31.1.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 24/63

1.1

Izredno žalostno je, da sta dva glavna problema v zvezi s prehranjevanjem, s katerima se svet danes srečuje, povezana z dejstvom, da 600 milijonov ljudi umira od lakote, medtem ko je 310 milijonov ljudi predebelih.

1.2

Na temo prehrane, telesne aktivnosti in debelosti obstaja nešteto dokumentov, raziskav in poročil, ki so jih izdelali strokovnjaki oziroma so nastala v okviru srečanj okroglih miz in pomembnih mednarodnih organizacij in ki niso dala nobenih rezultatov ali UKREPOV za zaustavitev te bolezni, ki uničuje družbo in gospodarstvo.

1.3

Odvečen vnos energije in manjša poraba energije vodita k višku energije, ki se nalaga v obliki telesne maščobe. Debelost je torej posledica prevelikega vnosa hrane, premajhne porabe energije ali kombinacije obojega.

1.4

V zadnjih tridesetih letih je število debelih ljudi dramatično naraslo. Leta 2000 je Svetovna zdravstvena organizacija to označila za „največjo zdravstveno težavo, ki grozi zahodnim državam“.

1.5

Glede na vse večji porast debelosti in njene škodljive posledice za posameznike in družbo se je treba v bodoče lotiti interdisciplinarnega pristopa, ki upošteva več dejavnikov in zahteva sodelovanje narodov, skupnosti in posameznikov. Vlade imajo osrednjo vlogo, da skupaj z drugimi interesnimi skupinami ustvarijo takšno okolje, ki posameznike, družine in skupnosti spodbuja k pozitivnim odločitvam v zvezi z zdravim načinom življenja.

2.2

Glavna področja ukrepanja vključujejo tesno povezan niz področij ali aktivnosti, ki jih lahko povzamemo takole:

3.1

Današnji industrializirani svet je ustvaril okolje, ki v veliki meri vodi do debelosti. Nekateri vzroki so očitni, drugi so manj razumljivi, za večino pa družba ne vidi, da so škodljivi. Zaskrbljujoče je pomanjkanje zanimanja za prihodnje generacije in dejstvo, da nihče ne želi biti odgovoren in krivdo prelaga na druge.

3.2

Osnovni dejavniki debelosti so povečan vnos energetsko bogate in prehransko revne prehrane, ki vsebuje veliko maščob, sladkorja in soli, zmanjšana telesna aktivnost doma, v šoli, pri delu, v prostem času in prometu. Razlike v tveganju in s tem povezanimi posledicami za zdravje, se lahko delno pripišejo razlikam v trenutku in intenzivnosti gospodarskih, demografskih in družbenih sprememb na državni in svetovni ravni.

3.3

Za razlike v načinu prehranjevanja in vzorcih telesne aktivnosti ter zdrav način življenja je potrebno skupno prizadevanje mnogih javnih in zasebnih interesnih skupin, ki bi trajalo več desetletij. Na vseh stopnjah so potrebne spremembe v miselnosti, dviganje zavesti in vzgoja s kombinacijo pametnih in učinkovitih ukrepov, skupaj s psihološko podporo, dobrim nadzorom in oceno njihovega vpliva. Poleg tega bodo morali posamezniki prevzeti odgovornost za spremembe.

3.4

EESO meni, da je nujno potrebna strategija, ki bi „vključila vse“ v skupni boj proti težavam s kombinacijo politik, ki delujejo od zgoraj navzdol, in strategij „od spodaj navzgor“. Tako bi ustvarili horizontalne in vertikalne ukrepe, h katerim bi prispevali vsi — finančno, časovno ali stvarno. Čeprav ta naloga še zdaleč ni enostavna, je namen ustvariti okolje, ki v celotni Evropi spodbuja zdrav način prehranjevanja z uravnoteženo prehrano in telesno aktivnostjo brez kakršnegakoli določanja krivde.

4.1

S predlogom EESO se želi zmanjšati debelost z vseevropsko promocijo kampanje za preprečevanje debelosti (Obesity Check), s čimer bi se dvigala zavest o koristih zdravega načina življenja in odgovornosti vseh strani pri preprečevanju debelosti. Kampanja bo imela eno samo enostavno sporočilo, ki bo odgovorilo na spodnjih 10 izzivov. Vanjo bodo vključeni javni in zasebni sektor, civilna družba in državljani, ki se bodo zavezali podpori kampanje. S tem se želi spodbuditi zdrav način življenja, ne da bi se vmešavali v osebno izbiro državljanov.

