Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32022R0615

    Uredba Sveta (EU, Euratom) 2022/615 z dne 5. aprila 2022 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014, da se poveča predvidljivost za države članice in pojasnijo postopki za reševanje sporov pri dajanju tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago

    ST/6769/2022/INIT

    UL L 115, 13.4.2022, p. 51–58 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/615/oj

    13.4.2022   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 115/51


    UREDBA SVETA (EU, Euratom) 2022/615

    z dne 5. aprila 2022

    o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014, da se poveča predvidljivost za države članice in pojasnijo postopki za reševanje sporov pri dajanju tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago

    SVET EVROPSKE UNIJE JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 322(2) Pogodbe,

    ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

    ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

    ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (1),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Čeprav se je z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (2) zagotovila trdna in stabilna opora mehanizmom financiranja Unije, je treba izboljšati obstoječe določbe o dajanju lastnih sredstev na razpolago, da se poveča njihova predvidljivost za države članice in pojasnijo postopki za reševanje sporov.

    (2)

    Račune lastnih sredstev, odprtih v imenu Komisije, trenutno upravljajo samo države članice. Zmanjšanje števila bančnih računov, ki se uporabljajo za zbiranje lastnih sredstev, bi povečalo učinkovitost in omogočilo zbirni pristop k upravljanju denarnih sredstev. Za posodobitev upravljanja računov lastnih sredstev bi bilo treba Komisiji omogočiti, da vzpostavi centraliziran račun lastnih sredstev. Države članice bi morale imeti možnost, da se odločijo, ali bodo uporabljale centralizirani račun lastnih sredstev ali račun, ki je v imenu Komisije odprt pri njihovem ministrstvu za finance ali nacionalni centralni banki. Da se državam članicam omogoči ozaveščena izbira, bi morala Komisija pripraviti podrobno analizo stroškov in koristi uporabe centraliziranega računa lastnih sredstev.

    (3)

    V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014 države članice trenutno ne morejo izvajati predplačil. Vendar pa so v preteklosti nekatere države članice v dogovoru s Komisijo svoje nacionalne prispevke plačevale vnaprej. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba v tej uredbi določiti, da imajo države članice možnost plačevanja predplačil za vsak primer posebej, če o tem vnaprej obvestijo Komisijo. Kadar država članica uporabi to možnost, druge države članice ne bi smele nositi nobenih stroškov v zvezi s tem predplačilom, kot so na primer negativne obresti.

    (4)

    Datum, ko države članice plačajo popravke lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND iz prejšnjih proračunskih let, bi bilo treba prestaviti na marec naslednjega leta, da bi se povečala predvidljivost pri nacionalnih proračunskih postopkih. Datum plačila popravkov s strani držav članic bi se moral uporabiti tudi za zneske, za katere je Komisija zagotovila informacije pred začetkom veljavnosti te uredbe.

    (5)

    Za zagotovitev stabilnega proračuna, ki je potreben za financiranje ciljev politike Unije, bi bilo treba s postopkom za izračun obresti zagotoviti predvsem, da so lastna sredstva dana na razpolago pravočasno in v celoti.

    (6)

    Sedanji prag, pod katerim se zneski obresti opustijo, je treba prilagoditi. Zato je treba povečati znesek, za katerega se izterjava obresti opusti, da se izboljša stroškovna učinkovitost postopkov izterjave.

    (7)

    Z Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014 se povečanje obresti nad izhodiščno obrestno mero omejuje na 16 odstotnih točk. Vendar se ta omejitev na 16 odstotnih točk uporablja samo za primere, ki so postali znani po začetku veljavnosti Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2016/804 (3). Zato primeri, znani že pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU, Euratom) 2016/804, pri katerih gre za posebej visoke zneske obresti, ne morejo biti upravičeni do te omejitve, ne glede na to, ali so bile države članice o znesku obresti že uradno obveščene. V teh primerih morajo države članice še vedno plačati zneske obresti, ki so nesorazmerni z zneskom dolgovane glavnice. Da bi zagotovili sorazmernost sistema in hkrati ohranili odvračalni učinek, bi bilo treba povečanje obresti nad izhodiščno obrestno mero dodatno omejiti na 14 odstotnih točk. Za pojasnitev in poenostavitev zadevnih določb Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 bi bilo treba omejitev povečanja na 14 odstotnih točk uporabiti za vse zneske obresti, ki državi članici niso bili sporočeni pred začetkom veljavnosti te uredbe.

