20.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 168/44

1.1

Odbor podpira aktivno zavzemanje in prizadevanja Evropske unije na mednarodni ravni za omejitev proizvodnje in uporabe živega srebra v svetu ter za zagotovitev varnih načinov skladiščenja in odstranjevanja. Za dosego tega cilja mora biti Evropa pri reševanju problemov z živim srebrom v Uniji zgled ostalim delom sveta in podpirati boljše nadzorne ukrepe po vsem svetu.

1.2

Zato Odbor podpira splošen cilj posebnega predloga Komisije v predlagani uredbi, da se prepove izvoz živega srebra iz Evrope in zagotovi varno skladiščenje presežnega živega srebra v Evropi. Po mnenju Odbora sta prepoved izvoza kovinskega živega srebra iz Evrope in zahteva po varnem začasnem skladiščenju pred dokončno odstranitvijo izredno pomembna in časovno v skladu z opuščanjem kloralkalnega postopka na osnovi živega srebra v Evropi.

1.3

Odbor, usmerjen v prihodnost, Komisijo poziva, da čim prej uresniči druge elemente svoje strategije za živo srebro ter da pripravi ukrepe za dodatno zmanjšanje uporabe živega srebra v proizvodnih postopkih in izdelkih v Evropi in za zagotovitev varnega odstranjevanja živega srebra v tokovih odpadkov.

1.4

Odbor meni, da bi zakonska prepoved morala začeti veljati čim prej in v razumnem roku, medtem pa je treba Komisijo in podjetja spodbujati, da si po najboljših močeh prizadevajo za čim večje zmanjšanje izvoza.

1.5

Odbor podpira določbe o skladiščenju, ki jih Komisija predlaga v tej uredbi, in meni, da gre za trenutno najboljše določbe. Ocene varnosti morajo izvajati pristojne oblasti in sicer za vsako predlagano napravo za skladiščenje, zagotoviti pa morajo tudi reden nadzor teh lokacij od trenutka, ko začnejo obratovati. Odbor poziva Komisijo, da države članice zaprosi za poročila o napredku na tem področju, predlagati pa je treba tudi dodatne ukrepe, če se določbe o skladiščenju izkažejo kot nezadovoljive.

2.1

Živo srebro je naravna sestavina zemlje. Povprečna količina živega srebra v zemeljski skorji je približno 0,05 mg/kg, vendar je lahko na posameznih območjih zelo različna. V zelo nizkih koncentracijah se nahaja tudi v vsej biosferi. Ker rastline absorbirajo živo srebro, ga je mogoče najti tudi v fosilnih gorivih, kot so premog, olje in plin.

2.2

Od začetka industrijske dobe se je koncentracija živega srebra v okolju občutno povečala. Pri zgorevanju fosilnih goriv se sproščajo velike količine živega srebra. Poleg tega se živo srebro pridobiva tudi iz mineralov (predvsem cinobra) in uporablja v najrazličnejše industrijske namene. Tudi živo srebro iz industrijskih procesov in odpadkov se sprošča v okolje. Pretekle prakse so za seboj pustile ostanke živega srebra na odlagališčih, jaloviščih, onesnaženih industrijskih lokacijah, v tleh in usedlinah. Zaradi čezcelinskega in globalnega prenosa živega srebra so prizadete celo regije, v katerih ni bistvenih izpustov živega srebra, kot je na primer Arktika.

2.3

Ko se živo srebro sprosti v okolje, tam kroži med zrakom, vodo, usedlinami, tlemi in različnimi živimi organizmi. Lahko se spremeni v metil živo srebro (predvsem prek mikrobnega metabolizma), ki se lahko kopiči v organizmih (bioakumulacija) in v prehranjevalnih verigah (biomagnifikacija), zlasti v vodni (ribe in vodni sesalci). Metil živo srebro je zato najbolj zaskrbljujoča oblika živega srebra. Skoraj vse živo srebro, ki ga najdemo v ribah, je metil živo srebro.