4.2

Deset izzivov:

4.3

Kampanja, ki jo morajo politiki in interesne skupine pod vodstvom GD za zdravje in varstvo potrošnikov (SANCO) še jasno določiti, bi imela enostavno sporočilo, ki bi evropski javnosti jasno pokazalo potrebo po zdravem načinu prehranjevanja in večji telesni aktivnosti z zavezanostjo vseh politik in praks zadevnih strani k preprečevanju debelosti. Vsaka organizacija — od Evropske komisije do posameznih družinskih članov — lahko sodeluje pri kampanji, nadzoruje lastno početje in ugotovi, kako ga lahko spremeni, da bi preprečili debelost.

4.4

Pretekle kampanje, na primer uporaba varnostnega pasu, nadzor tobaka, dojenje in šport brez drog, so bile enostavne, vendar učinkovite, in prejele podporo celotne družbe. Vse so spretno vključile vzgojo potrošnikov, zakonodajo, spremembe politike in programe na ravni Skupnosti.

5.1.1

EESO mora delati skupaj s Komisijo, Parlamentom in Svetom in približati civilno družbo k postopku oblikovanja politik. S to nalogo lahko EESO skupaj z interesnimi skupinami posveti čas uvedbi resničnih sprememb s prostovoljnimi dejanji svojih članov za spodbujanje bolj zdravega načina življenja. Člane EESO smo prosili, da izpolnijo obrazec za preprečevanje debelosti in prispevajo na primer na enega od spodnjih načinov:

5.1.2

EESO deluje v vseh 25 državah članicah na vseh ravneh civilne družbe, s čimer ima velik vpliv na širjenje sporočila „kampanje“ in določa standarde za druge kampanje.

5.2.1

GD SANCO je treba čestitati, ker je pred kratkim uvedel „evropsko platformo za ukrepanje“ na področju debelosti. Upamo, da bodo člani platforme oblikovali enostavno sporočilo kampanje oziroma slogan, ki se bo uporabljal po vsej Evropi za promocijo zdravega načina življenja. Vlade, nevladne organizacije, „grass-roots“ organizacije in gospodarstvo bi morali pripraviti in posredovati skladna, dosledna in jasna sporočila, ki jih je treba širiti preko več kanalov in v obliki, ki ustreza lokalni kulturi, starosti in spolu. Na obnašanje lahko vplivamo zlasti v šolah, na delovnih mestih, vzgojnih ustanovah in v okviru verskih skupnosti. Vpliv imajo tudi lokalni vodje in mediji.

5.2.2

Vodja programskih izhodišč Robert Madelin je poudaril, da je „treba za uspešen boj proti debelosti vse ukrepe vključiti v širšo evropsko politiko.“ Vse študije na svetovni ravni kažejo na to, da gre za dolgoročno vprašanje, ki potrebuje učinkovite in trajnostne kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne strategije. Vključenih mora biti več različnih sektorjev, disciplin in dejavnikov, kar pomeni, da se je treba posvetovati tudi s tistimi, ki jih to najbolj zadeva: z družinami, starši in otroci.

5.2.3

GD SANCO želi, da bi platforma vključila v dialog predstavnike Komisije iz drugih političnih področij in sicer iz generalnih direktoratov za kmetijstvo, podjetništvo, izobraževanje, raziskave in promet. Vse zainteresirane strani morajo biti namreč vključene že v fazo priprave strategije, na koncu pa je treba skupaj opraviti oceno vplivov, da bi preprečili kakršnokoli grajo ali kazen posameznih institucij in namesto tega zagotovili, da bo vsem jasna njena želja, da v strategijo vključi vse.

5.2.4

Na podlagi načel subsidiarnosti in komplementarnosti lahko spodbujevalni ukrepi na ravni Skupnosti okrepijo učinek pobud nacionalnih oblasti, zasebnega sektorja in nevladnih organizacij. Določiti je treba različne vire financiranja, ne samo nacionalni proračun, ki bi pripomogli k izvajanju strategije in kampanji za preprečevanje debelosti.

