(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 4. decembra 2020 na podlagi člena 10 Uredbe (EU) 2016/1037 (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) začela protisubvencijski postopek v zvezi z uvozom konverterske aluminijaste folije s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska, LRK ali zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) (2).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 21. oktobra 2020 vložilo šest proizvajalcev Unije (v nadaljnjem besedilu: pritožniki), ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje konverterske aluminijaste folije v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o subvencioniranju in posledični škodi, ki so zadostovali za začetek preiskave.

(3)

Komisija je pred začetkom protisubvencijske preiskave v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe kitajsko vlado (3) uradno obvestila, da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo, in jo povabila na posvetovanje. Posvetovanje je potekalo 30. novembra 2020. Kljub temu sporazumne rešitve ni bilo mogoče doseči.

(4)

Komisija je 22. oktobra 2020 začela ločeno protidampinško preiskavo v zvezi z enakim izdelkom s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: ločena protidampinška preiskava) (4). Analize škode, vzročne zveze in interesa Unije, izvedene v tej protisubvencijski in ločeni protidampinški preiskavi, so smiselno enake, saj je opredelitev industrije Unije enaka, vzorčeni proizvajalci Unije, obravnavano obdobje in obdobje preiskave pa isti v obeh preiskavah.

(5)

Kitajska vlada je pred začetkom in po njem trdila, da se preiskava ne bi smela začeti, ker pritožba ni zadostila zahtevam glede dokazovanja iz člena 11(2) in (3) Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter člena 10(2) osnovne uredbe. Po njenem mnenju ni bilo zadostnih dokazov o obstoju subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škode in vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in škodo. V pripombah, predloženih po začetku, je ponovila, da v zvezi z več domnevnimi subvencijskimi shemami pritožba ni vsebovala zadostnih dokazov, da bi izpolnjevala dokazni standard, in da morajo, ne glede na to, katere informacije so morda pritožniku razumno na voljo, vedno obstajati zadostni dokazi o obstoju in naravi subvencije, znatne škode in vzročne zveze. Kitajska vlada je to trditev ponovila tudi po končnem razkritju.

(6)

Kitajska vlada je v pripombah, predloženih po začetku, in tudi po končnem razkritju trdila še, da so memorandum Komisije o zadostnosti dokazov in protisubvencijski vprašalniki presegali trditve iz pritožbe ter da je Komisija dodala pritožbi dodatne dokaze, da bi utemeljila začetek preiskave. Trdila je, da je Komisija z dodajanjem takih elementov razširila obseg preiskave. Natančneje, trdila je, da je Komisija razširila obseg preiskave s tem, ko je dodala sklice na dokumente, kot so poročilo o aluminiju iz leta 2018, strategija „Made in China 2025“ („Proizvedeno na Kitajskem 2025“) ter ugotovitev ministrstva za trgovino ZDA o izdelkih iz aluminija iz leta 2018, in ko je na seznam finančnih institucij, ki jih je treba preiskati, dodala družbo Chinese Export & Credit Insurance Corporation (v nadaljnjem besedilu: Sinosure) in zahtevala informacije v zvezi s komisijo bančnih in zavarovalniških regulatorjev Kitajske (CBIRC).

(7)

Komisija je trditev kitajske vlade v zvezi z zadostnostjo dokazov zavrnila. Dokazi, predloženi v pritožbi, so dejansko vsebovali informacije, ki so bile pritožniku takrat razumno na voljo. Kot je razvidno iz memoranduma o zadostnosti dokazov, ki vsebuje oceno Komisije glede vseh dokazov v zvezi z LRK, ki so ji bili na voljo, in na podlagi katerega je Komisija začela preiskavo, so bili v fazi začetka na voljo zadostni dokazi, da se lahko proti domnevnim subvencijam uvedejo izravnalni ukrepi glede na njihov obstoj, znesek in naravo. Pritožba je vsebovala tudi zadostne dokaze o obstoju škode za industrijo Unije, ki je bila posledica subvencioniranega uvoza.

(8)

Komisija je zavrnila tudi trditev v zvezi z obsegom preiskave. Memorandum o zadostnosti dokazov vsebuje pregled elementov, ki so na voljo Komisiji, med drugim tudi tistih, ki jih je predložil pritožnik. Elementi iz pritožbe so se v skladu z ustaljeno dejansko analizirali skupaj, potrdila pa so jih tudi druga dejstva, s katerimi je bila Komisija seznanjena. Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je Komisija v skladu s členom 10(2) in (3) osnovne uredbe pripravila memorandum o zadostnosti dokazov, ki vsebuje oceno Komisije glede vseh dokazov, ki so ji na voljo v zvezi z LRK in na podlagi katerih je začela preiskavo. Tako obseg preiskave ni omejen na dokaze in navedbe iz pritožbe, ampak ga je mogoče dopolniti z drugimi informacijami, ki so na voljo Komisiji. Poleg tega lahko Komisija med preiskavo prouči vse informacije, pomembne za domnevne subvencije, in ni omejena na informacije iz pritožbe. To velja tudi za finančne institucije, ki zagotavljajo preferenčno financiranje, kot je družba Sinosure, in ustrezne regulativne organe, kot je komisija CBIRC.

(9)

Čeprav je kitajska vlada tudi po končnem razkritju ponovila svoje trditve glede zadostnosti dokazov in obsega preiskave, ni predložila nobenih novih tehtnih argumentov ali dokazov. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(10)

Kitajska vlada je v pripombah, predloženih po začetku, trdila, da je pritožnik selektivno uporabljal kitajske zakone in napačno razumel njihovo povezavo z industrijo konverterske aluminijaste folije. Navedla je, da so dokumenti politike, kot so 10.–13. petletni načrti, katalog smernic za prilagajanje industrijske strukture (2005) in razvojni načrt za neželezne kovine (2016–2020), zgolj smernice in niso zavezujoči. Navedla je še, da se petletni načrti ne nanašajo izrecno na konvertersko aluminijasto folijo.

(11)

Komisija je ugotovila, da kitajska vlada ne izpodbija obstoja takih načrtov, programov ali priporočil, ampak oporeka le temu, koliko so zavezujoči za industrijo konverterske aluminijaste folije. Ugotovila je še, da je pritožnik predložil dokaze, iz katerih je razvidno, da so industrije neželeznih kovin, ki vključujejo industrijo aluminija, navedene v številnih vladnih dokumentih. Kitajska vlada ni predložila nobenih dokazov, da se navedeni dokumenti ne uporabljajo za zadevni izdelek.

(12)

Kitajska vlada je navedla še, da podjetij in bank v državni lasti oziroma družbe Sinosure ni mogoče opredeliti kot javne organe ter da se je pritožnik neupravičeno zanašal na formalne indice nadzora, kot sta lastništvo kitajske vlade in njeno domnevno pristojnost za imenovanje vodstvenih uradnikov, da je izpeljal neutemeljeni sklep, da so vsa podjetja in banke v državni lasti delovali kot javni organi. Poleg tega je trdila, da se je pritožnik pri oceni narave funkcij, ki so jih banke opravljale, ter narave in obsega pooblastil vlade, prenesenih nanje, zanašal na pretekle primere Komisije ali ministrstva Združenih držav Amerike za trgovino. Trdila je še, da pretekle ugotovitve Komisije v zvezi z nepovezanimi industrijami niso mogle pomeniti zadostnih dokazov v pritožbi niti ne potrjujejo v sedanji preiskavi, da so banke v državni lasti in družba Sinosure delovale kot javni organi.

(13)

Komisija je ugotovila, da je ta trditev kitajske vlade povezana z zgoraj navedeno trditvijo in da je v pritožbi med drugim naveden zakon o bankah na Kitajskem, v zvezi s katerim kitajska vlada ne oporeka, da spada v kitajsko zakonodajo. Komisija poudarja, da je bilo pri nedavnih protisubvencijskih preiskavah EU, ki so se nanašale na iste programe subvencij, kot so navedeni v pritožbi, in pri katerih je bilo proučeno tudi, ali so podjetja in banke v državni lasti delovali kot javni organi, ugotovljeno, da so dejansko delovali kot javni organi (5). Dejstvo, da so te preiskave zajemale industrije, ki niso povezane z industrijo konverterske aluminijaste folije, ne razveljavlja opredelitve zgoraj navedenih institucij kot javnih organov. Poleg tega se lahko šteje, da dokazi o državnem lastništvu pomenijo dokaze, „ki praviloma potrjujejo ali kažejo“, da je subjekt javni organ, ki lahko dodeli finančni prispevek“ (6).

(14)

Kitajska vlada je v pripombah, predloženih po začetku, navedla še, da so bile v zadnjih letih v finančnem sektorju izvedene precejšnje spremembe in reforme ter da se pritožba zato ne more sklicevati na nobeno predhodno stanje. Vendar je Komisija ugotovila, da je pritožnik v pritožbi predložil tudi dodatne dokaze, da se programi subvencij še vedno izvajajo. Poleg tega je spomnila, da kitajska vlada ni predložila dokazov, ki bi ovrgli trditev glede nadaljevanja zadevnih programov. Razpoložljivi dokazi so v fazi začetka preiskave torej večinoma kazali, da se zadevni programi subvencij niso bistveno spremenili.

(15)

Kitajska vlada je v svojih pripombah trdila še, da so nekatere smernice, vključno z začasnimi določbami o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture (sklep št. 40 državnega sveta iz leta 2005, v nadaljnjem besedilu: sklep št. 40) v zvezi z „11. petletnim načrtom“, zastarele in se v obdobju preiskave ne uporabljajo več.

(16)

Poglavje III sklepa št. 40 se sklicuje na „Katalog smernic za prilagajanje industrijske strukture“, ki vsebuje tri vrste vsebin, in sicer vsebine spodbujanih projektov, vsebine omejenih projektov in vsebine izločenih projektov.

(17)

Kolikor je Komisiji znano, je bila zadnja sprememba Kataloga smernic za prestrukturiranje industrije odobrena z odlokom št. 29 komisije Ljudske republike Kitajske za nacionalni razvoj in reforme z dne 27. avgusta 2019 in je začela veljati 1. januarja 2020 (7). Ta novi katalog smernic za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2019) je bil sprejet in je začel veljati v obdobju preiskave. Torej se je v obdobju preiskave uporabljal „Katalog smernic za prestrukturiranje industrije“ iz sklepa št. 40.