    (8)

    Ob upoštevanju veljavnega pravnega okvira se je v praksi pokazalo, da je včasih težko opredeliti, kdaj naj bi se začelo plačilo zamudnih obresti, zaradi težav pri določitvi trenutka, v katerem se lahko šteje, da so bila prizadevanja za izterjavo nezadostna. Zaradi poenostavitve bi moralo obstajati petletno „obdobje odloga“ po datumu določitve zneska, pod pogojem, da je bil določen znesek pravočasno knjižen na ločene račune in voden na ločenih računih v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014. V skladu s tem bi obresti začele teči šele po petih letih, obveznost za znesek glavnice pa bi se ohranila.

    (9)

    Za zagotovitev pravične obravnave primerov, kadar zneskov v višini določenih upravičenih zneskov tradicionalnih lastnih sredstev ni mogoče izterjati, bi morale biti države članice oproščene obveznosti, da dajo Komisiji na razpolago zneske v višini določenih upravičenih zneskov tradicionalnih lastnih sredstev, kadar lahko država članica dokaže, da napaka, ki jo je storila država članica po določitvi upravičenih zneskov, ni vplivala na neizterljivost zneska v višini zadevnih upravičenih zneskov. Primeri take napake lahko vključujejo zapoznelo vknjižbo v ločene račune ali pomanjkljivosti pri postopku izterjave.

    (10)

    Uredba (EU, Euratom) št. 609/2014 vsebuje le en rok, v skladu s katerim mora Komisija zadevni državi članici svoje pripombe v zvezi s primeri odpisi dolga, ki so ji bili sporočeni, sporočiti v šestih mesecih od datuma, ko je od navedene države članice prejela poročilo. Da bi se pravočasno in na bolj prožen način izvedli nadaljnji ukrepi v zvezi s poročili o odpisih dolgov ter podprla hitra in popolnoma pregledna ocena odločitve države članice, da ne bo dala na razpolago neizterljivega zneska tradicionalnih lastnih sredstev, bi bilo treba prilagoditi postopkovne roke za Komisijo in države članice.

    (11)

    Da se v primeru nestrinjanja med državami članicami in Komisijo omogoči prekinitev obdobja, za katerega se obračunajo obresti, bi bilo treba uvesti določbe, v katerih se bo odražala sedanja praksa plačila s pridržkom glede zneskov lastnih sredstev, dolgovanih v proračun Unije, ki omogoča, da se zoper Komisijo vloži tožba zaradi neupravičene obogatitve v skladu s členom 268 in členom 340, drugi odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

    (12)

    V primeru nestrinjanja med državami članicami in Komisijo glede dajanja lastnih sredstev na razpolago bi bilo treba z Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014 določiti postopek pregleda, da bi se izboljšala preglednost in pojasnile pravice držav članic do obrambe. Na zahtevo zadevne države članice bi se bilo treba o rezultatu postopka pregleda in stanju nerešenih zadev s Komisijo pogovoriti na letnem sestanku. Ta sestanek bi moral biti organiziran na ustrezni ravni ob udeležbi vodstvenega kadra, da bi ponovno preučili zadevna stališča in po možnosti preprečili morebitne postopke za ugotavljanje kršitev v skladu s sodno prakso Sodišča.

    (13)

    Komisija bi morala v okviru morebitne revizije Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 ali najpozneje do konca leta 2026 pregledati delovanje postopka pregleda. Zlasti bi Komisija morala oceniti možnosti za njegovo racionalizacijo, kar se po potrebi lahko zaključi s sklepom Komisije.

    (14)

    Člena 6 in 10a Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 bi bilo treba prilagoditi tako, da se črta sklic na popravek, odobren Združenemu kraljestvu, ter da se Nemčijo vključi med upravičenke do pavšalnih popravkov v skladu s Sklepom Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (4).

    (15)

    V skladu z načeli za boljše pravno urejanje bi moral biti vzporedni obstoj več uredb o dajanju lastnih sredstev na razpolago zgolj začasen, take pravne akte pa bi bilo treba čim prej združiti v eno samo uredbo.