5.2.5

GD za izobraževanje in kulturo bo zlasti na področju športa potreboval sredstva za financiranje razvoja ključnih strategij skupaj z vladami posameznih držav. Vendar mora biti iz njihovih sporočil razvidno, da za povečanje telesne aktivnosti niso vedno potrebna finančna sredstva. Šole ne potrebujejo vedno nove telovadne opreme, poleg tega veliko profesionalnih športnikov išče zaposlitev, in lahko bi jih spodbudili, da se zaposlijo v izobraževanju. Organi, odgovorni za promocijo športa, bi lahko prepričali športne vzornike k širjenju pozitivnih sporočil.

5.2.6

GD za izobraževanje in kulturo je opravil obsežno raziskavo o telesni aktivnosti mladih. Raziskava pa bi bila potrebna tudi o rekreaciji odraslih. Upoštevati je treba „vpliv družine“: starši, ki se ukvarjajo s športom med vikendi, bodo s seboj vzeli svoje otroke in jih spodbudili k sodelovanju. S takšnimi družinskimi dogodki se bodo spremenili kulturni trendi.

5.2.7

GD za kmetijstvo ima proračun za promocijo, ki bi ga lahko uporabil kot investicijo v promocijo svežega sadja in zelenjave, s čimer bi lahko pripomogel h kampanji za preprečevanje debelosti, tako kot je pomagal nacionalnim oblastem pri prejšnjih lokalnih kampanjah za promocijo hranljivih kmetijskih izdelkov.

5.2.8

Pri doseganju ciljev je treba upoštevati tudi vlogo mednarodnih partnerjev. Potrebno je usklajeno delo med organizacijami v okviru Združenih narodov, medvladnimi organi, nevladnimi organizacijami, poklicnimi združenji, raziskovalnimi ustanovami in zasebnim sektorjem.

5.3.1

Vsi partnerji, zlasti vlade, se morajo istočasno lotiti kar nekaj vprašanj. Vprašanja v zvezi s prehrano vključujejo vse vidike prehranjevanja, oskrbe s hrano (dostopnost, predvsem cenovna, in razpoložljivost zdrave hrane) in varnost živil. Telesno aktivnost je treba spodbujati v okviru delovnega mesta, šole in domačega življenja in pri tem upoštevati vprašanja v zvezi z urbanizmom, prevozom, varnostjo in dostopom do telesne aktivnosti v prostem času. Položaj v samih državah članicah bo določal prednostne naloge za razvoj vladnih predlogov za preprečevanje debelosti v okviru te kampanje. Med posameznimi državami in znotraj držav so velike razlike, zato morajo regionalne oblasti sodelovati pri oblikovanju regionalnih strategij.

5.3.2

Potrebna je podpora v obliki ustrezne infrastrukture, programov izvajanja, zadostnega financiranja, nadzora in ocenjevanja ter neprestanih raziskav. Strategije morajo temeljiti na najboljših znanstvenih raziskavah in dokazih, ki so na voljo, in vključevati politiko, ukrepe in časovni načrt.

5.3.3

Pri tem morajo imeti prednost dejavnosti, ki bodo pozitivno vplivale na najrevnejši sloj prebivalstva. Za takšne dejavnosti bodo navadno potrebni ukrepi v okviru samih skupnosti ter velika podpora in nadzor javnih oblasti.

5.3.4

Podobno kot „evropska platforma“ bi morale vlade posameznih držav oblikovati komunikacijske poti in okrogle mize, ki bi v boj proti debelosti vključile ministrstva in institucije za prehrano, kmetijstvo, mladino, rekreacijo, šport, izobraževanje, trgovino in industrijo, finance, promet, medije in komunikacijo, socialne zadeve ter okoljsko in urbanistično planiranje. Z okroglimi mizami, kjer bi sodelovali starši in mladi, bi prejeli prispevek posameznikov, ki so pri tem najbolj prizadeti. Vse zainteresirane strani morajo sodelovati in k temu prispevati brez kakršnihkoli skritih namenov. Mednarodna delovna skupina proti debelosti (International Obesity Task Force, IOTF) je ustvarjalna enota, ki temelji na raziskavah, ima svetovalno in katalitsko funkcijo in ponuja pomembne podatke za takšne razprave. Te komunikacijske poti bi bilo treba razširiti, da bi zajeli partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem. V nobenem primeru ne smejo zapravljati sredstev s povečevanjem upravnih stroškov ali podvajanjem že obstoječih organov.