(18)

Kitajska vlada je po končnem razkritju ponovila svojo trditev, da je Komisija napačno razumela vlogo načrtov in projektov kitajske vlade, ter navedla, da so to zgolj dokumenti s smernicami in da niso zavezujoči. Prav tako se ni strinjala s tem, da se je Komisija opirala na dejstva, ugotovljena v prejšnjih preiskavah, ter da je uporabila sklice na delovni dokument služb Komisije iz leta 2017 o znatnem izkrivljanju v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (8), ki je po mnenju kitajske vlade netočen in pristranski, saj je bil njegov namen zlasti olajšati začetek izvajanja preiskav trgovinske zaščite. Nasprotovala je tudi mnenju Komisije, da se za zakone, predpise in vladne načrte lahko razumno domneva, da se še naprej uporabljajo, razen če se dokaže, da so razveljavljeni ali nadomeščeni.

(19)

Prvič, Komisija je opozorila, da kitajska vlada ni predložila nobenih novih tehtnih argumentov ali dokazov o splošni vlogi načrtov in projektov kitajske vlade ter njihovi zavezujoči naravi.

(20)

Drugič, v zvezi z uporabo informacij iz poročila o Kitajski dejstvo, da se je pri izdaji dokumenta upoštevala njegova možna uporaba v preiskavah trgovinske zaščite, ne pomeni, da so objektivni dokazi iz dokumenta sami po sebi netočni ali pristranski, kot je trdila kitajska vlada. Komisija opozarja tudi, da se je na ta dokument v sedanji preiskavi sklicevala samo dvakrat, enkrat kot na splošni uvod v sistem petletnih načrtov, drugič pa v okviru vzpostavitve povezave med dokumenti o načrtovanju in spodbujanimi sektorji. Ti sklici so se uporabili skupaj z drugimi sklici, s katerimi so bili tudi podprti, vključno s sklici na dokumente, ki jih je izdala sama kitajska vlada.

(21)

Tretjič, Komisija meni, da se za zakone, predpise in vladne načrte lahko razumno domneva, da se še naprej uporabljajo, razen če se dokaže, da so razveljavljeni ali nadomeščeni. V okviru preiskave je kitajski vladi dejansko poslala seznam referenčnih dokumentov o splošnem pravnem okviru, pravilih in postopkih, ki se uporabljajo v LRK, ter nekatere posebne dokumente o zadevni industriji. Kitajska vlada je bila pozvana, naj pregleda popolnost in veljavnost teh dokumentov ter jih, kadar je to ustrezno, posodobi ali dopolni. Ko je Komisija od kitajske vlade prejela utemeljen odgovor in posodobljene referenčne dokumente, je ocenila, da lahko razumno domneva, da se tisti dokumenti, ki niso bili razveljavljeni ali nadomeščeni, še vedno uporabljajo.

(22)

Zato so bile trditve kitajske vlade v zvezi s tem zavrnjene.

(23)

Kitajska vlada je po začetku trdila še, da pritožnik ni vzpostavil pogojev za uporabo tuje referenčne vrednosti za pravice do uporabe zemljišč. Vendar je Komisija ugotovila, da so trditve iz pritožbe podprte z zadnjimi protisubvencijskimi preiskavami EU, v katerih je bila v zvezi s tem ugotovljena potreba po tujih referenčnih vrednostih, prilagojenih prevladujočim pogojem v LRK (9).

(24)

Poleg tega je kitajska vlada trdila, da se različne subvencijske sheme, ki jih je navedel pritožnik, ne morejo šteti za subvencijo, saj pritožnik ni predložil podrobnih dokazov v zvezi z obstojem, zneskom in naravo teh subvencij ali neposredno povezavo med subvencijo in zadevnim izdelkom. V zvezi z različnimi subvencijami je trdila še, da pritožnik ni predložil dokazov o ugodnostih in specifičnosti.

(25)

Komisija meni, da je pritožnik predložil dovolj dokazov o obstoju, znesku, naravi, ugodnostih in specifičnosti, ki so mu bili razumno na voljo. Poleg tega poudarja, da so bili v nedavnih protisubvencijskih preiskavah EU, ki so se nanašale na iste programe subvencij, kot so navedeni v pritožbi, proučene tudi ugodnosti in specifičnost navedenih programov ter da je bil v zvezi s temi vprašanji sprejet drugačen sklep9. Komisija je vsekakor proučila dokaze, navedene v pritožbi, in v memorandumu o zadostnosti dokazov, ki je bil ob začetku preiskave vložen v odprto dokumentacijo, zagotovila svojo oceno vseh zadevnih elementov. Kitajska vlada je po začetku preiskave ponovila svoje pripombe, vendar ni predložila nobenih dodatnih dokazov.

(26)

Zato je Komisija ugotovila, da je bilo v pritožbi predloženih dovolj dokazov, ki kažejo na obstoj domnevnega subvencioniranja s strani kitajske vlade.

(27)

Kitajska vlada je v pripombah, predloženih po začetku, navedla, da je bila davčna shema, v okviru katere se je za doma proizvedeno opremo zagotavljal rabat v zvezi z DDV, ukinjena. Komisija je to pripombo upoštevala, vendar je poudarila, da je mogoče z davčnimi shemami, ki se nanašajo na rabat v zvezi z DDV ali oprostitev plačila uvozne dajatve in DDV za uvoženo opremo, vseeno pridobiti stalne ugodnosti, kot je amortizacija v življenjski dobi zadevne opreme, ki bi lahko zajemala obdobje preiskave.

(28)

Kitajska vlada je po začetku trdila še, da je pritožnik neustrezno prezrl, da industrija konverterske aluminijaste folije v Uniji uživa koristi številnih neposrednih in posrednih subvencij, podpore in spodbud v različnih oblikah, ki jih zagotavljajo organi EU in držav članic, ter da Komisija ne bi smela uporabljati dvojnih standardov. To trditev je ponovila tudi po končnem razkritju.

(29)

Ta trditev v zvezi s subvencijami v EU ni vplivala na oceno Komisije, ki je podlaga za začetek te zadeve, saj ne spada med dejavnike, ki se upoštevajo v ta namen.

(30)

Industrija Unije ni predložila zahteve za registracijo uvoza v skladu s členom 24(5) osnovne uredbe.

(31)

Komisija je 6. avgusta 2021 v skladu s členom 29a(2) osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila, da ne namerava uvesti začasnih izravnalnih ukrepov in da namerava nadaljevati preiskavo. Ker Komisija ni uvedla začasnih izravnalnih ukrepov, ni registrirala uvoza na podlagi člena 24(5a) osnovne uredbe. Nadaljevala je iskanje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(32)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(33)

Ta protisubvencijska preiskava in ločena protidampinška preiskava iz uvodne izjave 4 se nanašata na isto obdobje preiskave in isto obravnavano obdobje.

(34)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija pritožnika, kitajsko vlado, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, znane uvoznike in uporabnike izrecno obvestila o začetku preiskave ter jih povabila k sodelovanju.

(35)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(36)

Več strani je zahtevalo zaslišanje pred službami Komisije. Stranem, ki so zahtevek vložile v predvidenih rokih, je bila možnost zaslišanja odobrena. Družba Xiamen Xiashun Aluminium Foil Co. Ltd. je zahtevala posredovanje pooblaščenca za zaslišanje, ki je opravil zaslišanje 8. aprila 2021.

(37)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave. Zajemal je tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 50 % ocenjene celotne proizvodnje in 40 % ocenjenega celotnega obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Prejela ni nobenih pripomb, zato je bil vzorec potrjen.

(38)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(39)

Zahtevane informacije sta predložila dva nepovezana uvoznika, ki sta se tudi strinjala z vključitvijo v vzorec. Glede na majhno število odgovorov vzorčenje nepovezanih uvoznikov ni bilo nujno.

(40)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(41)

Devet proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov iz LRK je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Te družbe so predstavljale več kot 90 % ocenjenega celotnega uvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(42)

V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe je bila vsem znanim zadevnim proizvajalcem izvoznikom in organom zadevne države dana možnost, da predložijo pripombe glede izbire vzorca. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(43)

Vzorec skupin proizvajalcev izvoznikov sestavljajo:

(44)

Štirje kitajski proizvajalci izvozniki, ki so poslali obrazec za vzorčenje, so Komisijo obvestili, da nameravajo zahtevati individualno preiskavo na podlagi člena 27(3) osnovne uredbe. Komisija je na dan začetka vprašalnik objavila na spletu. Poleg tega je proizvajalce izvoznike, ki niso bili vključeni v vzorec, obvestila, da morajo za individualno preiskavo predložiti izpolnjen vprašalnik. Vendar nobena od družb ni predložila izpolnjenega vprašalnika. Zato individualne preiskave niso bile mogoče.

(45)

Komisija je poslala vprašalnik pritožniku, vprašalniki za proizvajalce Unije, uvoznike, uporabnike in proizvajalce izvoznike iz Kitajske pa so bili na dan začetka objavljeni na spletu (10).

(46)

Komisija je vprašalnik poslala tudi kitajski vladi, vključeval pa je posebne vprašalnike za družbo Sinosure, banke in druge finančne institucije, ki so zagotavljale financiranje ali izvozne kredite vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, ter za deset največjih proizvajalcev in distributerjev vhodnih materialov, ki jih uporabljajo vzorčeni proizvajalci izvozniki. Od kitajske vlade se je zaradi poenostavitve upravnih postopkov tudi zahtevalo, naj zbere vse odgovore teh finančnih institucij in proizvajalcev ali distributerjev vhodnih materialov in jih pošlje neposredno Komisiji.

(47)

Komisija je prejela izpolnjen vprašalnik od kitajske vlade, ki je vključeval izpolnjen vprašalnik Kitajske izvozno-uvozne banke in družbe Sinosure. Vendar pa ni prejela izpolnjenega vprašalnika od nobene od drugih bank ali finančnih institucij ali od glavnih proizvajalcev in distributerjev vhodnih materialov.