    (16)

    Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

    SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Uredba (EU, Euratom) št. 609/2014 se spremeni:

    (1)

    v členu 6(3), tretji pododstavek, se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

    „Lastna sredstva iz naslovov DDV in BND pa se ob upoštevanju vpliva, ki ga imajo nanje bruto znižanja, odobrena Danski, Nemčiji, Nizozemski, Avstriji in Švedski, knjižijo na račune iz prvega pododstavka na naslednji način:“;

    (2)

    člen 9 se spremeni:

    (a)

    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

    „1.   V skladu s postopkom iz členov 10, 10a in 10b vsaka država članica lastna sredstva knjiži v dobro računa, ki ga prostovoljno izbere izmed naslednjih:

    (a)

    računa, ki je v imenu Komisije odprt pri ministrstvu za finance države članice;

    (b)

    računa, ki je v imenu Komisije odprt pri nacionalni centralni banki, ali

    (c)

    centralnega računa, ki ga v ta namen odpre Komisija v javni finančni instituciji po lastni izbiri.

    Ob upoštevanju obračuna negativnih obresti iz tretjega in četrtega pododstavka, kot je ustrezno, se zadevni račun lahko bremeni samo po navodilu Komisije.

    Računi iz prvega pododstavka, točki (a) in (b), se vodijo v nacionalni valuti ter brezplačno in brez obresti. Kadar se za te račune obračunajo negativne obresti, zadevna država članica v dobro računa knjiži znesek, ki ustreza obračunanim negativnim obrestim, in sicer najpozneje na prvi delovni dan drugega meseca po obračunu negativnih obresti.

    Države članice v dobro računa iz prvega pododstavka, točka (c), knjižijo zneske v svoji nacionalni valuti. Kadar se za centralni račun obračunajo negativne obresti, zadevna država članica v dobro centralnega računa knjiži znesek, ki ustreza njenemu deležu lastnih sredstev, knjiženih na ta račun, in sicer najpozneje na prvi delovni dan drugega meseca po obračunu negativnih obresti.

    Komisija operacije upravljanja denarnih sredstev izvaja na računih iz prvega pododstavka v skladu s členom 14(4), prvi pododstavek.

    Komisija brez nepotrebnega odlašanja pripravi podrobno analizo stroškov in koristi uporabe računa iz prvega pododstavka, točka (c), in Svetu v treh letih od začetka veljavnosti te uredbe poroča o izvajanju centralnega računa.“;

    (b)

    vstavi se naslednji odstavek:

    „2a.   Komisija z elektronskimi sredstvi državam članicam vsak mesec pošlje napoved potreb po denarnih sredstvih za naslednje štiri mesece.“;

    (3)

    člen 10a se nadomesti z naslednjim:

    „Člen 10a

    Dajanje na razpolago lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND

    1.   Lastna sredstva iz naslovov DDV in BND se ob upoštevanju vpliva, ki ga imajo nanje bruto znižanja, odobrena Danski, Nemčiji, Nizozemski, Avstriji in Švedski, knjižijo v dobro prvi delovni dan vsakega meseca. Zneski v dobro se knjižijo v višini, ki pomeni eno dvanajstino ustreznih skupnih zneskov v proračunu, preračunanih v nacionalne valute po zadnjem veljavnem menjalnem tečaju v koledarskem letu pred zadevnim proračunskim letom, objavljenem v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

    2.   Komisija lahko za posebne potrebe plačevanja odhodkov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) in poznejše zadevne zakonodaje Unije ter odvisno od stanja kratkoročnih likvidnostnih sredstev Unije pozove države članice, da v prvem četrtletju proračunskega leta do dva meseca prej knjižijo dvanajstino ali del dvanajstine zneskov v proračunu za lastna sredstva iz naslovov DDV in BND, pri čemer se upošteva vpliv, ki ga imajo nanje bruto znižanja, odobrena Danski, Nemčiji, Nizozemski, Avstriji in Švedski.

    Komisija lahko ob upoštevanju tretjega pododstavka za posebne potrebe plačevanja odhodkov evropskih strukturnih in investicijskih skladov v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*2) in poznejše zadevne zakonodaje Unije ter odvisno od stanja kratkoročnih likvidnostnih sredstev Unije pozove države članice, da v prvih šestih mesecih proračunskega leta največ dodatno polovico ene dvanajstine zneskov v proračunu za lastna sredstva iz naslovov DDV in BND knjižijo prej, pri čemer se upošteva vpliv, ki ga imajo nanje bruto znižanja, odobrena Danski, Nemčiji, Nizozemski, Avstriji in Švedski.

    Skupni znesek, za katerega lahko Komisija države članice v skladu s prvim in drugim pododstavkom pozove, da ga vknjižijo prej v istem mesecu, v nobenem primeru ne presega zneska, ki ustreza dodatnima dvema dvanajstinama.