5.3.5

Vlade morajo razmisliti o ukrepih, katerih rezultat bi bile enostavne in uravnotežene informacije za potrošnike, ki bi se potem na podlagi informacij z lahkoto odločili. Poleg tega morajo zagotoviti ustrezne izobraževalne programe in programe za promocijo zdravja. Informacije, namenjene potrošnikom, morajo biti prilagojene stopnji izobrazbe, komunikacijskim oviram in lokalni kulturi. Razumeti jih morajo vsi sloji prebivalstva.

5.3.6

Vlade imajo pri popolni uporabi načela subsidiarnosti osrednjo vlogo, da skupaj z drugimi interesnimi skupinami ustvarijo takšno okolje, ki posameznike, družine in skupnosti usposablja in spodbuja k spremembam in pozitivnim odločitvam v zvezi z zdravim načinom življenja.

5.4.1

Za preprečevanje in nadzor debelosti je treba sprejeti vseživljenjsko perspektivo in razdeliti kontrolni seznam o debelosti, ki bi bil jasen tudi otrokom in starejšim osebam. Ta pristop se začne že z zdravjem in prehrano nosečnice, porodom, dojenjem ter zdravjem otrok in mladostnikov. Nanaša se na otroke v šoli, odrasle na delovnem mestu in v drugih okoljih ter starostnike in jih spodbuja k bolj zdravemu načinu življenja od mladosti do starosti.

5.4.2

Zdravstvena vzgoja bi morala biti vključena v izobraževalne programe odraslih. Takšni programi ponujajo možnost zdravstvenim delavcem in službam, da razširijo znanje o prehrani in telesni aktivnosti in dosežejo tudi marginalizirane skupine. Možno je tudi izobraževanje preko medijev, ki bi potrošnikom pomagali razumeti etikete in reklame, ko se odločajo za nakup, in jim ponudili praktične izkušnje v zvezi s pripravo obrokov.

5.4.3

Šole vplivajo na življenja večine otrok, zato bi morale skrbeti za njihovo zdravje in jim ponujati informacije o zdravju, večati „zdravstveno pismenost“, razvijati vzgojo o okusu hrane in spodbujati zdrav način življenja. Šole morajo šolarjem nuditi vsaj 2 uri telesne vzgoje na teden in vzgojo o uravnoteženi prehrani. Imeti morajo ustrezne prostore in opremo, zavedati pa se morajo, da so spremembe možne tudi z obstoječo opremo in kljub proračunskim omejitvam.

Izdatke za športno opremo je treba skrbno nadzorovati, da se zagotovi športna aktivnost tako deklicam kot dečkom, zlasti zaradi dejstva, da debelost hitreje narašča pri deklicah.

5.4.4

Vlade se spodbuja k sprejemanju politik, ki podpirajo uravnoteženo prehrano v šolah in omejujejo dostopnost izdelkov z veliko soli, sladkorja in maščob. Šole bi morale skupaj s starši in pristojnimi oblastmi pogodbe za šolska kosila sklepati z lokalnimi pridelovalci hrane, da bi zagotovili lokalni trg zdrave hrane. Sprejeti bi bilo treba dosledno prehrambno politiko po posvetovanju z osebjem, šolarji, starši in pristojnimi oblastmi.

5.4.5

V šolah, kjer se šolarje spodbuja k podjetništvu, jim ne bi smeli dovoliti, da v šoli prodajajo sladkarije in prigrizke. Namesto tega bi morali razmisliti o prodaji zdravih živil.

5.4.6

Posebno pozornost je treba posvetiti tudi starejšim, saj debelost prizadene ljudi nad 60 let. Poleg tega imajo starejši široko znanje in bogate izkušnje o tradicionalni prehrani in načinih priprave hrane, da lahko prispevajo k izobraževanju drugih članov svoje družine.

5.5.1

Vlada ima odločilno vlogo pri doseganju trajnih sprememb v javnem zdravju. Vlade imajo primarno vlogo pri uvajanju in razvijanju strategije za zmanjšanje debelosti kot del širšega, obsežnega in usklajenega prizadevanja javnega zdravja. Potrebna so enostavna in neposredna sporočila o tem, koliko in kako intenzivna telesna aktivnost je potrebna za dejansko korist za zdravje. Tudi lokalne in regionalne oblasti je treba aktivno vključiti v ta postopek informiranja.