(48)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike tudi od vseh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov, treh vzorčenih proizvajalcev Unije, devetih uporabnikov in enega nepovezanega uvoznika.

(49)

Komisija je brez poseganja v uporabo člena 28 osnovne uredbe zbrala in navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev subvencije, nastale škode in interesa Unije. Zaradi izbruha pandemije COVID-19 in posledičnih ukrepov, sprejetih za obvladovanje izbruha (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o COVID-19) (11), Komisija ni mogla opraviti preveritvenih obiskov v prostorih kitajske vlade, vzorčenih družb ter sodelujočih uvoznikov in uporabnikov. Namesto tega je na daljavo izvedla navzkrižno preverjanje informacij, ki jih je predložila kitajska vlada, pri katerem so sodelovali uradniki iz ustreznih ministrstev in drugi vladni organi. Poleg tega je na daljavo prek videokonference izvedla navzkrižna preverjanja naslednjih družb:

(50)

Navzkrižnega preverjanja na daljavo, ki je bilo predvideno v primeru družbe Manreal, zaradi njenega neustreznega sodelovanja ni bilo mogoče dokončati. Družba Manreal je zahtevala posredovanje pooblaščenca za zaslišanje, ki je potrdil, da z ustavitvijo navzkrižnega preverjanja na daljavo niso bile kršene pravice družbe do obrambe. Zato se izpolnjen vprašalnik družbe Manreal ni upošteval pri dokončnih ugotovitvah. Vendar to ni vplivalo na sklepe o interesu Unije. Ta družba se je kljub ustavitvi navzkrižnega preverjanja na daljavo štela za zainteresirano stran, njene pripombe v okviru preiskave pa so se upoštevale.

(51)

Komisija je 3. novembra 2021 obvestila vse strani o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protisubvencijsko dajatev na uvoz zadevnega izdelka (v nadaljnjem besedilu: končno razkritje).

(52)

Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe h končnemu razkritju. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(53)

Komisija je v tej uredbi obravnavala pripombe, predložene med protisubvencijskim postopkom. Pripombe, predložene v okviru ločene protidampinške preiskave, v tej uredbi niso bile obravnavane, razen če so strani izrecno navedle, da predložene pripombe veljajo za oba postopka.

(54)

Zadevni izdelek je konverterska aluminijasta folija debeline manj kot 0,021 mm, brez podlage, samo valjana, vendar dalje ne obdelana, v zvitkih z maso več kot 10 kg (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(55)

Izključeni so naslednji izdelki:

(56)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(57)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(58)

Več strani je vložilo zahtevek za izključitev izdelka v zvezi z naslednjimi izdelki: konverterske aluminijaste folije debeline manj kot 6 mikronov (v nadaljnjem besedilu: konverterska aluminijasta folija < 6) in konverterske aluminijaste folije za električne avtomobilske akumulatorje (v nadaljnjem besedilu: konverterska aluminijasta folija za avtomobilske akumulatorje).

(59)

Več uporabnikov, in sicer družbe Walki, Gascogne in Alupol, je navedlo, da proizvajalci Unije ne ponujajo konverterske aluminijaste folije < 6. To domnevno dokazuje dejstvo, da proizvajalci Unije ne promovirajo takih izdelkov na svojih spletnih straneh in v svojih brošurah ter da zavračajo naročila takih izdelkov. Proizvajalci Unije tudi niso zainteresirani za ponujanje konverterske aluminijaste folije < 6, saj je njihova proizvodna zmogljivost povsem izkoriščena za naročila drugih izdelkov, pri čemer se upošteva tudi pričakovano povpraševanje po foliji za avtomobilske akumulatorje. Proizvajalci Unije niso zmožni zagotoviti potrebne „komercialne“ kakovosti, zlasti v zvezi s poroznostjo/prepustnostjo, merjeno kot največje število luknjic na kvadratni meter. Poleg tega je uporaba tanjše konverterske aluminijaste folije okolju prijaznejša in bi jo tudi zato bilo treba izključiti iz obsega izdelka.

(60)

Družba Huhtamäki je tudi trdila, da je industrija Unije pri ponudbi tanjše konverterske aluminijaste folije omejena.

(61)

Komisija je vseh devet uporabnikov, ki sodelujejo v preiskavi, pozvala, naj navedejo svoje trenutno povpraševanje po konverterski aluminijasti foliji < 6 in njene vire. Samo en uporabnik je potrdil, da je v obdobju preiskave od enega kitajskega proizvajalca kupil konvertersko aluminijasto folijo < 6 v količini, ki je presegla prag kakovosti za komercialno proizvodnjo. Vendar konverterska aluminijasta folija < 6 tudi za tega uporabnika predstavlja zelo majhen del potrošnje konverterske aluminijaste folije. Drugi uporabniki so navedli le povpraševanja svojih strank po izdelkih, ki so vključevali konvertersko aluminijasto folijo < 6, pri čemer so ta povpraševanja po obdobju preiskave privedla do poskusnih naročil pri industriji Unije za konvertersko aluminijasto folijo in pri kitajskih proizvajalcih.

(62)

Odgovori so pokazali, da se je povpraševanje po konverterski aluminijasti foliji < 6 začelo šele pred kratkim in da se povečuje. V zadnjih desetih letih je bilo nekaj povpraševanja po taki foliji, vendar nobenega jasnega vzorca. To je v skladu s pojasnili proizvajalcev Unije glede postopnega prehoda na tanjšo konvertersko aluminijasto folijo v preteklosti, pri čemer je najtanjša debelina v preteklosti bila od 7 do 8 mikronov, sedanji standard za številne uporabe pa je postala debelina 6 in 6,35 mikronov.

(63)

Čeprav je anketa med proizvajalci Unije pokazala, da razen neposrednih pogajanj nobeden od njih trenutno aktivno ne trži konverterske aluminijaste folije < 6, je Komisija zbrala veliko dokazov, da so proizvajalci Unije zmožni proizvajati konvertersko aluminijasto folijo < 6. To vključuje poskusno proizvodnjo rol po obdobju preiskave, ki je glede na dokumentacijo o preskusih izpolnila tehnične zahteve kupca. Poleg tega je Komisija lahko potrdila, da so različni proizvajalci Unije v obdobju desetih let pred obdobjem preiskave prodajali konvertersko aluminijasto folijo < 6 v količinah komercialne proizvodnje, pa čeprav v omejenem obsegu. Komisija je ugotovila tudi naložbe v nadzor kakovosti. Zato je sklenila, da industrija Unije lahko zagotovi kakovost, ki ustreza povpraševanju na trgu.

(64)

Drugič, zmogljivost za proizvodnjo konverterske aluminijaste folije < 6 omejuje zadnja faza, tj. obrati za valjanje. Komisija je zato analizirala zmogljivost različnih proizvajalcev Unije v tej zadnji fazi, pri čemer je upoštevala tudi povpraševanje po drugih izdelkih v različnih fazah proizvodnje. Vsi vzorčeni proizvajalci Unije imajo dovolj proste zmogljivosti, da bi lahko zagotovili konvertersko aluminijasto folijo < 6, tudi če bi se v prihodnosti povečalo povpraševanje po foliji za avtomobilske akumulatorje. Komisija zato ni mogla potrditi tveganja pomanjkanja ponudbe v primeru prihodnjega povečanja povpraševanja po konverterski aluminijasti foliji < 6.

(65)

Tretjič, Komisija je v zvezi s trditvijo, da je uporaba tanjše konverterske aluminijaste folije okolju prijaznejša, opozorila, da želeni učinek ukrepov trgovinske zaščite v obliki dajatev ni preprečiti uvoz danega izdelka, ampak zagotoviti, da se s tem uvozom trguje po neškodljivih cenah. Opozorila je tudi na zmogljivost proizvajalcev Unije, da proizvajajo konvertersko aluminijasto folijo < 6.

(66)

Nazadnje, kar zadeva trditev družbe Huhtamäki v zvezi z omejeno ponudbo, je preiskava pokazala, da proizvodna zmogljivost industrije Unije za konvertersko aluminijasto folijo < 6 precej presega povpraševanje.

(67)

Komisija je glede na zgoraj navedene premisleke začasno zavrnila zahtevek za izključitev konverterske aluminijaste folije < 6 iz obsega izdelka v preiskavi.

(68)

Družba Gascogne je zahtevala, da se v to protisubvencijsko preiskavo vključijo njeni argumenti iz ločenega protidampinškega postopka v zvezi z istim izdelkom s poreklom iz LRK. Komisija je te argumente že obravnavala v uvodnih izjavah 25 do 28 Uredbe (EU) 2021/2170.

(69)

Tudi družba Walki je zahtevala, da se njeni argumenti iz ločene protidampinške preiskave vključijo v to protisubvencijsko preiskavo. V zvezi s tem se Komisija sklicuje na ugotovitve iz uvodnih izjav 29 do 32 Uredbe (EU) 2021/2170.

(70)

Poleg tega je družba Walki na zaslišanju po končnem razkritju pojasnila, da po obdobju preiskave oktobra 2021 evropski proizvajalci še vedno niso aktivno prodajali ali tržili konverterske aluminijaste folije < 6 na odprtem trgu. Družba Walki je predložila dokaze, da po obdobju preiskave ni prejela pozitivnega odgovora na svoje zahteve za ponudbe za konvertersko aluminijasto folijo < 6, in pojasnila, da bi lahko samo en proizvajalec Unije sprejel naročila za konvertersko aluminijasto folijo < 6 v komercialni količini. Komisija je te argumente že obravnavala v uvodni izjavi 28 Uredbe (EU) 2021/2170.

(71)

Ena zainteresirana stran, tj. družba Xiamen, je zahtevala izključitev aluminijaste folije za avtomobilske akumulatorje iz naslednjih razlogov:

(72)

V odgovor je Komisija najprej navedla, da imajo vse zlitine, ki jih je navedla zainteresirana stran, skupno lastnost, tj. več kot 98-odstotno vsebnost aluminija, in pritožba ni omejena na določeno zlitino. Uporaba drugačnih zlitin za drugačne različice izdelka ni neobičajna in se ne more obravnavati kot merilo za izključitev.