    Po prvih šestih mesecih zahtevane mesečne vknjižbe ne smejo presegati ene dvanajstine lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND, hkrati pa morajo ostati v mejah zneskov, ki so v ta namen predvideni v proračunu.

    Komisija o tem uradno obvesti države članice vnaprej, in sicer najpozneje dva tedna pred zahtevanim knjiženjem v skladu s prvim in drugim pododstavkom.

    Komisija dovolj zgodaj, in sicer najpozneje šest tednov pred zahtevanim knjiženjem v skladu z drugim pododstavkom, obvesti države članice, da namerava zahtevati tako vknjižbo.

    Za te vnaprejšnje vknjižbe se uporablja odstavek 4, ki se nanaša na znesek, ki se knjiži vsako leto januarja, oziroma odstavek 5, če proračun pred začetkom proračunskega leta še ni dokončno sprejet.

    Država članica lahko izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih od Komisije zahteva dovoljenje za vnaprejšnje dajanje na razpolago lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND, zlasti v okviru sprememb proračuna ob koncu leta, pri čemer se upošteva vpliv, ki ga imajo nanje bruto znižanja, odobrena Danski, Nemčiji, Nizozemski, Avstriji in Švedski. Pred vsakim predplačilom je treba predložiti obvestilo najmanj sedem delovnih dni vnaprej, zahtevo zanj pa mora zadevna država članica ustrezno utemeljiti. Komisija oceni zahtevo ob upoštevanju stanja denarnih sredstev in likvidnostnih potreb Komisije. Država članica lahko predplačilo izvede šele po odobritvi Komisije. Vse dodatne stroške, povezane z vnaprejšnjim dajanjem na razpolago lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND, mora nositi država članica, ki je to zahtevala.

    3.   Za vsako spremembo enotne stopnje lastnih sredstev iz naslova DDV, stopnje lastnih sredstev iz naslova BND ter financiranja bruto znižanj, odobrenih Danski, Nemčiji, Nizozemski, Avstriji in Švedski, je potrebno dokončno sprejetje spremembe proračuna in zaradi vsake take spremembe se popravijo dvanajstine, knjižene od začetka proračunskega leta.

    Ti popravki se izvedejo pri prvi vknjižbi po dokončnem sprejetju spremembe proračuna, če je ta sprejeta pred 16. dnem v mesecu. V nasprotnem primeru se ti popravki izvedejo pri drugem knjiženju po dokončnem sprejetju proračuna. Z odstopanjem od člena 10 finančne uredbe se ti popravki knjižijo na računih za proračunsko leto, na katero se nanaša zadevna sprememba proračuna.

    4.   Izračun dvanajstin za januar vsakega proračunskega leta temelji na zneskih iz predloga proračuna iz člena 314(2), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in se preračuna v nacionalne valute po prvem veljavnem menjalnem tečaju po 15. decembru koledarskega leta pred proračunskim letom. Popravek se izvede z vknjižbo za naslednji mesec.

    5.   Če najpozneje dva tedna pred vknjižbo za januar naslednjega proračunskega leta proračun še ni dokončno sprejet, države članice prvi delovni dan vsakega meseca, vključno z januarjem, knjižijo eno dvanajstino zneska lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND ob upoštevanju vpliva, ki ga imajo nanje bruto znižanja, odobrena Danski, Nemčiji, Nizozemski, Avstriji in Švedski, iz zadnjega dokončno sprejetega proračuna. Popravek se izvede na prvi datum knjiženja po dokončnem sprejetju proračuna, če je proračun sprejet pred 16. dnem v mesecu. V nasprotnem primeru se popravek izvede na drugi datum knjiženja po dokončnem sprejetju proračuna.

    6.   V primeru sprememb podatkov o BND v skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) 2019/516 Evropskega parlamenta in Sveta (*3) se financiranje bruto znižanj, odobrenih Danski, Nemčiji, Nizozemski, Avstriji in Švedski, naknadno ne spremeni.

    (*1)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608)."

    (*2)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320)."

    (*3)  Uredba (EU) 2019/516 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah in razveljavitvi Direktive Sveta 89/130/EGS, Euratom in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 (Uredba BND) (UL L 91, 29.3.2019, str. 19).“;"

    (4)

    v členu 10b(5) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

    „Komisija obvesti države članice o zneskih, ki so rezultat tega izračuna, pred 1. februarjem leta, ki sledi letu, v katerem so bili predloženi podatki za popravke. Vsaka država članica knjiži neto znesek na račun iz člena 9(1) prvi delovni dan marca v letu, ki sledi letu, v katerem je Komisija države članice obvestila o zneskih, ki so rezultat izračuna.