2.4

Živo srebro je danes prisotno v raznih okoljskih medijih in hrani (predvsem v ribah) po vsem svetu in sicer v koncentracijah, ki imajo škodljiv vpliv za ljudi ter prosto živeče živalske in rastlinske vrste. V nekaterih delih sveta, tudi na nekaterih območjih v Evropi, je veliko število prebivalstva izpostavljenega koncentracijam živega srebra občutno nad mejno vrednostjo, ki še velja za varno. Obstaja splošno mednarodno soglasje, da je treba izpuste živega srebra v okolje čim prej zmanjšati na minimalno raven in jih postopno odpraviti, kjer je to možno.

2.5

Kljub zmanjšanju svetovne porabe živega srebra (svetovno povpraševanje je več kot 50 % nižje kot v letih 1980) in nizkim cenam se pridobivanje živega srebra v rudnikih v številnih državah sveta nadaljuje. Primarna proizvodnja živega srebra v Evropi sicer ne obstaja več, vendar pa se živo srebro še vedno izolira kot stranski proizvod v postopkih pridobivanja drugih snovi.

2.6

Velike količine živega srebra prihajajo na svetovni trg tudi zaradi preoblikovanja in opuščanja kloralkalnih obratov v Evropi, ki so uporabljali postopek z živim srebrom. Ta preostanek živega srebra načeloma po nizki ceni odkupi špansko podjetje Miñas de Almadén za nadaljnjo prodajo državam po vsem svetu.

2.7

Združenje Euro Chlor in podjetje Almadén kljub velikim prizadevanjem ne moreta jamčiti, da živo srebro, ki je bilo izvoženo iz EU v okviru tega dogovora, ne bo prispevalo h globalnemu onesnaženju, saj izgubita nadzor nad živim srebrom, ko zapusti naprave podjetja Almadén. To lahko v drugih državah vodi do večje uporabe živega srebra v postopkih in izdelkih, ki niso urejeni z zakonodajo, ter do večjega onesnaženja odpadkov in emisij z živim srebrom. Zato bi bilo zaželeno preprečiti, da ta znaten presežek živega srebra iz opuščenih kloralkalnih procesov na osnovi živega srebra vstopi na svetovni trg.

3.1

Komisija je 28. januarja 2005 sprejela sporočilo Svetu in Evropskemu parlamentu o strategiji Skupnosti za živo srebro (COM(2005) 20 konč.). V strategiji je predlaganih dvajset ukrepov, ki se nanašajo na vse vidike življenjskega kroga živega srebra. Dva ukrepa, ki sta predlagana v strategiji, se nanašata na izvoz in skladiščenje živega srebra.

3.2

Predlog uredbe o prepovedi izvoza in varnem skladiščenju kovinskega živega srebra, ki ga je predstavila Komisija, je nadaljevanje teh ukrepov. Namen predloga je prepovedati izvoz kovinskega živega srebra iz Skupnosti ter zagotoviti, da to živo srebro ne vstopi ponovno na trg ter da je varno skladiščeno v skladu z ukrepoma 5 in 9 iz strategije Skupnosti za živo srebro. Glavni namen je omejiti dodatno povečanje svetovne onesnaženosti zaradi živega srebra, ki se je že sprostilo v okolje.

3.3

Predlagana uredba prepoveduje izvoz živega srebra iz Skupnosti od 1. julija 2011. Od tega datuma je treba živo srebro, ki se ne uporablja več v kloralkalni industriji, in živo srebro, pridobljeno pri čiščenju zemeljskega plina ter pri pridobivanju rud barvnih kovin, varno skladiščiti.

3.4

Komisija se je o predlogu obsežno posvetovala in zainteresirane strani, za katere je to vprašanje najpomembnejše, to so MAYASA, španska vlada in evropska kloralkalna industrija, so soglašale s prepovedjo, ki bi začela veljati na predlagani datum. Komisija se je seznanila s prostovoljno obvezo CEFIC-a, Evropskega združenja kemijske industrije, da od 1. julija 2011 zagotavlja varno skladiščenje živega srebra iz kloralkalne industrije.

4.1

Odbor v celoti podpira cilj, da Evropa z omejevanjem proizvodnje in porabe živega srebra ter spodbujanjem nadomeščanja živega srebra z drugimi bolj varnimi snovmi, postopki in izdelki prevzame vodilno vlogo na svetovni ravni pri prizadevanjih za zmanjšanje izpustov in emisij živega srebra v okolje. Odbor meni, da bi uredba REACH olajšala ta prizadevanja.