(73)

Drugič, svetla/temna površina je rezultat valjanja dveh plasti konverterske aluminijaste folije skupaj v zadnjem obratu za valjanje, pri katerem ploskvi konverterske aluminijaste folije, ki sta med valjanjem obrnjeni druga proti drugi, izgubita sijaj. Ta metoda proizvodnje je bila zajeta v pritožbi, v kateri je izrecno navedeno, da sta lahko obe površini konverterske aluminijaste folije svetli, če tako določi stranka. Predvidena uporaba konverterske aluminijaste folije za avtomobilske akumulatorje zato ne more utemeljiti izključitve iz obsega izdelka, saj so fizikalne lastnosti izdelka enake. Enako velja za višje stroške zaradi valjanja ene same plasti.

(74)

Tretjič, proizvodnja avtomobilskih akumulatorje v Uniji je še vedno v začetni fazi. Komisija je zbrala dokaze, da se proizvajalci Unije pripravljajo izpolniti povpraševanje v tem novem segmentu trga. Poleg tega je argument v nasprotju s trditvijo družbe Walki v zvezi z izključitvijo konverterske aluminijaste folije < 6, in sicer da bi se lahko industrija Unije tako osredotočila na folijo za avtomobilske akumulatorje, da morda ne bo imela interesa, da bi dovolj proizvodne zmogljivosti namenila za konvertersko aluminijasto folijo < 6.

(75)

Četrtič, dejstvo, da izvoz iz LRK zdaj ni obsežen, odraža dejstvo, da je proizvodnja akumulatorjev električnih avtomobilov v EU šele v začetni fazi, zato to ni prepričljiv argument za izključitev.

(76)

Analiza je pokazala, da je konverterska aluminijasta folija za akumulatorje električnih avtomobilov tehnično konverterska aluminijasta folija, ki je vključena v opredeljen obseg preiskave.

(77)

Komisija je glede na zgornje premisleke zavrnila zahtevek za izključitev konverterske aluminijaste folije za akumulatorje električnih avtomobilov iz obsega izdelka v preiskavi.

(78)

Družba Xiamen Xiashun je po končnem razkritju trdila, da so štirje argumenti Komisije v podporo zavrnitvi izključitve napačni, ne odgovarjajo na argumente družbe Xiamen Xiashun in ne vsebujejo bistvenih podatkov, na podlagi katerih je Komisija sprejela navedene sklepe. Komisija ni predložila nobenega dejanskega dokaza, s katerim bi odgovorila na zahtevek za izključitev, ki ga je družba Xiamen Xiashun podala v svojih pripombah in na zaslišanju 23. februarja. Z zavrnitvijo navedbe dokazov, na katerih temelji zavrnitev Komisije, je kršena pravica družbe Xiamen Xiashun do obrambe. Družba Xiamen Xiashun je nadalje trdila, da se zaradi pozne predložitve dokazov s strani pritožnika v zvezi z zahtevkom za izključitev folije za akumulatorje v protidampinških postopkih zbuja dvom o tem, katere dokaze Komisija dejansko upošteva v protisubvencijski preiskavi. Trdila je, da je pritožnik podal pripombo 19. julija 2021, tj. po roku za oddajo pripomb v začasni fazi protidampinške preiskave, zato se je ne bi smelo upoštevati. Zaradi pretirane zaupnosti pripombe družba Xiamen Xiashun tudi nima možnosti, da bi nanjo smiselno odgovorila.

(79)

Pritožnik se je s pripombo z dne 19. julija 2021 odzval na pripombo družbe Xiamen Xiashun z dne 5. julija 2021, v kateri je ta navedla argumente, zaradi katerih bi bilo treba iz obsega izključiti konvertersko aluminijasto folijo za akumulatorje električnih avtomobilov. Odprta različica navedene pripombe ni bila pretirano zakrita. Ime družbe, ki je pripravilo tehnične podrobnosti predloga, in podrobnosti o tehnični pripravi predloga je bilo treba zakriti, da se ne razkrijejo zaupni podatki o poslovanju družbe. Komisija zato zavrača trditev, da je z upoštevanjem navedene pripombe kršila pravice družbe Xiamen Xiashun. Nadalje zavrača trditev, da ni jasno opredelila, katere dokaze je upoštevala. Nujno je namreč upoštevala vse dokaze v spisu.

(80)

Družba Xiamen Xiashun je trdila, da bi bila aluminijasta folija za akumulatorje električnih avtomobilov zaradi drugačne uporabe in tehničnih lastnosti nov izdelek za industrijo, tudi če gre za aluminijasto folijo. Vendar je Komisija odgovorila na vse te trditve in jasno navedla, da ima tudi konverterska aluminijasta folija za akumulatorje električnih avtomobilov enake tehnične lastnosti in faze proizvodnje. Tehnične razlike, iz katerih je izhajala družba Xiamen Xiashun, so dejansko samo obsegale razlikovanje od drugih vrst konverterske aluminijaste folije, niso pa pokazale, da imajo konverterske aluminijaste folije za akumulatorje električnih avtomobilov enake lastnosti, kot so opredeljene v obsegu izdelka v preiskavi. Komisija se je odzvala tudi na trditev, da industrija Unije ne bo mogla proizvajati konverterske aluminijaste folije za akumulatorje električnih avtomobilov. Zato je trditev zavrnila.

(81)

Družba Xiamen Xiashun je trdila, da je Komisija storila očitne napake pri presoji in kršila načelo dobrega upravljanja, saj predloženih dokazov ni skrbno in nepristransko proučila ter pri svojih odločitvah ni ustrezno upoštevala vseh ustreznih dokazov, ker ni predložila smiselnega povzetka načrtov proizvajalcev Unije za povečanje njihove zmogljivosti za zadovoljitev povpraševanja po foliji za akumulatorje in je zavrnila dokaze, ki jih je predložila družba Xiamen Xiashun v zvezi s pričakovanim povpraševanjem po foliji za akumulatorje.

(82)

Na podlagi trditev družbe Xiamen Xiashun je izjava Komisije, da lahko „znatna prosta zmogljivost industrije Unije zadosti povpraševanju na nastajajočem trgu folije za akumulatorje“, v nasprotju z njeno izjavo, da so „podatki, ki kažejo na pripravljenost proizvajalcev Unije na zadostitev povpraševanju po foliji za akumulatorje, strogo zaupni in jih ni mogoče povzeti, saj ti projekti še niso javni in so zato zelo občutljivi“.

(83)

Družba Xiamen Xiashun je trdila tudi, da je Komisija zavrnila njen celovit pregled pričakovanega povpraševanja, ker je bilo navedeno, da se bo več projektov na področju akumulatorjev uresničilo enkrat v prihodnosti. Družba Xiamen Xiashun je trdila, da je to neločljivo povezano s podatki v zvezi z načrtovanimi projekti.

(84)

Izjava Komisije, da lahko industrija Unije zadosti povpraševanju na nastajajočem trgu folije za akumulatorje, se nanaša na skupno prosto zmogljivost v obratih za valjanje. Podatki, ki kažejo pripravljenost proizvajalcev Unije na zadostitev povpraševanju po foliji za akumulatorje, se nanašajo na prizadevanja industrije Unije, da bi lahko proizvajala v skladu s posebnimi lastnostmi, ki jih zahtevajo proizvajalci akumulatorjev. S povzetkom teh prizadevanj bi Komisija razkrila poslovne strategije proizvajalcev Unije. Med zgoraj navedenima izjavama torej ni nobenega protislovja. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(85)

Pri oceni pregleda pričakovanega prihodnjega povpraševanja, ki ga je družba Xiamen Xiashun predložila na podlagi javno dostopnega vira, je Komisija razlikovala med projekti v fazi načrtovanja s posebnim časovnim okvirom in načrtovanimi projekti, za katere ni navedeno, v katerem letu bodo postali operativni. To ni zavrnitev dokazov, ki jih je predložila družba Xiamen Xiashun, ampak temeljita analiza dejanskega povpraševanja, ki se pričakuje. Ocena, ali lahko industrija Unije zadosti pričakovanemu prihodnjemu povpraševanju, je dejansko ustrezno temeljila na projektih na področju akumulatorjev, ki naj bi se uresničili v določenem letu v prihodnosti. Trditev je bila zato zavrnjena.

(86)

Ta zadeva se je začela v prehodnem obdobju po izstopu Združenega kraljestva iz EU. V tem prehodnem obdobju se je za Združeno kraljestvo še naprej uporabljalo pravo Unije. Prehodno obdobje se je končalo 31. decembra 2020. Posledično družbe in združenja iz Združenega kraljestva od 1. januarja 2021 ne izpolnjujejo več pogojev za zainteresirane strani v tem postopku. Ker se za Združeno kraljestvo več ne uporablja pravo Unije, ugotovitve o subvencijah in škodi temeljijo na podatkih o trgu EU-27.

(87)

Komisija je pred analizo domnevnega subvencioniranja v obliki subvencij ali programov subvencij ocenila vladne načrte, projekte in druge dokumente, pomembne za analizo preiskovanih programov subvencij. Ugotovila je, da so vse subvencije ali programi subvencij, ki se ocenjujejo, del izvajanja centralnega načrtovanja kitajske vlade za spodbujanje industrije konverterske aluminijaste folije iz razlogov, predstavljenih v nadaljevanju.

(88)

Usmeritev kitajskega gospodarstva pomembno določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti centralne in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (12).

(89)

Kitajska vlada konvertersko aluminijasto folijo šteje za ključni izdelek, kot je bilo ugotovljeno na podlagi javnih dokumentov politike in seznamov. Taka razvrstitev je zelo pomembna, saj se na njeni podlagi za zadevne sektorje šteje, da so upravičeni do uvrstitve na področje uporabe najrazličnejših posebnih politik in podpornih ukrepov, namenjenih spodbujanju razvoja v vsakem sektorju (13). Poleg tega je konverterska aluminijasta folija vključena v nove materiale v strategiji „Made in China 2025“ (14) ter v številne načrte, direktive in druge dokumente, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni ter so medsebojno povezani. Primeri takih ključnih dokumentov politike vključujejo načrte, projekte in druge dokumente, predstavljene v nadaljevanju.