    Rok, do katerega morajo države članice plačati popravke, se uporablja tudi za zneske, za katere je Komisija zagotovila informacije pred 3. majem 2022.“;

    (5)

    člen 12 se spremeni:

    (a)

    v odstavku 1 se dodajo naslednji pododstavki:

    „Za tradicionalna lastna sredstva iz člena 2(1), točka (a), Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (*4) se obresti zaračunajo za obdobje od trenutka, ko bi moral biti znesek dan na razpolago, do trenutka, ko je bil znesek dejansko vplačan na račun Komisije iz člena 9.

    Brez poseganja v člen 13(1), se obresti ne zaračunajo v obdobju petih let od datuma določitve zneska, če je bil znesek določen v skladu s členom 2, pravočasno knjižen na posebni račun v skladu s členom 6 in voden na ločenih računih v skladu s členom 13(2).

    V primeru upravne ali sodne pritožbe se petletno obdobje začne po tem, ko je izdana, uradno sporočena ali objavljena dokončna ali pravnomočna odločba. Če so bili zneski delno plačani, se obdobje petih let začne najpozneje od datuma zadnjega plačila, če dolg s tem ni poravnan.

    (*4)  Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).“;"

    (b)

    odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

    „3.   Zneski obresti, nižji od 1 000 EUR, se ne izterjajo.“;

    (c)

    v odstavku 4 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

    „Skupno povečanje na podlagi prvega in drugega pododstavka ne presega 14 odstotnih točk. Omejitev povečanja na 14 odstotnih točk velja za vse primere, za katere znesek obresti zadevni državi članici ni bil sporočen pred 3. majem 2022. Povečana obrestna mera velja za celotno obdobje zamude iz odstavka 1.“;

    (d)

    v odstavku 5 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

    „Skupno povečanje na podlagi prvega in drugega pododstavka ne presega 14 odstotnih točk. Omejitev povečanja na 14 odstotnih točk velja za vse primere, za katere znesek obresti zadevni državi članici ni bil sporočen pred 3. majem 2022. Povečana obrestna mera velja za celotno obdobje zamude iz odstavka 1.“;

    (6)

    člen 13 se spremeni:

    (a)

    v odstavku 2 se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

    „Države članice se prav tako oprostijo obveznosti dajanja na razpolago Komisiji zneskov v višini upravičenih zneskov, določenih v členu 2, če lahko dokažejo, da napaka, ki jo je storila država članica po določitvi teh upravičenih zneskov, kot so napake, ki povzročijo zapoznelo vknjižbo v ločene račune, ni vplivala na neizterljivost zneska v višini upravičenih zneskov iz člena 2.“;

    (b)

    v odstavku 2 se peti pododstavek nadomesti z naslednjim:

    „Če so bili zneski delno plačani, se obdobje petih let začne najpozneje od datuma zadnjega plačila, če dolg s tem ni poravnan.“;

    (c)

    odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

    „4.   Komisija v treh mesecih od prejema poročila iz odstavka 3 zadevni državi članici sporoči svoje pripombe. Komisija lahko ta rok enkrat podaljša za nadaljnje tri mesece in o tem ustrezno obvesti zadevno državo članico.

    Komisija lahko zahteva dodatne informacije. V takih primerih začne šestmesečni rok iz prvega pododstavka teči od datuma prejema zahtevanih dodatnih informacij. Zadevna država članica zagotovi dodatne informacije v treh mesecih. Ta rok se na zahtevo zadevne države članice enkrat podaljša za nadaljnje tri mesece.

    Kadar država članica ne more zagotoviti dodatnih informacij, ki jih zahteva Komisija, lahko o tem uradno obvesti Komisijo. Komisija nato v treh mesecih od datuma prejema navedenega uradnega obvestila na podlagi razpoložljivih informacij sporoči svoje končne pripombe. Komisija lahko ta rok enkrat podaljša za nadaljnje tri mesece in o tem ustrezno obvesti zadevno državo članico.“;

    (d)

    doda se naslednji odstavek:

    „5.   Če se država članica in Komisija ne moreta dogovoriti o razlogih iz odstavka 2 lahko država članica od Komisije zahteva, naj pregleda svoje pripombe v skladu s členom 13b.“;

    (7)

    vstavi se naslednje poglavje:

    „POGLAVJE IIIa

    PLAČILO S PRIDRŽKOM IN POSTOPEK PREGLEDA

    Člen 13a

    Plačilo s pridržkom

    1.   V primeru nesoglasja med državo članico in Komisijo glede zneskov tradicionalnih lastnih sredstev, dolgovanih v proračun Unije, ali glede zneskov DDV, za katere veljajo ukrepi iz člena 12(2), točka (c), lahko država članica ob plačilu spornega zneska izrazi pridržke glede stališča Komisije.