4.2

Odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da se v Evropski uniji živo srebro iz rud, ki vsebujejo živo srebro, ne pridobiva več. Odbor meni, da bi morala Komisija to še naprej nadzorovati in biti pripravljena izdati prepoved ob najmanjšem znaku ponovnega pridobivanja živega srebra v Evropi v komercialne namene. Odbor Komisiji prav tako priporoča, da razmisli o nadaljnjih ukrepih za preprečevanje proizvajanja živega srebra kot stranskega produkta pri pridobivanju drugih mineralov ter za zagotovitev varnega skladiščenja in odstranjevanja presežnega živega srebra.

4.3

Odbor podpira aktivno zavzemanje in mednarodna prizadevanja Evropske unije zunaj Evrope za omejitev proizvodnje in uporabe živega srebra v svetu ter za zagotovitev varnih načinov skladiščenja in odstranjevanja. Za dosego tega cilja mora biti Evropa pri reševanju problemov z živim srebrom v Uniji zgled ostalim delom sveta in podpirati boljše nadzorne ukrepe po vsem svetu.

4.4

Zato sta prepoved izvoza kovinskega živega srebra iz Evrope in zahteva po varnem začasnem skladiščenju pred dokončno odstranitvijo koristna ukrepa. Sta izrednega pomena in časovno v skladu z opuščanjem kloralkalnega postopka na osnovi živega srebra v Evropi, ki bi sicer lahko povzročilo, da velike količine presežnega živega srebra vstopijo na svetovni trg. Zato Odbor podpira splošen cilj posebnega predloga Komisije v predlagani uredbi, da se prepove izvoz živega srebra iz Evrope in zagotovi varno skladiščenje presežnega živega srebra v Evropi.

4.5

Vendar pa to ne more biti vse. Odbor od Komisije pričakuje, da bo nadaljevala delo na tem področju in pripravila ukrepe za dodatno zmanjšanje uporabe živega srebra v proizvodnih postopkih in izdelkih v Evropi ter da bo zagotovila varno odstranjevanje živega srebra v tokovih odpadkov. EESO Komisijo tudi poziva, da razmisli o nadaljnjih korakih na mednarodni ravni za spodbujanje boljšega upravljanja živega srebra po vsem svetu, vključno s pogajanji o primernih ukrepih sodelovanja za spodbujanje prehoda na tehnologije, ki bi nadomestile živo srebro, in rešitev za zajemanje ter skladiščenje živega srebra, pa tudi o možnostih za sprejem mednarodnega sporazuma o upravljanju in nadzorovanju živega srebra.

5.1

Odbor ugotavlja, da se predlog nanaša samo na izvoz kovinskega živega srebra (člen 1). Po mnenju Odbora je treba nujno proučiti tudi možnosti razširitve prepovedi izvoza na spojine živega srebra in proizvode, ki vsebujejo živo srebro, kot določa člen 5. Zaželeno bi bilo določiti časovni razpored za to proučitev. Razmisliti je treba tudi o dodatnih ukrepih, ki bi zagotovili, da se živo srebro v izdelkih in proizvodnih postopkih v Uniji nadomesti s snovmi, ki niso tako strupene in manj onesnažujejo okolje.

5.2

Komisija je prvotno predlagala, da bi prepoved začela veljati leta 2011. Parlament pa je predlagal, da se začetek veljave prestavi za eno leto nazaj, torej 2010. Nevladne organizacije še vedno pritiskajo, da bi prepoved začela veljati še prej. Odbor meni, da bi zakonska prepoved morala začeti veljati čim prej in v razumnem roku, medtem pa je treba Komisijo in podjetja spodbujati, da si po najboljših močeh prizadevajo za čim večje zmanjšanje izvoza.