5.5.2

Zdravstveni delavci bi morali v vsakodnevne stike z bolniki vključiti praktične nasvete o zdravi prehrani in večji telesni aktivnosti in jim s pomočjo kontrolnih seznamov o debelosti predlagati, da začnejo z zdravim načinom življenja in ga tudi ohranijo. Oblasti bi morale razmisliti o pobudah za spodbujanje preventivnih služb in ugotavljanja priložnosti v okviru obstoječih služb, vključno z izboljšanim sistemom financiranja, da bi podprli zdravstvene delavce, zlasti v osnovni zdravstveni negi, pa tudi v drugih službah (socialnih službah in lekarnah), in jim omogočili, da bi več časa posvetili preventivi. Šlo bi lahko za enostavno pozitivno sporočilo v stilu „Več hodi in manj jej!“.

5.5.3

Z ukrepi za podporo in informiranje bi morali začeti že pri starših in jim svetovati o pravi in najboljši izbiri prehrane najmlajših (dojenčkov in otrok). Znanstveno dokazano je, da so ljudje, ki so jih matere dojile, manj debeli od tistih, ki jih niso. Preventiva bi se torej morala začeti s promocijo primernega hranjenja dojenčkov.

5.5.4

Ukrepi za podporo in obveščanje morajo biti namenjeni tudi starejšim, zlasti tistim, ki živijo sami, so bolni ali na obrobju, da bi se izognili razširjenim navadam nezdravega prehranjevanja, ki so v takšnih primerih pogosti.

5.6.1

Lokalne oblasti bi morale spodbujati ustanavljanje svetovalnih odborov, v katerih bi bili predstavniki več sektorjev in področij, vključno s strokovnjaki in predstavniki vladnih agencij, ki pa morajo biti neodvisni, da bi zagotovili popolnoma nepristransko razlago znanstvenih dokazov.

5.6.2

Nacionalne, regionalne in lokalne oblasti bi morale poskrbeti za pobude, s katerimi bi zagotovili dostopnost in varnost hoje, kolesarjenja in drugih oblik telesne aktivnosti. Prometna politika mora vključevati nemotorizirane oblike prevoza, delovna politika in politika delovnih mest morata spodbujati telesno aktivnost, športni in rekreativni objekti pa morajo biti namenjeni vsem.

5.7.1

Zasebni sektor je lahko pri tem zelo pomemben, saj veliko podjetij deluje na svetovni ravni in lahko prenese politike na vse ravni in med več narodov v okviru enega podjetja. Družbena odgovornost podjetij bi lahko vključila več partnerjev v sodelovanje z lokalnimi šolami, da bi podprla izobraževalno strategijo za dviganje zavesti o zdravem načinu prehranjevanja in povečanje telesne aktivnosti. Pred tem pa je kot zaščitni ukrep potrebno posvetovanje, da se prepreči morebitni konflikt interesov.

5.7.2

Prehrambna industrija, trgovci, podjetja za gostinske storitve, proizvajalci športne opreme, oglaševalska podjetja in podjetja za rekreacijo, zavarovalnice in bančne skupine, farmacevtska industrija in mediji imajo vsi pomembno vlogo kot odgovorni delodajalci in zagovorniki zdravega načina življenja. Vsi bi lahko postali partnerji vlad in nevladnih organizacij pri izvajanju ukrepov za pošiljanje pozitivnih in doslednih sporočil, da bi olajšali in omogočili skupno prizadevanje za spodbujanje zdravega načina življenja.

5.8.1

Proizvajalci hrane se zelo trudijo in ustvarili so mnogo pobud za zmanjšanje vsebnosti maščob, sladkorja in soli v pripravljeni hrani, zmanjšanje porcij in večjo ponudbo inovativne, zdrave in hranljive hrane.

5.8.2

Prehrambna industrija se zaveda, da vpliva oglaševanje hrane na izbiro in prehrambne navade, zato mora preprečiti, da bi oglaševanje izkoriščalo neizkušenost in lahkovernost otrok. Vlade morajo sodelovati s potrošniškimi organizacijami in zasebnim sektorjem, da bi razvili ustrezne večsektorske pristope za obravnavo oglaševanja hrane otrokom, in sicer s sponzoriranjem, promocijo in oglaševanjem. Skupaj je treba izdelati sporazum o družbeno odgovornem ravnanju, ki ne bi ukinil svobode izbire, temveč priznal, da otroci ne znajo razbrati prehranske vrednosti.

