonapetostnih omrežij (2-krat 25 kV) ob železniških progah za visoke hitrosti in bolj sistematično povezovanje podzemnih visokonapetostnih daljnovodov (300 do 700 kV) ob poteh prometnih omrežij. Ti predlogi ne nadomeščajo potrebe po takojšnji povezavi nacionalnih visokonapetostnih omrežij, pač pa so predlogi za boljšo povezanost nacionalnih električnih omrežij v prihodnosti, v času med izvajanjem velikih infrastrukturnih projektov.

3.5.1

Lizbonska strategija za rast in delovna mesta poziva k vzpostavitvi vseevropskih omrežij na podlagi pristopa, ki je skladen s trajnostnim razvojem.

3.5.2

Večina prednostnih projektov vseevropskih prometnih omrežij so projekti, ki spodbujajo okolju prijaznejše in energetsko učinkovitejše načine prevoza, kot sta železnica in prevoz po celinskih plovnih poteh. Dokončanje vseevropskih prometnih omrežij bo pozitivno vplivalo na okolje. Če bodo emisije CO2, ki jih povzroča promet, še naprej naraščale kot doslej, bodo do leta 2020 za 38 % večje kot danes. Po mnenju Komisije bo dokončanje 30 prednostnih osi to povečanje upočasnilo za približno 4 %, kar pomeni zmanjšanje emisij CO2 za 6,3 milijona ton letno.

3.5.3

Medsebojne povezave nacionalnih energetskih omrežij bodo ob hkratni uporabi obnovljivih virov energije v vseh državah članicah omogočile boljšo izrabo zmogljivosti in s tem zmanjšanje negativnih vplivov na okolje.

3.5.4

Zakonodaja Skupnosti s področja varstva okolja določa jasen okvir za izvedbo glavnih projektov. Smernice Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja se jasno sklicujejo na ta okvir (16). Za vsak nov infrastrukturni program na področju vseevropskih omrežij je treba izvesti strateško okoljsko presojo (17) in oceniti vsak projekt posebej (18). Te presoje so lahko tudi temelj za proučitev možnih sinergij.

3.5.5

Vsak projekt mora biti v skladu z zakonodajo Skupnosti s področja protihrupne zaščite, varstva voda ter varovanja rastlinstva in živalstva (19).

3.5.6

Če nobena alternativna možnost za projekt, ki je bil opredeljen kot projekt javnega interesa, ni optimalna rešitev v skladu z zakonodajo Skupnosti, se lahko sprejmejo izravnalni ukrepi, ki omogočajo izvedbo projekta z nadomestitvijo morebitnih negativnih vplivov.

3.6.1

Kombiniranje skladov pri izvedbi vseevropskih omrežij je povezano s precejšnimi težavami ali celo spori. Komisija se že dolgo ukvarja z vprašanjem kopičenja sredstev Skupnosti iz različnih virov za izvedbo istega projekta. Računsko sodišče je v svojih poročilih o projektih vseevropskih omrežij, ki jih izvaja Komisija, opozorilo na to problematiko.

3.6.2

V sporočilu, ki ga obravnava to mnenje EESO, usmerjevalna skupina ugotavlja, da je treba možnost kopičenja subvencij iz več skladov Skupnosti izključiti. Za zagotovitev proračunske preglednosti in v smislu dobrega finančnega poslovanja finančna uredba in/ali temeljni sektorski akti, ki so že bili sprejeti ali so v postopku sprejemanja, izključujejo uporabo različnih finančnih instrumentov Skupnosti za isti ukrep.

3.6.3

Pomembna ugotovitev v sporočilu Komisije, ki bistveno vpliva na kombinirane naložbe TEN, je, da se stroški projekta, ki je del operativnega programa, financiranega s strukturnimi in/ali kohezijskim skladom, ne morejo kriti z drugimi finančnimi sredstvi Skupnosti.

3.6.3.1

To pomeni, da se npr. izdatki za opremo ERTMS ali elektrifikacijo železniške proge, ki se ne financirajo iz strukturnih skladov ali kohezijskega sklada, vsekakor lahko financirajo s sredstvi za vseevropska omrežja. Dejansko gradnjo železniške proge bi lahko financirali s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ali iz kohezijskega sklada. Projekti pa se lahko razdelijo tudi na regionalne odseke, ki se lahko sofinancirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj/kohezijskega sklada ali pa s sredstvi za vseevropska omrežja.

4.1.1

Zaradi razvoja plinskih proizvodnih tehnologij (kombinirane tehnologije (20), soproizvodnja električne energije in toplote (21)) so naložbe na področju električnih omrežij bolj tvegane (prenos električne energije zamenjujeta prenos zemeljskega plina in razvoj lokalnih naprav za soproizvodnjo električne energije in toplote na plin ter majhnih in mikro naprav za soproizvodnjo).

4.1.2

Razvoj novih tehnologij za prenos plina povečuje naložbeno tveganje na področju plinskih omrežij (prenos zemeljskega plina po plinovodih nadomešča prevoz z ladjami in tovornjaki ob uporabi postopkov CNG (22) in LNG).