(90)

„10. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (za obdobje 2001–2005)“ kaže, da bi se pospešitev prestrukturiranja in reorganizacije industrije izvedla za razvoj industrijskih izdelkov, vključno z industrijo surovin, in natančneje, aluminija (15).

(91)

„Nacionalni 11. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (za obdobje 2006–2010)“ vključuje poziv k razvoju obdelave aluminija in povišanju „stopnje celovitega izkoriščanja industrijskih virov aluminija“ (16).

(92)

„Nacionalni 12. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (za obdobje 2011–2015)“ kaže, da bi moralo prestrukturiranje ključnih industrij vključevati nov napredek pri raziskavah in razvoju, integriranem izkoriščanju virov, ohranjanju energije in zmanjševanju emisij v industrijah taljenja in gradbenih materialov (17).

(93)

V 13. petletnem načrtu za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj LRK (v nadaljnjem besedilu: 13. petletni načrt), ki zajema obdobje 2016–2020, je poudarjena strateška vizija kitajske vlade za izboljšanje in spodbujanje ključnih industrij. V navedenem načrtu je bila poudarjena namera kitajske vlade, da okrepi razvoj strateških visokih tehnologij, načrt pa kaže, kako kitajska vlada daje prednost „ključnim“ industrijami, ki bi jih bilo treba spodbujati in izboljšati. V tem načrtu je industrija neželeznih kovin, ki vključuje industrijo aluminijaste folije, opredeljena kot ena od takih „ključnih“ industrij, za katere bi bilo treba izpopolniti sistem za podporo storitvam, vključno s financiranjem, obdavčitvijo, zavarovanjem in platformami za naložbe (18).

(94)

„Sklep državnega sveta o razglasitvi začasnih določb o spodbujanju prilagajanja industrijske strukture za njihovo izvajanje (Guo Fa (2005), št. 40)“ kaže, da je „Katalog smernic za prilagajanje industrijske strukture“ pomembna podlaga za usmerjanje naložb in državno upravljanje politik, kot so politike javnih financ, obdavčitve in kreditiranja. Poleg tega iz sklepa št. 40 izhaja, da se projektom v „spodbujanih“ industrijah zagotovi kreditna podpora v skladu s kreditnimi načeli (19).

(95)

„Katalog smernic za prilagajanje industrijske strukture“ izrecno vključuje aluminij, pri čemer se spodbuja razvoj proizvodne tehnologije na področju aluminija (20). To potrjuje katalog smernic za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2019), v skladu s katerim se spodbujajo obdelava aluminija z valjanjem, vakuumsko aluminiziranje za embalažo in obdelava aluminijevih zlitin.

(96)

V „Razvojnem načrtu za neželezne kovine (za obdobje 2016–2020)“ je industrija neželeznih kovin opisana kot pomemben temelj proizvodne industrije in podpore „uresničevanju proizvodne moči“. Poleg tega se prednostno obravnava razvoj aluminijaste folije (21).

(97)

V „Obvestilu o smernicah za pospeševanje prilagajanja strukture industrije aluminija (2006)“ je navedeno, da je „aluminij pomembna surovina za razvoj nacionalnega gospodarstva“ (22). V tem dokumentu je določena ciljno usmerjena finančna podpora sektorju aluminija: „Finančne institucije razumno zagotavljajo kreditna sredstva v skladu z nacionalnimi zahtevami glede makronadzora, industrijske politike in kreditiranja. Podjetjem s področja aluminija in elektrolitskega aluminija, ki ustrezajo nacionalnim industrijskim politikam ter izpolnjujejo pogoje za dostop na trg in kreditna načela, je treba še naprej zagotavljati kreditno podporo, medtem ko podjetja, ki ne ustrezajo nacionalni industrijski politiki, ne izpolnjujejo pogojev za dostop na trg, imajo zastarelo tehnologijo in izdelke, ki so prepovedani ali izločeni, ne prejmejo nobene oblike kreditne podpore.“ (23)

(98)

V kitajskem katalogu visokotehnoloških izdelkov, ki so ga izdali ministrstvo za znanost in tehnologijo, ministrstvo za zunanjo trgovino in splošna carinska uprava, je navedenih 1 900 visokotehnoloških izdelkov v kategorijah, v katere je vlada usmerila preferenčne izvozne politike. Ena od kategorij je kategorija tako imenovanih novih materialov, ki vključuje konvertersko aluminijasto folijo (24).

(99)

Ker se industrija konverterske aluminijaste folije spodbuja v okviru strategije „Made in China 2025“, je upravičena do precejšnjega državnega financiranja. Za podporo pobudi „Made in China 2025“ (25), s tem pa tudi industriji konverterske aluminijaste folije (26), je bilo ustanovljenih več skladov.

(100)

Poleg tega je v časovnem načrtu strategije „Made in China 2025“ (27) navedenih deset strateških sektorjev, ki jih kitajska vlada šteje za ključne industrije. Med njimi je sektor št. 9 – „Novi materiali“, pri čemer je opredeljen cilj „dejavnega razvoja posebnih novih materialov za vojaško in civilno uporabo, pospeševanja dvosmernega prenosa in preoblikovanje tehnologij, spodbujanja integriranega vojaškega in civilnega razvoja industrije novih materialov ter pospeševanja nadgradnje osnovnih materialov“ (28). Konverterska aluminijasta folija spada med nove materiale, zato zanjo veljajo razvojne prednostne naloge za ta sektor. Novim materialom torej koristijo ugodnosti, ki izhajajo iz podpornih mehanizmov, ki so navedeni v dokumentu in med drugim vključujejo politike finančne podpore, fiskalno in davčno politiko ter nadzor in podporo državnega sveta.

(101)

Pristop kitajske vlade, da v katalogih opredeli spodbujane industrije in izdelke, da bi ustrezno dodelila sredstva na podlagi njihovega strateškega ali političnega pomena, kot ga pripisuje kitajska vlada, ter da izvaja in nadzoruje načrte na vsaki upravni ravni, je mogoče opaziti tudi ob pregledu kataloga strateških in novih izdelkov in storitev nacionalne komisije za razvoj in reforme (NDRC) iz leta 2016 (29). Konverterska aluminijasta folija je vključena med nove materiale.

(102)

Sklep št. 40, poglavje III, se nanaša na „Katalog smernic za prestrukturiranje industrije“, ki vsebuje tri vrste vsebin, in sicer vsebine spodbujanih projektov, vsebine omejenih projektov in vsebine izločenih projektov. Člen XVII sklepa določa, da če „naložbeni projekt spada v spodbujano kategorijo, se prouči, odobri in evidentira v skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi o naložbah; vse finančne institucije zagotavljajo kreditno podporo v skladu s kreditnimi načeli; uvožena oprema za lastno uporabo, katere vrednost je zajeta v skupnem znesku naložbe, razen blaga, navedenega v dokumentu ‚Uvoženo blago v okviru domačih naložbenih projektov, ki ni oproščeno‘ (spremenjen leta 2000), ki ga je izdalo ministrstvo za finance, je lahko oproščena uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost v zvezi z uvozom, razen če so bili sprejeti novi predpisi o vsebini naložbenih projektov, ki ni oproščena. Druge priljubljene politike v zvezi s spodbujanimi industrijskimi projekti se izvajajo v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi.“

(103)

Zato sklep št. 40 v povezavi s katalogom smernic za prestrukturiranje industrije določa posebno obravnavo nekaterih projektov v določenih spodbujanih industrijah.

(104)

Ob upoštevanju zgoraj navedenih načrtov in programov se torej industrija konverterske aluminijaste folije šteje za ključno/strateško industrijo, kitajska vlada pa si dejavno prizadeva, da bi se kot cilj politike ustrezno razvijala. Na podlagi dokumentov politike iz tega oddelka je Komisija sklenila, da kitajska vlada posreduje v industriji konverterske aluminijaste folije zaradi izvajanja povezanih politik in vpliva na svobodno delovanje tržnih sil v sektorju konverterske aluminijaste folije, zlasti s spodbujanjem in podpiranjem sektorja na različne načine.

(105)

Kitajska vlada je po končnem razkritju trdila, da dokumenti, navedeni zgoraj v tem oddelku, ne vsebujejo podlage za posebno podporo ali spodbujanje za industrijo konverterske aluminijaste folije. Po njenem mnenju ni dovolj dokazov o tem, da je industrija koverterske aluminijaste folije spodbujana industrija, dokumenti, ki se nanašajo na neželezne kovine, aluminij in/ali nove materiale pa ne zajemajo konverterske aluminijaste folije.

(106)

Komisija se s tem ni strinjala. Prvič, trdi, da je mogoče razumno domnevati, da opis izdelkov, kot so novi materiali, neželezne kovine in aluminij, vključuje tudi aluminijasto folijo. Drugič, v nekaterih od zgoraj navedenih dokumentov, kot sta razvojni načrt za neželezne kovine (2016–2020) iz uvodne izjave 96 in kitajski katalog visokotehnoloških izdelkov iz uvodne izjave 98, je jasno navedena aluminijasta folija kot taka. Tretjič, v preiskavi je bilo ugotovljeno, da so subvencije, do katerih so upravičene samo spodbujane industrije, določene v sklepu št. 40 in podrobno analizirane v ustreznih oddelkih spodaj, prinesle ugodnosti tudi sodelujočim proizvajalcem izvoznikom. Komisija je zato zavrnila trditve kitajske vlade.

(107)

Kitajska vlada je po končnem razkritju podala nekaj splošnih pripomb glede odločitve Komisije, da uporabi določbe člena 28(1) osnovne uredbe v zvezi s preferenčnimi posojili, zavarovanjem izvoznih kreditov in vhodnimi materiali.

(108)

Kitajska vlada je trdila, da so bile vse zahteve Komisije po informacijah, na katere kitajska vlada ni mogla odgovoriti, nerazumne, saj so predpostavljale obstoj pravnih pooblastil, ki jih kitajska vlada ni imela.

(109)

Poleg tega je kitajska vlada trdila, da Komisija ni ustrezno ocenila dejstev, ki jih je imela na voljo, in ni ustrezno pojasnila, zakaj so razpoložljiva dejstva razumno nadomestila vse potrebne manjkajoče informacije.