5.8.3

Trenutne razprave o hitrih poenostavljenih ukrepih v stilu semaforskih luči na hrani je treba zavrniti. Pred izvedbo priporočil se je treba posvetovati s prehrambno industrijo in potrošniki. To se lahko opravi v okviru medijske vzgoje, ki bi pomagala razumeti nalepke na živilih in reklamna sporočila na prodajnih mestih, ter v okviru šol in ustanov za izobraževanje odraslih.

5.8.4

Potrošniki potrebujejo zanesljive, standardizirane in razumljive informacije o sestavinah živil, da bi se lahko zdravo odločali. Vlade lahko zahtevajo navedbo informacij o ključnih prehrambnih vidikih, kakor je predlagano v smernicah Codex o označevanju hranilne vrednosti živil.

5.8.5

Glede na to, da je zanimanje potrošnikov za zdravje vse večje in da se posveča vse več pozornosti prehranskim vidikom živil, proizvajalci vse bolj uporabljajo sporočila, povezana z zdravjem. Takšna sporočila ne smejo zavajati javnosti o koristih in tveganjih.

5.8.6

Priporočila za prehrambno industrijo, ki bi jih lahko podprle organizacije civilne družbe, med drugim vključujejo:

5.9.1

Nacionalne prehranske in kmetijske politike morajo biti v skladu z varstvom in promocijo javnega zdravja. Politike morajo olajšati odločitve o zdravi prehrani in se zavzemati za varnost živil in trajnostno varnost živil.

5.9.2

Cene vplivajo na izbiro potrošnikov. Javne politike lahko vplivajo na cene z davki, subvencijami in neposrednim oblikovanjem cen, ki bi spodbujal potrošnjo zdrave hrane.

5.10.1

Mediji imajo eno najbolj vplivnih vlog, saj vstopajo v naše vsakdanje življenje, česar se pogosto ne zavedamo. Z zavezanostjo vseh medijev, da bodo sodelovali pri evropski kampanji in jo na enostaven in konsistenten način določen čas posredovali svojemu občinstvu, bi sporočilo kampanje zagotovo doseglo vsakega potrošnika v Evropi.

5.10.2

V družbi, kjer so znane osebnosti, med katere sodijo tudi olimpijski prvaki, vzorniki, bi lahko storili več, da bi jih vključili v promocijo sporočila kampanje.

5.10.3

Novi mediji, vključno z računalniškimi igricami in internetom, imajo ključno vlogo pri mladih, še posebej zato, ker je njihova uporaba povezana s povečanjem debelosti.

5.10.4

Skrbno je treba razmisliti o prisotnosti proizvodov in njihovi promociji v okviru filmov glede na verjetno občinstvo. To je še posebej pomembno pri filmih, ki jih bodo gledali otroci.

5.11.1

Nevladne organizacije in organizacije civilne družbe bodo prejele vprašalnik. Organizacije se lahko zaprosi, da namenijo določena sredstva, tudi materialna, za promocijo kampanje svojim članom in organizacijam, ki jih sestavljajo. Dragocen prispevek takšnih organizacij na lokalni ravni je priznan in bistven za uspeh kakršnekoli pobude.

5.11.2

Veliko ljudi je prepričanih, da je obravnava vprašanja debelosti stvar osebne odgovornosti. Delno imajo prav, odgovorna pa je tudi družba, zlasti na lokalni ravni. Civilna družba in nevladne organizacije imajo pomembno vlogo pri spodbujanju k aktivnemu odnosu in ukrepom s skupno izmenjavo mnenj in lokalnimi pobudami. Tako bi lahko šole uporabljale objekte športnih društev, lokalni mediji bi reklamirali lokalne kampanje, lokalna podjetja bi skupaj z lokalnimi oblastmi poskrbela za podporo izobraževanju, lokalni kmetovalci pa bi lahko šolam dobavljali sveže pridelke. S tem bi se lahko zagotovila dostopnost, tudi cenovna, ustreznost in trajnost zdrave hrane.