    Države članice zagotovijo informacije o teh pridržkih, in sicer za zneske v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi skupaj z mesečnim poročilom iz člena 6(4), za zneske v zvezi z lastnimi sredstvi iz naslova DDV pa skupaj s poročilom iz člena 10b(1). Države članice o umiku pridržkov čim prej uradno obvestijo Komisijo.

    2.   Če se nesoglasje iz odstavka 1 reši v korist države članice, Komisija tej državi članici dovoli, da od naslednjega plačila ali plačil lastnih sredstev odšteje plačani znesek.

    3.   Vknjižba plačila s pridržkom na račun iz člena 9 prekine obdobje, za katero se obračunajo obresti, kot je navedeno v členu 12.

    4.   Komisija vsako leto do konca septembra pripravi letni informativni dopis, v katerem je naveden pregled skupnega zneska plačil s pridržkom in skupnega zneska pridržkov, ki so bili umaknjeni v predhodnem letu.

    Člen 13b

    Postopek pregleda

    1.   V primeru nesoglasja med državo članico in Komisijo v zvezi z zneski tradicionalnih lastnih sredstev, dolgovanimi v proračun Unije, lahko država članica od Komisije zahteva, naj svojo oceno pregleda v šestih mesecih od datuma prejema zahteve. V tej zahtevi se navedejo razlogi za zahtevan pregled ter priložijo dokazila in spremni dokumenti, na katerih temelji. Zahteva za pregled in postopek, ki ji sledi, ne vplivata na obveznost držav članic, da dajo lastna sredstva na razpolago, ko so ta dolgovana v proračun Unije.

    2.   Komisija v treh mesecih od prejema zahteve iz odstavka 1 zadevni državi članici uradno sporoči svoje pripombe glede razlogov, navedenih v zahtevi. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija ta rok enkrat podaljša za nadaljnje tri mesece in o tem ustrezno obvesti zadevno državo članico.

    3.   Kadar Komisija zahteva dodatne informacije, začne rok iz odstavka 2 teči od datuma prejema zahtevanih dodatnih informacij. Zadevna država članica zagotovi dodatne informacije v treh mesecih od prejema zahteve Komisije za dodatne informacije. Na zahtevo zadevne države članice Komisija ta rok enkrat podaljša za nadaljnje tri mesece.

    4.   Kadar država članica ne more zagotoviti dodatnih informacij, lahko o tem uradno obvesti Komisijo. Komisija nato uradno sporoči svoje pripombe na podlagi razpoložljivih informacij. V tem primeru začne rok iz odstavka 2 teči od datuma prejema navedenega uradnega obvestila.

    5.   Postopek pregleda se konča najpozneje 2 leti po tem, ko je država članica poslala zahtevo za pregled iz odstavka 1.

    6.   Država članica lahko enkrat na leto zahteva sestanek na visoki ravni, na katerem se s Komisijo pogovori o stanju zadev, ki so predmet postopka pregleda, ali za katere je bil opravljen postopek pregleda, in jih skupaj z njo natančno pregleda, da bi ponovno preučili zadevna stališča in po možnosti dosegli dogovor.

    7.   Komisija v okviru morebitne revizije te uredbe ali najpozneje do konca leta 2026 oceni delovanje postopka pregleda iz tega člena. Med ocenjevanjem se opravijo posvetovanja z državami članicami, katerih ugotovitve in stališča se nato upoštevajo. Komisija po potrebi predloži predloge za izboljšanje delovanja postopka pregleda.“.

    Člen 2

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Luxembourgu, 5. aprila 2022

    Za Svet

    predsednik

    B. LE MAIRE


    (1)  UL C 402 I, 5.10.2021, str. 1.

    (2)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 z dne 26. maja 2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev (UL L 168, 7.6.2014, str. 39).

    (3)  Uredba Sveta (EU, Euratom) 2016/804 z dne 17. maja 2016 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev (UL L 132, 21.5.2016, str. 85).

    (4)  Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom, (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).


    Top