(110)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 118 spodaj, je Komisija menila, da je imela kitajska vlada kot delničarka ali odgovorni organ subjektov, za katere je Komisija zahtevala informacije, pravno pooblastilo za pridobitev zahtevanih informacij. Komisija je v svojem sporočilu kitajski vladi, ki se ponovi v oddelkih 3.2.1 do 3.2.3, navedla, zakaj se je morala opreti na razpoložljiva dejstva. Menila je, da so javno dostopne informacije razumno nadomestilo za informacije, ki jih kitajska vlada ni zagotovila. Komisija je zato zavrnila trditve kitajske vlade.

(111)

Komisija je zaradi poenostavitve upravnih postopkov zahtevala, naj kitajska vlada pošlje posebne vprašalnike vsem finančnim institucijam, ki so vzorčenim družbam zagotavljale posojila ali izvozne kredite.

(112)

Sprva je prejela samo odgovor Kitajske izvozno-uvozne banke in družbe Sinosure. Kitajska vlada se ni odzvala na zahtevo Komisije, naj predloži vprašalnike vsem finančnim institucijam, ki so vzorčenim družbam zagotavljale posojila ali izvozne kredite. Zato je Komisija v pozivu k dopolnitvi ponovila svojo zahtevo v zvezi s finančnimi institucijami, da bi čim bolj okrepila njihovo sodelovanje v preiskavi z zagotovitvijo informacij, potrebnih za ugotovitve Komisije glede obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja.

(113)

Kitajska vlada je po pozivu k dopolnitvi navedla, da nima pooblastil, da bi zahtevala informacije od poslovnih bank. Komisija se s tem stališčem ni strinjala. Prvič, Komisija meni, da so informacije, zahtevane od subjektov v državni lasti, kitajski vladi na voljo za vse subjekte, v katerih je kitajska vlada glavni ali večinski delničar. Poleg tega ima kitajska vlada potrebna pooblastila za sodelovanje s finančnimi institucijami, tudi če niso v državni lasti, saj so vse v pristojnosti komisije CBIRC.

(114)

Komisija je informacije o strukturi, upravljanju in lastništvu podjetja nazadnje prejela le od Kitajske izvozno-uvozne banke, ne pa tudi od drugih finančnih institucij, ki so zagotavljale posojila vzorčenim družbam. Poleg tega nobena od bank ali finančnih institucij ni predložila preverljivih informacij o posameznih družbah.

(115)

Ker Komisija ni prejela informacij v zvezi z večino bank, ki so vzorčenim družbam zagotavljale posojila, meni, da ni prejela bistvenih informacij v zvezi s tem vidikom preiskave.

(116)

Zato je kitajsko vlado obvestila, da bo pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega s preferenčnimi posojili, morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe.

(117)

Kitajska vlada je v odziv nasprotovala uporabi člena 28(1) osnovne uredbe. Trdila je, da ji ni treba zagotoviti zahtevanih informacij, da bi bilo treba vprašanja poslati neposredno zadevnim subjektom, ne kitajski vladi kot vlagatelju ali delničarju, ter da zahtevane informacije niso potrebne informacije.

(118)

Komisija se strinja, da bi morali odgovore zagotoviti subjekti, na katere se vprašanja neposredno nanašajo. Vendar je Komisija zaradi poenostavitve upravnih postopkov zahtevala, naj kitajska vlada posreduje posebne vprašalnike vsem ustreznim finančnim institucijam, vendar tega ni storila. Poleg tega je Komisija ponovila stališče, da je kitajska vlada kot regulativni organ organ, ki mora od finančnih institucij, ki so zagotavljale financiranje vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, zahtevati odgovore na posebna vprašanja, kot je navedeno v uvodni izjavi 113 zgoraj.

(119)

Nazadnje, Komisija je menila, da so zahtevane informacije bistvene za oceno nadzora kitajske vlade nad ravnanjem finančnih institucij v zvezi z njenimi posojilnimi politikami in oceno tveganja v primeru dajanja posojil industriji konverterske aluminijaste folije.

(120)

Komisija je zato sklenila, da se je morala pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega s preferenčnimi posojili, delno zanašati na razpoložljiva dejstva.

(121)

Komisija je zaradi poenostavitve upravnih postopkov od kitajske vlade zahtevala, naj družbi Sinosure pošlje poseben vprašalnik.

(122)

Čeprav je prejela izpolnjen vprašalnik, družba Sinosure ni predložila zahtevanih dokazil v zvezi s svojim korporativnim upravljanjem, kot je statut. Poleg tega kitajska vlada in družba Sinosure nista predložili posebnih informacij o zavarovanju izvoznih kreditov, zagotovljenem industriji konverterske aluminijaste folije, višini premij ali podrobnih podatkov v zvezi z dobičkonosnostjo dejavnosti zavarovanja izvoznih kreditov, ki jo opravlja družba.

(123)

Ker take informacije niso bile predložene, je Komisija menila, da ni prejela bistvenih informacij v zvezi s tem vidikom preiskave. Zato je Komisija kitajsko vlado obvestila, da bo pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega z zavarovanjem izvoznih kreditov, morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe.

(124)

Kitajska vlada je v svojem odzivu in po končnem razkritju ponovila svoje stališče, da družba Sinosure ni zagotavljala posebnih subvencij industriji konverterske aluminijaste folije ter da pri izvajanju zadevnih zavarovalnih poslov upošteva tržno usmerjeno načelo in ne izvaja posebne prednostne obravnave v zvezi z industrijo konverterske aluminijaste folije. Poleg tega zavarovanje izvoznih kreditov ni bilo vključeno v pritožbo, zato zahtevane informacije niso bile potrebne ali bistvene za ugotovitve Komisije.

(125)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 8 zgoraj, ima Komisija med preiskavo pravico proučiti vse informacije, pomembne za domnevne subvencije, in ni omejena na informacije iz pritožbe. Poleg tega Komisija na splošno ugotavlja, da so bile sheme v zvezi s preferenčnim financiranjem in neposrednim prenosom sredstev, ki vključujejo tudi zavarovanje izvoznih kreditov, vključene v pritožbo in obvestilo o začetku. Komisija je menila tudi, da so bile informacije, ki jih je v zvezi z družbo Sinosure predložila kitajska vlada, nepopolne in Komisiji niso omogočale, da bi oblikovala sklepe o ključnih delih preiskave v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov, zlasti o tem, ali je družba Sinosure javni organ in ali so bile premije, zaračunane vzorčenim družbam, tržne. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(126)

Komisija je zato sklenila, da se je morala pri svojih ugotovitvah v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov delno zanašati na razpoložljiva dejstva.

(127)

Komisija je od zahtevala, naj kitajska vlada posreduje poseben vprašalnik desetim največjim proizvajalcem in distributerjem vhodnih materialov, ki se uporabljajo pri proizvodnji konverterske aluminijaste folije, ter vsem drugim dobaviteljem zadevnih materialov, ki so vzorčenim družbam dobavljali vhodne materiale. Kitajska vlada je v izpolnjenem vprašalniku trdila, da nima nadzora nad dobavitelji vhodnih materialov, da bi od njih zahtevala zaupne informacije, zahtevane v vprašalniku, in da bi usklajevanje postopka z zelo velikim številom dobaviteljev, ki dobavljajo vhodne materiale vzorčenim družbam, zanjo pomenilo nerazumno breme.

(128)

Kitajska vlada ni zagotovila pregleda z imeni in lastniško strukturo kitajskih dobaviteljev vhodnih materialov v preiskavi, pri čemer je trdila, da so to zaupne informacije. Poleg tega ni predložila podrobnih informacij o večini značilnosti kitajskega domačega trga vhodnih materialov za konvertersko aluminijasto folijo, vključno z: deležem, ki ga imajo podjetja v državni lasti v domači proizvodnji in porabi, velikostjo domačega trga, cenovnimi politikami države in/ali podjetij v državni lasti, dejanskimi cenami vhodnih materialov na domačem trgu in statističnimi podatki.

(129)

Ker Komisija od kitajske vlade ni prejela informacij v zvezi z zgoraj navedenimi materiali, vključno z informacijami o strukturi domačega trga, mehanizmih določanja cen in cenah ter lastniških deležih družb, je menila, da ni prejela bistvenih informacij, pomembnih za preiskavo.

(130)

Komisija je zato sklenila, da se je morala pri svojih ugotovitvah v zvezi z vhodnimi materiali delno zanašati na razpoložljiva dejstva.

(131)

V skladu z vprašalnikom o subvencijah, morajo povezane družbe, ki zagotavljajo vhodne materiale in sredstva za proizvodni proces vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, izpolniti oddelka A in E vprašalnika. Vendar družba Yongxin, ki je povezani dobavitelj vhodnih materialov za družbo Xiamen Xiashun, ki je vzorčeni proizvajalec izvoznik, sprva ni predložila izpolnjenih oddelkov. Družba Xiamen Xiashun je navedla, da zaradi narave razmerja ne more zahtevati, naj družba Yongxin izpolni vprašalnik, in da nesodelovanje družbe Yongxin ne bi smelo vplivati na to preiskavo.

(132)

Komisija je ugotovila, da sta družbi Xiamen Xiashun in Yongxin ustanovili skupno podjetje, tj. družbo Yongshun, zaradi česar sta bili ti družbi povezani v smislu člena 127 Izvedbene uredbe Komisije EU) 2015/2447 (30). Poleg tega je bilo skupno podjetje Yongshun pomemben ponudnik surovin za proizvodnjo konverterske aluminijaste folije v družbi Xiamen Xiashun. Zato bi moralo predložiti izpolnjen vprašalnik o subvencijah v skladu z navodili vprašalnika in pozivom k dopolnitvi z dne 19. februarja 2021.

(133)

V zvezi z neobstojem vpliva na preiskavo je Komisija ugotovila številne transakcije med družbama Yongxin in Yongshun v zvezi z zemljišči, surovinami in financiranjem. Komisija je zato menila, da brez izpolnjenega vprašalnika družbe Yongxin ni mogoče določiti celotnega obsega subvencij, ki jih je prejela skupina.

