14.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/76

1.1

1. maja 2004 se je začelo novo poglavje evropske zgodovine.

1.2

Po dolgem pripravljalnem obdobju se je deset novih držav pridružilo petnajstim članicam Evropske unije. To pomeni nove možnosti in pričakovanja za razvoj. Za boljšo učinkovitost se morajo institucije Unije približati državljanom, lokalnemu in regionalnemu življenju ter življenju v Skupnosti. V ta namen je treba večjo pozornost nameniti kakovosti zakonodaje Skupnosti.

1.3

Za poglobitev tega dialoga je postala prednostna naloga vzpostavitev novega pravnega instrumenta za čezmejno sodelovanje, kar je seveda tudi nov izziv.

1.4

Komisija je 14. julija 2004 sprejela predlog petih novih uredb o posodobitvi strukturnih skladov in instrumentov za obdobje 2007–2013, med katerimi je predlog nove uredbe o ustanovitvi evropske skupine za čezmejno sodelovanje (GECT).

1.5

GECT je za Komisijo pragmatičen odgovor na potrebe držav članic. Predlaga neobvezen instrument za vzpostavitev strukture čezmejnega upravljanja.

1.6

Komisija je prepričana, da tak ukrep ni v nasprotju s pristojnostmi držav članic, saj bodo države članice ostale odgovorne za uporabo strukturnih skladov.

1.7

Ker Komisija pozna okoliščine, se ni želela spuščati v podrobnosti dogovora. Udeležencem pušča možnost, da pojasnijo svoja stališča.

1.8

Komisija meni, da imajo države članice pravico sprejeti nadaljnje ukrepe. GECT je popolnoma neobvezen.

1.9

V času priprave osnutka mnenja Komisija EESO še ni poslala dodatnega memoranduma o pravnih vidikih zadeve.

1.10

Komisija namenoma ni želela uporabiti tega novega instrumenta (GECT) za ureditev drugih davčnih vidikov. GECT se bo odločila za davčni sistem države članice po svoji izbiri.

1.11

Komisija si ne prizadeva za uskladitev in zato potrjuje, da ni želela pripraviti podrobnejšega predpisa. Čeprav vprašanje davčnega usklajevanja v razpravi delovne skupine odbora EESO ni bilo postavljeno, takšno stališče Komisije ne rešuje problema, da je treba upravljanje poenostaviti.

1.12

Komisija ne želi prevzeti dela držav članic, zato poudarja, da GECT je in bo ostal instrument subsidiarnosti.

1.13

Komisija na podlagi svojih izkušenj ocenjuje, da je podroben model nemogoče izdelati.

1.14

Po mnenju Komisije nevladne organizacije ne izvajajo pooblastil javnih organov.

1.15

Komisija je torej predvidela najmanjši okvir. Univerze, na primer, so lahko upravičenke.

1.16

Komisija potrjuje, da GECT ni predpogoj za prejemanje pomoči iz strukturnih skladov.

1.17

Komisija ocenjuje kot veliko prednost predloga uredbe o ustanovitvi evropske skupine za čezmejno sodelovanje (GECT), da se bo uredba uporabljala že od leta 2007 in ne bo treba čakati na spremembe zakonodaje držav članic, ki bi bile lahko potrebne.

1.18

Odbor regij je 18. novembra 2004 izdal na splošno pozitivno mnenje in predlagal nekatere spremembe, zlasti: Odbor regij predlaga spremembo imena novega pravnega instrumenta iz „evropske skupine za čezmejno sodelovanje“ (GECT) v „evropsko združenje za vseevropsko sodelovanje“ (AECT). Po mnenju Odbora regij bi to novo poimenovanje imelo prednost, saj bi se zadevni pravni instrument lahko uporabljal za nadnacionalno in medregionalno sodelovanje v smislu člena 1(3) predloga uredbe.

2.1

EESO se je seznanil s predlogom uredbe o ustanovitvi evropske skupine za čezmejno sodelovanje (GECT) ali evropskega združenja za vseevropsko sodelovanje (AECT), kot predlaga Odbor regij.