4.1.3

Zbliževanje sektorjev električne energije in plina (podjetij, dejavnih v teh sektorjih), tj. konvergenca glede na lastninska razmerja, upravljanje in organizacijo, je pogoj za celostni tehnološki pristop k uporabi zemeljskega plina ter proizvodnji električne energije in toplote. Zato se je treba nujno oddaljiti od razmišljanja, ki je omejeno na posamezen sektor (in ne več obravnavati sektorja električne energije in plina kot ločeni industriji). Posebej pomembno je pospešiti konvergenco električne in plinske industrije v novih (srednje- in vzhodnoevropskih) državah članicah EU, hkrati pa upoštevati socialne posledice v teh državah, tako „novih“ kot „starih“.

4.2.1

V nekaterih državah EU, mednje sodijo tudi nekatere nove države članice (npr. Poljska), so bila v tehnične namene (elektrika (23) in železnica (24)) vzpostavljena večja optična omrežja, ki se sicer vedno bolj uporabljajo v komercialne namene (25), vendar ogromne možnosti povezovanja doslej še niso izkoriščene. Tudi v industriji plina obstoječe možnosti še niso popolnoma izkoriščene. Vendar pa gre tu zlasti za možnosti, ki jih ponuja združitev tehničnih optičnih omrežij različnih infrastruktur (elektrika, železnica) in telekomunikacijskega omrežja v učinkovito dostopovno omrežje.

4.2.2

Mnoge države EU, zlasti nove članice, trenutno intenzivno gradijo komunalno infrastrukturo, kot so vodovodi in kanalizacija, ki jo sofinancira EU, zlasti s sredstvi iz sklada za regionalni razvoj in kohezijskega sklada. To pa je enkratna priložnost za povezavo te infrastrukture z optičnimi omrežji. Za podeželje in majhna mesta v Evropi bi bil to velik korak naprej pri posodabljanju. Praktično izvedbo takšne povezave bi bilo mogoče učinkovito podpreti z uveljavljanjem pobud za dodeljevanje sredstev EU za razvoj lokalne infrastrukture, npr. s spodbujanjem razvoja integrirane infrastrukture.

4.2.3

Optično omrežje bi lahko služilo kot temelj za razvoj inteligentne lokalne infrastrukture, ki bi vključevala (tehnično) usmerjanje različnih (inteligentnih) delov infrastrukture (vodovodi, kanalizacija, promet, omrežja za ogrevanje, javna varnost) in njihovo upravljanje (v zvezi s tehničnim nadzorom in na trgu storitev). Glavni element inteligentne lokalne infrastrukture bi moral biti celosten geografski informacijski sistem GIS (ki bi ga upravljala občina/regija in bi bil dostopen za vsa infrastrukturna podjetja, dejavna na nekem območju). V GIS se trenutno skriva največji potencial za povezovanje lokalnih infrastrukturnih omrežij.

4.3.1

Obnovljive tehnologije zemeljskega plina (tehnologije soproizvodnje električne energije in toplote (26) – majhne naprave, ki temeljijo na postopku uplinjanja biomase, proizvedene na velikih kmetijah) omogočajo omejitev širjenja električnih omrežij in s tem povezanih izgub pri prenosu po daljnovodih ter učinkovitejšo izrabo primarnih virov energije, ob hkratnem zmanjšanju emisij CO2.

4.3.2

Zelo pomembna kategorija integriranih tehnologij so okolju prijazne tehnologije (okolju prijazna soproizvodnja električne energije in toplote), ki so usmerjene v proizvodnjo energije (električne in toplotne) in uporabo odpadkov (komunalnih in kmetijskih odpadkov ter odpadkov iz predelave kmetijskih izdelkov in živil).

4.4.1

Cilj celostnega financiranja infrastrukture z javno-zasebnimi partnerstvi je učinkovitejša uporaba sredstev EU za razvoj infrastrukture, zlasti v novih državah članicah.

4.4.2

V starih državah članicah (EU-15) so se z javno-zasebnimi partnerstvi financirali predvsem veliki infrastrukturni projekti, v novih (srednje- in vzhodnoevropskih) državah članicah pa bi bilo treba javno-zasebna partnerstva uporabiti za financiranje majhnih infrastrukturnih naložb na lokalni ravni. Zato je sedaj vedno večjega pomena, da se izkušnje z javno-zasebnimi partnerstvi, pridobljene v starih državah članicah, prenesejo na nove države članice (pri čemer je treba upoštevati, da neposreden prenos izkušenj ni možen, ravno tako kot ni mogoče primerjati financiranja posameznih velikih infrastrukturnih projektov s financiranjem majhnih, a številnih projektov).

4.4.3

Zaradi razpoložljivosti sredstev EU se pogosto dogaja, da lokalne oblasti nekaterih (tudi srednje- in vzhodnoevropskih) držav članic dovoljujejo prekomerne naložbe v infrastrukturo posameznih sektorjev (npr. vodovodi ali kanalizacija), pri tem pa ne izkoristijo potenciala povezovanja sektorskih infrastruktur v fazi naložb. To je zelo zaskrbljujoče, ker tako zapravijo možnost za zmanjšanje stroškov naložb v infrastrukturo (in tudi sredstva EU se uporabijo manj učinkovito). Nadalje to pomeni, da morajo lokalne skupnosti nositi neupravičene stroške prihodnje uporabe infrastrukture, v katero je bilo vloženih preveč sredstev (višji stalni stroški uporabe infrastrukture, ki jih morajo kriti lokalni prebivalci). Sodelovanje zasebnega kapitala pri financiranju infrastrukture je učinkovito sredstvo za izkoriščanje sinergije in zmanjšanje tveganja prekomernih naložb.