5.11.3

Nevladne organizacije lahko učinkovito podprejo strategijo, če sodelujejo z nacionalnimi in mednarodnimi partnerji, zlasti pri:

5.11.4

Vzorci telesne aktivnosti in prehranskih navad se razlikujejo glede na spol, kulturo in starost. O hrani in prehranjevanju pogosto odločajo ženske na podlagi kulture in tradicionalne prehrane. Zato morajo nacionalne strategije in akcijski načrti upoštevati te razlike.

6.1.1

Debelost otrok je eden najhujših problemov javnega zdravja, s katerimi se srečuje razviti svet, vse bolj pa tudi svet v razvoju. Debelost narašča v vseh starostnih skupinah otrok.

6.1.2

Debeli otroci imajo veliko zdravstvenih težav, nekatere so očitne, druge pa nakazujejo tveganje za kasnejše bolezni. Čeprav je primarna preventiva vsekakor najboljša strategija za zajezitev epidemije, je treba debele otroke zdraviti, da bi izboljšali njihovo sedanje in prihodnje zdravstveno stanje.

6.1.3

Debelost v mladosti je povezana z raznimi psihosocialnimi in zdravstvenimi posledicami. Najbolj pogoste so posledice, povezane s psihosocialno disfunkcijo in socialno izolacijo. Pregledne študije kažejo na obratno razmerje med težo ter samozavestjo in samopodobo, zlati pri adolescentih. Pri odraščajočih dekletih je strah pred odvečno težo povezan z nezadovoljstvom z lastnim telesom, željo po vitkosti in bulimijo.

6.1.4

Najbolj nevarna bolezen je diabetes tipa 2, ki povzroča težave s krvožilnim sistemom, odpoved ledvic in slepoto. Nekatere vrste raka (zlasti rak dojke), težave s srcem in ožiljem, vključno s hipertenzijo, težave z dihali, vključno z apnejo med spanjem, bolezni jeter, depresija ter težave s sklepi in kožo so vse posledice debelosti.

6.1.5

Nekatere posledice debelosti na zdravje se lahko odpravijo, če oseba shujša.

6.2.1

Debelost je veliko finančno breme na že tako obremenjen zdravstveni sistem in družbi povzroča ogromne stroške. Zdravje je odločilni dejavnik razvoja in predhodnik gospodarske rasti. Britanski državni urad za revizijo (UK National Audit Office) ocenjuje, da znašajo finančne posledice 500 milijonov funtov na leto za neposredne stroške zdravljenja in še 2 milijardi funtov za celotno gospodarstvo.

6.2.2

Debelost je razširjena v vseh slojih družbe, najbolj pogosta pa je med socialno ogroženimi skupinami, ki imajo najslabši dostop do varnih ulic in parkov in ki verjetno jedo najcenejšo hrano, ki je pogosto hrana z največ maščob in sladkorjem.

6.2.3

V razvitih družbah imajo ženske, ki so bile v pozni mladosti in zgodnji odrasli dobi debele, nižje družinske prihodke in se redkeje poročajo. Poleg tega debeli ljudje doživljajo odklonilno obnašanje družbe in diskriminacijo na delovnem mestu.

6.2.4

Z aktivnimi ukrepi in izobraževanjem lahko zagotovimo zmanjšanje finančnih stroškov v kasnejših letih in jih investiramo v trajnostni razvoj v Evropi.

—

Evropska komisija in vlade držav članic s strategijami za dvostransko sodelovanje, odgovorne investicije in pobude, usmerjene k ukrepom proti debelosti;

—

izobraževalni sistem, ki spodbuja zdrav način življenja;

—

zdravstvene službe s sredstvi za promocijo dobrega zdravja;

—

urbanistične službe, ki se zavzemajo za kolesarske steze, parke in športne objekte;

—

prehrambna industrija, ki se ravna po potrebah potrošnikov po dostopni hranljivi hrani;

—

trgovski trendi, ki omogočajo dostopnost dobre hrane vsem, tudi v revnejših skupnostih;

—

kmetijstvo, ki proizvaja sveže in polnovredne izdelke v zadostnih količinah in po dostopnih cenah;

—

transportna industrija, ki je proti čezmerni uporabi avtomobila in spodbuja varno hojo in kolesarjenje;

—

kultura medijev, ki je proti pasivni potrošnji in spodbuja telesno aktivnost;

—

v družino usmerjena kultura, kjer se lahko obroki pripravijo in pojedo doma, in bolj zdravi obroki v šolah, bolnišnicah, socialni ustanovah in menzah;

—

prehod k vzorcem trajnostne potrošnje z ohranjanjem naravnih virov in spodbujanjem telesne aktivnosti;

—

bolj varno urbano okolje z manj kriminala in nadzorovanim prometom;

—

večja enakost in vključenost v družbo, da bi imelo vsako gospodinjstvo dostop do zdrave hrane in varnih možnosti za prosti čas;

—

podpora staršem in vzgojiteljem, da bodo lahko sprejemali bolj zdrave odločitve zase in za svoje otroke.