(134)

Zato je Komisija 15. marca 2021 družbo Xiamen Xiashun obvestila, da bo pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega prek družbe Yongxin, morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe. Družba Xiamen Xiashun je v odgovoru na dopis Komisije zahtevala zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje 23. marca 2021. Pooblaščenec za zaslišanje je predlagal, naj si družba Xiamen Xiashun dodatno prizadeva z družbo Yongxin zagotoviti zahtevane informacije. Nazadnje, družba Yongxin je 7. maja 2021 poslala odgovore na posebna vprašanja Komisije, prejeti podatki pa so bili 2. junija 2021 navzkrižno preverjeni na daljavo.

(135)

V skladu z vprašalnikom o subvencijah, so morale vzorčene družbe in njihove povezane družbe predložiti podatke in dokazila v zvezi z nakupi pravic do uporabe zemljišč, vključno s potrdili pravic do uporabe zemljišč in pogodbami o nakupu za izvirne transakcije z uradom za zemljišča, ter navesti pogoje, pod katerimi so prejel pravice do uporabe zemljišč. Vendar družbe iz skupine Nanshan Group niso predložile zahtevane dokumentacije, zato Komisija ni mogla preveriti pogojev pravic do uporabe zemljišč, vključno z nakupno ceno.

(136)

Poleg tega nekatere družbe iz skupine Nanshan Group niso izpolnile zahtevanih preglednic v zvezi z uvoženimi in domačimi stroji ter tako niso predložile zahtevanih informacij v zvezi z nakupi uvoženih in domačih strojev ter povezanimi oprostitvami plačila DDV in rabati v zvezi z uvoznimi tarifami za uporabo uvožene opreme in tehnologije.

(137)

Nazadnje, sodelovanje matične družbe skupine Nanshan Group, tj. družbe Nanshan Group Co., Ltd., je bilo omejeno v zvezi z (i) razpoložljivostjo osebja družbe za odgovarjanje na vprašanja Komisije in (ii) predloženimi dokumenti. Na primer, dokumentacija v zvezi z nakupom zemljišč ter dodelitvijo več nepovratnih sredstev in posojil sploh ni bila predložena ali pa je bila nepopolna. To je precej oviralo preiskavo, zlasti ker so številne družbe iz skupine Nanshan Group prejele pravice do uporabe zemljišč in financiranje prek družbe Nanshan Group Co., Ltd.

(138)

Zato je Komisija z dopisom z dne 3. septembra 2021 skupino Nanshan Group obvestila, da bo v zvezi z manjkajočimi informacijami iz uvodnih izjav 135 do 137 zgoraj morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe.

(139)

Skupina Nanshan Group je v pripombah v zvezi z zgoraj navedenim dopisom o členu 28 navedla več trditev, predstavljenih v nadaljevanju.

(140)

V zvezi s pravicami do uporabe zemljišč je skupina Nanshan Group trdila, da so druge družbe iz skupine poročale o svojih nakupih od družbe Nanshan Group Co. Ltd., zato bi bilo treba uporabiti ceno teh transakcij znotraj družbe za določitev nakupne cene pravic do uporabe zemljišč, ki jih je družba Nanshan Group Co. Ltd. kupila od tretjih oseb. Trdila je še, da so cene prenosov zemljišč znotraj družbe temeljile na vrednosti zemljišč, navedenih v poročilu o oceni vrednosti zemljišč, ki ga je pripravil neodvisen cenilec. Skupina Nanshan Group je trdila še, da bi se lahko namesto tega uporabile druge transakcije v zvezi z uporabo zemljišč, ki so jih izvedle druge družbe skupine, kot približek za določitev cene transakcij družbe Nanshan Group Co., Ltd.

(141)

Kar zadeva zahtevane informacije v zvezi z nakupi uvoženih in domačih strojev ter povezanimi oprostitvami plačila DDV in rabati v zvezi z uvoznimi tarifami za uporabo uvožene opreme in tehnologije, je skupina Nanshan Group trdila, da je predložila register osnovnih sredstev za večino družb. Trdila je še, da je bil program oprostitev plačila DDV prekinjen že leta 2009 in da bi se morebitne ugodnosti, prejete v zvezi s tem, v celoti amortizirale pred začetkom obdobja preiskave.

(142)

V zvezi z dejstvom, da je bilo sodelovanje družbe Nanshan Group Co., Ltd. zgolj omejeno, je skupina Nanshan Group trdila, da je ravnala po svojih najboljših močeh ter da je bilo nesodelovanje posledica časovnega okvira navzkrižnega preverjanja na daljavo in drugih zahtevnih okoliščin. Poleg tega je trdila, da Komisija ne bi smela izključiti vseh informacij, ki jih je predložila družb Nanshan Group Co., Ltd. ter da bi jih morala dopolniti s podatki o primerljivih zemljiških in posojilnih transakcijah družbe ali drugih družb iz skupine. Komisija se s pripombami v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč ni strinjala. Znesek subvencioniranja za skupino določa cena izvirne transakcije z uradom za zemljišča, ne prenosi zemljišča znotraj družbe, brez potrebne dokumentacije družbe Nanshan Group Co., Ltd., ki je sodelovala pri izvirnem nakupu, pa ni bilo mogoče določiti celotnega obsega subvencij, ki jih je prejela skupina. .

(143)

Kar zadeva zahtevane informacije v zvezi z nakupi uvoženih in domačih strojev ter povezanimi oprostitvami plačila DDV in rabati v zvezi z uvoznimi tarifami, se Komisija ni strinjala s pripombami skupine Nanshan Group. Prvič, čeprav je skupina Nanshan Group predložila register osnovnih sredstev za nekatere družbe iz skupine, ni predložila celovitih podatkov o oprostitvah plačila DDV in rabatih v zvezi z uvoznimi tarifami, ki jih je zahtevala Komisija. Drugič, Komisija je ugotovila oprostitve plačila DDV in uvozne dajatve za vzorčene družbe v obdobju preiskave. Te so vključevale oprostitve za opremo, kupljeno v prejšnjih letih, vendar se je ugodnost v zvezi z njimi amortizirala v življenjski dobi navedene opreme in je bila zato delno dodeljena obdobju preiskave. Zato je Komisija ugotovila, da so vzorčene družbe še vedno pridobivale ugodnosti na podlagi tega programa.

(144)

Nazadnje, trditev, da bi se lahko kot približek za transakcije v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč ali opremo, za katere niso bili predloženi zadostni podatki, uporabile druge transakcije družbe Nanshan Group Co., Ltd. ali drugih družb iz skupine Nanshan Group, je bila neutemeljena, saj nobena družba iz skupine ni predložila vseh zahtevanih informacij.

(145)

Na podlagi informacij iz pritožbe, obvestila o začetku in izpolnjenih vprašalnikov Komisije je bila opravljena preiskava naslednjih subvencij kitajske vlade:

(146)

Glede na informacije, ki so jih predložile tri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov, jim je financiranje zagotavljalo 48 finančnih institucij s sedežem v LRK. Od teh 48 finančnih institucij jih je bilo 47 v državni lasti. Nekatere od ostalih finančnih institucij so bile v zasebni lasti, za nekatere pa Komisija ni mogla ugotoviti, ali so v državni ali zasebni lasti. Vendar je posebni vprašalnik kljub zahtevi za kitajsko vlado, ki se je nanašala na vse finančne institucije, ki so zagotavljale posojila vzorčenim družbam, izpolnila le ena banka v državni lasti.

(147)

Komisija je ugotavljala, ali so banke v državni lasti delovale kot javni organi v smislu člena 3 in člena 2(b) osnovne uredbe. V zvezi s tem je preskus, ki se uporablja za preverjanje, ali je podjetje v državni lasti javni organ, naslednji (31): „Pomembno je, ali je subjekt pooblaščen za izvajanje vladnih funkcij, ne pa, kako je to doseženo. Obstaja veliko različnih načinov, na katere vlada v ožjem smislu pooblasti subjekte. Skladno s tem so lahko ustrezne različne vrste dokazov, ki kažejo, da je bil določen subjekt pooblaščen. Dokazilo, da subjekt dejansko izvaja vladne funkcije, se lahko uporablja kot dokaz, da ima pooblastilo vlade, zlasti kadar tak dokaz kaže na stalno in sistematično prakso. Po našem mnenju lahko zato dokaz, da vlada izvaja smiseln nadzor nad subjektom in njegovim ravnanjem, v določenih okoliščinah dokazuje tudi, da ima zadevni subjekt pooblastilo vlade, na podlagi katerega izvaja vladne funkcije. Treba pa je poudariti, da razen izrecnega pooblastila s pravnim instrumentom zgolj obstoj formalnih povezav med subjektom in vlado v ožjem smislu verjetno ne zadostuje za pooblastilo vlade. Tako na primer zgolj dejstvo, da je vlada večinski delničar subjekta, ne dokazuje, da izvaja smiseln nadzor nad ravnanjem tega subjekta, še manj pa, da ga je pooblastila za izvajanje vladnih funkcij. Vendar je v nekaterih primerih, kadar dokazi kažejo, da so formalni indici vladnega nadzora večplastni, obstajajo pa tudi dokazi, da se je tak nadzor izvajal na smiseln način, na podlagi teh dokazov mogoče sklepati, da zadevni subjekt izvaja pooblastilo vlade.“

(148)

Komisija je želela pridobiti informacije o državnem lastništvu in formalne indice vladnega nadzora v bankah v državni lasti. Analizirala je tudi, ali se je nadzor smiselno izvajal. V ta namen se je morala delno zanašati na razpoložljiva dejstva, ker kitajska vlada in banke v državni lasti niso predložile dokazov o postopku odločanja, ki je vodil do preferenčnih posojil.

(149)

Da bi Komisija izvedla to analizo, je najprej proučila informacije bank v državni lasti, ki so izpolnile posebni vprašalnik.

(150)

Izpolnjen vprašalnik je predložila samo ena banka v državni lasti, tj. Kitajska izvozno-uvozna banka.

(151)

Komisija je na podlagi prejetih informacij iz izpolnjenega vprašalnika ugotovila, da je imela kitajska vlada neposredno ali posredno v lasti več kot 50 % delnic v tej finančni instituciji.