2.2

EESO se na splošno priključuje predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropske skupine za čezmejno sodelovanje (GECT) in zastavljenim ciljem.

2.3

EESO se je seznanil z obrazložitvijo Komisije, zlasti z dejstvom, da ustanovitev GECT ni obvezna.

2.3.1

GECT bi verjetno olajšal čezmejno sodelovanje, na primer na ravni finančnih tokov.

2.3.2

GECT lahko poveže različne partnerje v več državah. Ob upoštevanju zlasti povečanja števila kopenskih in morskih meja Skupnosti po širitvi je treba olajšati tesnejše medregionalno sodelovanje v Skupnosti.

2.3.3

GECT ni omejevalen in ne pomeni ovire za nadaljnje sporazume o sodelovanju. GECT ni nadomestilo za Euroregio.

2.4

EESO podpira pobudo Komisije za nov pravni instrument, ki bi olajšal sodelovanje. Ti dodatni predpisi so namenjeni za bolj učinkovito sodelovanje, vendar so pomanjkljivi v tem, da manjka bolj jasno določilo o sodelovanju socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe pri nadzoru.

2.5

Poleg tega je pravni temelj tega določila nejasen. Treba bi bilo pojasniti povezavo med ESRR (člen 18) in GECT, zlasti kadar države članice odgovornost upravljanja zaupajo GECT.

2.6

EESO prav tako želi preveriti, ali zahteve glede programiranja, upravljanja, nadzora in izvajanja omogočajo državam članicam učinkovito sodelovanje in pridobivanje izkušenj iz programov Interreg. Postopke načrtovanja in pripravljanja dokumentacije (za obdobje 2007–2013) je treba uporabiti tudi za izboljšanje sodelovanja državljanov, podjetij in drugih organizacij civilne družbe. Zato je treba pravočasno pripraviti izvedbene določbe za objavljanje operativnih programov (člen 12 (6)(d)).

2.7

EESO ocenjuje, da je GECT lahko koristen način čezmejnega sodelovanja in da je rešitev za veliko nacionalnih težav.

2.8

EESO izraža nekatere dvome glede priznavanja GECT v zvezi s finančnimi postopki in nacionalnimi organi upravljanja.

2.9

Strukturni skladi so lahko vzvod za pomoč pri pripravi strategije izvajanja s čim večjim sodelovanjem državljanov. Lokalni in regionalni gospodarski in socialni akterji se obravnavajo kot dejavniki razvoja. Zanje bi bilo koristno, če bi lahko neposredno sodelovali pri ustanovitvi GECT.

2.10

EESO meni, da je čezmejno sodelovanje ključno. Čeprav bo GECT neobvezen, mora Komisija predlagati model zainteresiranim stranem. Model ne sme biti dodatna ovira za prihodnje GECT, ampak mora biti model dobre prakse in podpore ustanovitvi GECT.

2.11

EESO želi opozoriti na pomanjkljivost predloga uredbe, saj ne obravnava najvažnejše točke, finančnega poslovanja. Uredba GECT mora razjasniti vidike upravljanja evropskih skladov.

2.12

To pojasnilo se ne nanaša na že uveljavljena pravila v zvezi s finančno odgovornostjo držav članic. Vendar, če je GECT namenjen poenostavitvi, je treba predlagati bolj prilagodljive postopke za utemeljevanje in vodenje finančnih računov.

3.1

EESO zaradi razjasnitve predlaga Komisiji naslednje spremembe:

4.1

EESO meni, da je GECT potreben instrument ter da bi bila komunikacija in razumevanje boljša, če bi Komisija predlagala tehnični in pravni okvir. Treba je ločiti dva temeljna pojma: pravne in strateške vidike.

4.2

EESO si bo prizadeval za dosego dejanske skladnosti pri premagovanju velikih težav držav članic ter regionalnih in lokalnih skupnosti pri izvajanju in upravljanju ukrepov čezmejnega, nadnacionalnega in medregijskega sodelovanja glede na različne nacionalne predpise in postopke.