5.3

Komisija v členu 2 predlaga varno skladiščenje živega srebra, ki se ne uporablja več v kloralkalni industriji, živega srebra, pridobljenega pri čiščenju zemeljskega plina, in živega srebra, pridobljenega kot stranski proizvod pri pridobivanju rud barvnih kovin in taljenju. Člen 3 določa skladiščenje v podzemnem rudniku soli ali v napravi, ki je izključno namenjena začasnemu skladiščenju kovinskega živega srebra. Takšne naprave morajo biti v skladu s predpisanimi varnostnimi praksami in načini upravljanja. Za postavitev takšnih naprav ali povezovanje z drugimi državami članicami, v katerih so pogoji za to ugodnejši, bi morale biti odgovorne države članice. Namen teh določb skupaj s prepovedjo izvoza je zagotoviti, da se te presežne količine živega srebra iz pomembnih industrijskih procesov v celoti odstranijo s trga in varno skladiščijo.

5.4

Odbor podpira določbe o skladiščenju, ki jih Komisija predlaga v tej uredbi, in meni, da gre za trenutno najboljše določbe. Po mnenju Odbora je zelo pomembno, da so presoje vplivov na okolje in ocene varnosti, ki jih morajo pristojne oblasti izvesti za vsako predlagano napravo za skladiščenje, temeljite in stroge ter da zagotovijo reden nadzor nad lokacijami, ki so začele obratovati. Odbor poziva Komisijo, da države članice zaprosi za poročila o napredku na tem področju, in da je pripravljena predlagati tudi dodatne ukrepe, če se določbe o skladiščenju izkažejo kot nezadovoljive.

5.5

Pomembno je, da upravljavci, ki so živo srebro uporabljali, nosijo stroške tudi za varno skladiščenje. Odbor ugotavlja, da je določbe o skladiščenju presežnega živega srebra, ki se ne uporablja več v kloralkalnih postopkih, treba izvajati v posvetovanju in dogovoru z ustreznimi industrijskimi podjetji in da Euro Chlor vzporedno z uredbo pripravlja prostovoljni sporazum, s katerim se bodo podpisnice obvezale, da bodo uporabljale varne naprave za skladiščenje. Odbor pozdravlja pobudo tega odgovornega industrijskega združenja. Če bodo te določbe zajemale vsa pomembna podjetja, če se bodo izvajale pregledno in če bo možno njihovo izvajanje spremljati, se Odbor strinja, da bi tako lahko najbolje zagotovili učinkovito izvajanje. Odbor priporoča, naj Komisija prouči možnosti sklenitve podobnih sporazumov z drugimi velikimi industrijskimi proizvajalci kovinskega živega srebra, na primer s področja proizvodnje energije ter pridobivanja rud barvnih kovin in taljenja.

5.6

Odbor poudarja, da sta nadzor in izvrševanje novih določb izrednega pomena. Ker določajo, da je treba živo srebro skladiščiti in odstraniti, je s tem živo srebro dejansko izgubilo svojo vrednost kot materialno sredstvo, ki se lahko trži, in postalo obremenitev, ki lastnikom nalaga dodatne stroške. Pod temi pogoji bodo brezvestni upravljavci poskušali preprečiti, da se živo srebro odstrani na pravilen način, in ga preusmeriti na nelegalna odlagališča. Za preprečevanje takšnih neprijetnosti bosta potrebna natančno vodenje evidence in nadzorovanje.

5.7

Odbor poziva Komisijo, da razmisli o nadaljnjih ukrepih za čim prejšnjo uresničitev drugih elementov strategije za živo srebro. Po mnenju EESO je treba zlasti spodbujati čim prejšnjo opustitev uporabe živega srebra v proizvodnji svetil, v nakitu, v zobozdravstvu in v kozmetičnih izdelkih ter pospešiti sprejemanje ukrepov za zmanjšanje ali odpravljanje emisij živega srebra iz velikih kurilnih naprav, krematorijev in drugih pomembnih virov onesnaževanja zraka z živim srebrom. Potrebni bodo mogoče tudi dodatni ukrepi, s katerimi bi zagotovili, da se velike količine živega srebra, ki jih je mogoče najti v drugih tokovih odpadkov, uskladiščijo ali odstranijo in da se tako ne širijo ter onesnažujejo okolja v še večji meri. Vse takšne nadaljnje ukrepe je seveda treba oceniti glede na prispevek dejavnosti h globalnemu problemu živega srebra ter glede na stroške in vplive predlaganih rešitev.