6.3.4

Oblast izvolijo ljudje: ljudje imajo glavni vpliv v družbi — kot posamezniki, skupine ali organizacije in lahko stvari spremenijo. Stroški niso vedno finančni. Skupaj lahko stvari spremenimo, če bomo nehali valiti krivdo na druge in namesto tega sprejeli odgovornost.

7.1

Poraja se edinstvena priložnost za oblikovanje in izvedbo učinkovite strategije za precejšnje zmanjšanje umrljivosti in bolezni z boljšo prehrano in večjo telesno aktivnostjo. Obstajajo močni dokazi o povezavi med tema dvema vidikoma zdravja ter kasnejšimi boleznimi in slabim zdravjem. Učinkoviti ukrepi, ki bi ljudem omogočili, da živijo dalj in bolj zdravo, s katerimi bi zmanjšali razlike in spodbudili razvoj, se lahko oblikujejo in izvedejo z enostavno in jasno kampanjo, ki bi vključila vse ljudi, kasneje pa bi ocenili njen uspeh.

7.2

Da bi spremenili prehranjevalne navade, vzorce telesne aktivnosti in dosegli zdrav način življenja, si bodo morale mnoge zainteresirane strani iz javnega in zasebnega sektorja za to prizadevati več desetletij. Potrebne bodo spremembe v miselnosti, ozaveščanje in izobraževanje s kombinacijo pravih in učinkovitih ukrepov na vseh stopnjah, skupaj s psihološko podporo, natančnim nadzorom in oceno njihovega vpliva. Poleg tega bodo morali posamezniki prevzeti odgovornost za spremembe.

7.3

Z vključitvijo polnega potenciala civilne družbe in večjimi interesnimi skupinami lahko ta vizija postane realnost. „Vi sami morate biti sprememba, ki si jo želite“ — Gandhi.

—

14 milijonov otrok s preveliko telesno težo, vključno s 3 milijoni debelih v Uniji.

—

V mnogih državah Unije ima preveliko telesno težo več kot polovica odraslih, 20–30 odstotkov jih je debelih.

—

Število debelih otrok v Uniji se vsako leto povečuje za več kot 400.000, kar predstavlja skoraj vsakega četrtega otroka v Uniji.

—

10–20 odstotkov otrok v severni Evropi ima preveliko telesno težo, v južni Evropi, na Irskem in v Veliki Britaniji pa jih je 20–35 odstotkov.

—

delodajalci in delojemalci bi lahko razmislili o bolj zdravem načinu življenja na delovnem mestu in bi spodbujali izbiro zdrave hrane, zlasti za izdelke v avtomatih, in uvedbo športnih objektov in telovadnic. Manjša podjetja bi lahko delavce podpirala pri izbiri bolj zdravega načina življenja in jih pri tem spodbujala. Delo izven podjetja, zlasti v izobraževanju, bi bilo tudi koristno. Temu bi posvetili določeno število ur na mesec.

—

sindikati in združenja delojemalcev bi lahko širila podobno sporočilo svojim članom. Zaposlene lahko pozovejo, da v svoj vsakdanjik vključijo telesno aktivnost, na primer hojo ali kolesarjenje, ti pa lahko nasvet posredujejo svojim družinam in skupnostim;

—

nevladne organizacije, zlasti potrošniške organizacije bi lahko posvetile svoj čas in skupaj s svojimi člani pomagale prenesti sporočilo drugim institucijam in skupnostim;

—

posamezniki se lahko zavežejo k spremenjenemu načinu življenja kot vzorniki s povečano telesno aktivnostjo ali bolj zdravim načinom prehranjevanja. O tem lahko povejo drugim in tudi njih spodbudijo k spremembam. To bi bilo še posebej koristno v okviru družine. Posvetite 15 minut mesečno, da drugim kaj poveste o stvareh, ki ste jih spremenili.