(152)

Kar zadeva formalne indice vladnega nadzora nad sodelujočo banko v državni lasti, jo je Komisija štela za „ključno finančno institucijo v državni lasti“. Zlasti je v obvestilu „Začasne določbe o nadzornih odborih v ključnih finančnih institucijah v državni lasti“ (32) je navedeno: „Ključne finančne institucije v državni lasti, ki so navedene v teh določbah, so državne banke, ki izvajajo državno politiko, poslovne banke, družbe za upravljanje finančnih sredstev, delniške družbe, zavarovalnice itd. (v nadaljnjem besedilu: državne finančne institucije), v katere državni svet razpošlje nadzorne odbore.“

(153)

Nadzorni odbor ključnih finančnih institucij v državni lasti je imenovan v skladu z „Začasnimi določbami o nadzornih odborih v ključnih finančnih institucijah v državni lasti“. Komisija je na podlagi členov 3 in 5 teh začasnih določb ugotovila, da člane nadzornega odbora imenuje državni svet, ki mu tudi odgovarjajo, iz česar je razviden institucionalni nadzor države nad poslovnimi dejavnostmi sodelujoče banke v državni lasti.

(154)

Poleg teh splošno veljavnih indicev je Komisija v zvezi s Kitajsko izvozno-uvozno banko ugotovila še dejstva, predstavljena v nadaljevanju. Kitajsko izvozno-uvozna banka je bila ustanovljena in posluje v skladu z „Obvestilom o ustanovitvi Kitajske izvozno-uvozne banke“, ki ga je izdal državni svet, ter svojim statutom. V skladu s statutom te banke država neposredno imenuje njeno upravo. Nadzorni odbor imenuje državni svet v skladu z „Začasnimi določbami o nadzornih odborih v ključnih finančnih institucijah v državni lasti“ ter drugimi zakoni in predpisi, poleg tega odbor odgovarja državnemu svetu.

(155)

V statutu je tudi navedeno, da ima partijski odbor Kitajske izvozno-uvozne banke vodilno in osrednjo politično vlogo pri zagotavljanju, da ta banka izvaja politike in pomemben razvoj partije in države. Vodstvo partije je vključeno v vse vidike korporativnega upravljanja.

(156)

Poleg tega je v statutu navedeno, da je Kitajska izvozno-uvozna banka namenjena zagotavljanju podpore za razvoj zunanje trgovine in gospodarskega sodelovanja, čezmejne naložbe, pobudo En pas, ena pot, sodelovanje na področju mednarodne zmogljivosti in proizvodnjo opreme. Njeno področje delovanja vključuje kratko-, srednje- in dolgoročna posojila, kot so odobrena in usklajena z državno politiko za zunanjo trgovino, ter spodbujanje naložb po svetu, kot so izvozni krediti, uvozni krediti, tuja pogodbena posojila na področju inženirstva, posojila za naložbe v tujini, posojila kitajske vlade za tujo pomoč in izvozna posojila za kupce.

(157)

Poleg tega je Kitajska izvozno-uvozna banka v svojem letnem poročilu za leto 2019 navedla, da je v celoti izvedla vse glavne politike in sklepe centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske in državnega sveta.

(158)

Komisija je ugotovila še, da so finančne institucije, ki so v državni lasti, vključno s Kitajsko izvozno-uvozno banko, leta 2017 spremenile svoje statute, da bi povečale vlogo Komunistične partije Kitajske na najvišji ravni odločanja bank (33).

(159)

V teh novih statutih je določeno, da:

(160)

Dokazi kažejo, da je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem teh institucij.

(161)

Komisija je želela pridobiti tudi informacije o tem, ali je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem Kitajske izvozno-uvozne banke v zvezi z njenimi posojilnimi politikami in oceno tveganja v primeru dajanja posojil industriji konverterske aluminijaste folije. V zvezi s tem so se upoštevali naslednji regulativni dokumenti:

(162)

Komisija je pri pregledu teh regulativnih dokumentov ugotovila, da finančne institucije v LRK poslujejo v splošnem pravnem okolju, ki jim nalaga, da se pri sprejemanju finančnih odločitev uskladijo z industrijsko politiko kitajske vlade iz razlogov, predstavljenih v nadaljevanju.

(163)

Kar zadeva Kitajsko izvozno-uvozno banko, so njena pooblastila v okviru javne politike določena v obvestilu o njeni ustanovitvi in v njenem statutu.

(164)

Člen 34 zakona o bankah se uporablja za vse finančne institucije, ki delujejo na Kitajskem, in na splošni ravni določa, da „poslovne banke svojo posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter smernicami industrijske politike države“. Člen 4 zakona o bankah določa, da „poslovne banke v skladu z zakonom opravljajo posle brez vmešavanja katere koli enote ali posameznika. Z vsem svojim premoženjem, ki ga imajo kot pravne osebe, so samostojno civilno odgovorne,“ vendar je preiskava pokazala, da se člen 4 zakona o bankah uporablja v skladu s členom 34 navedenega zakona, tj. kadar država določi javno politiko, jo banke izvajajo in sledijo njenim navodilom.

(165)

Poleg tega člen 15 splošnih pravil o posojilih določa: „V skladu z državno politiko lahko ustrezne službe subvencionirajo posojilne obresti, in sicer za spodbujanje rasti nekaterih industrij in gospodarskega razvoja na nekaterih območjih.“

(166)

Podobno se s sklepom št. 40 vsem finančnim institucijam nalaga, naj kreditno podporo zagotavljajo zlasti „spodbujanim“ projektom. Kot je pojasnjeno že v oddelku 3.1 in natančneje v uvodni izjavi 94, spadajo projekti industrije konverterske aluminijaste folije v „spodbujano“ kategorijo. Sklep št. 40 torej potrjuje predhodno ugotovitev v zvezi z zakonom o bankah, in sicer da banke izvajajo pooblastila vlade v obliki preferenčnih kreditnih poslov.

(167)

Komisija je ugotovila tudi, da ima komisija CBIRC obsežna pooblastila za odobritev vseh vidikov upravljanja vseh finančnih institucij s sedežem v LRK (vključno s finančnimi institucijami v zasebni in tuji lasti), kot so (36):

(168)

Zakon o bankah je pravno zavezujoč. V oddelku 3.1 zgoraj je bilo ugotovljeno, da je narava petletnih načrtov in sklepa št. 40 zavezujoča. Zavezujoča narava regulativnih dokumentov komisije CBIRC izhaja iz njenih pooblastil kot bančnega regulativnega organa. Zavezujoča narava drugih dokumentov je razvidna iz klavzul o nadzoru in vrednotenju, ki jih vsebujejo.

(169)

Sklep št. 40 državnega sveta vsem finančnim institucijam nalaga, naj kreditno podporo zagotovijo samo spodbujanim projektom, ter napoveduje izvajanje „drugih preferenčnih politik za spodbujane projekte“. Na podlagi tega morajo banke zagotavljati kreditno podporo industriji konverterske aluminijaste folije.

(170)

Poleg tega mora Komunistična partija Kitajske nadzorovati tudi odločitve v zasebnem poslovnem bančništvu, ki morajo biti usklajene z nacionalnimi politikami. Dejansko je zdaj eden od treh krovnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja družb. V zvezi s tem triletni načrt komisije CBIRC za obdobje 2020–2022 nalaga „nadaljnje izvajanje duha, ki ga uteleša osrednji govor generalnega sekretarja Ši Džinpinga o doseganju napredka na področju reforme korporativnega upravljanja v finančnem sektorju“. Poleg tega je cilj oddelka II načrta spodbujati organsko vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje: „Dosegli bomo, da bo vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje vse bolj dosledno, standardizirano in v skladu s postopki […]. Partijski odbor mora o glavnih vprašanjih poslovanja in upravljanja razpravljati pred odločanjem upravnega odbora ali višjega vodstva.“

(171)

Poleg tega je kitajska vlada nedavno določila, da morajo tudi delničarji finančnih institucij olajševati izvajanje nadzora kitajske vlade na podlagi okvira institucije za korporativno upravljanje: „Veliki delničarji bančnih in zavarovalniških institucij podpirajo navedene institucije pri vzpostavitvi neodvisne in dobre strukture korporativnega upravljanja z učinkovitimi zavorami in ravnovesji ter jih spodbujajo k zagotavljanju organskega vključevanja vodilne vloge partije v korporativno upravljanje in jih podpirajo pri tem.“ (37)

(172)

Nazadnje, pri merilih komisije CBIRC za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank se zdaj upošteva zlasti način, kako finančne institucije „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (38).

(173)

Zato je Komisija sklenila, da je kitajska vlada vzpostavila normativni okvir, ki ga morajo upoštevati vodstveni delavci in nadzorniki sodelujoče banke v državni lasti, ki jih imenuje kitajska vlada in ki tej tudi odgovarjajo. Kitajska vlada se je torej pri izvajanju smiselnega nadzora nad ravnanjem sodelujoče banke v državni lasti, kadar je ta zagotavljala posojila industriji konverterske aluminijaste folije, opirala na ta normativni okvir.

(174)

Komisija je želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih posojil, zagotovljenim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom. Sodelujoča banka v državni lasti je v izpolnjenem vprašalniku pojasnila, da pri dodeljevanju spornih posojil uporablja napredne politike in modele za oceno kreditnega tveganja (bonitetni sistem). Kitajska izvozno-uvozna banka je nadalje pojasnila, da se politika ne razlikuje glede na industrijo, v kateri deluje posojilojemalec, kreditni položaj, status kapitala itd.; vendar takšni dejavniki vplivajo na bonitetno oceno in stroške tveganja posojilojemalca. Pri zagotavljanju posojil se lahko sklicuje na ustrezne načrte in politike; vendar pri določanju posameznih posojilnih projektov uporablja oceno, ki temelji na trgu.

(175)

Vendar sodelujoča banka v državni lasti ni želela navesti konkretnih primerov svoje ocene kreditnega tveganja v zvezi z vzorčenimi družbami, ker so zahtevane informacije notranje informacije in vključujejo zaupne poslovne informacije, ki jih ni dovoljeno razkriti, čeprav je Komisija pridobila pisno soglasje vzorčenih družb o odpovedi pravicam do zaupnosti.

(176)

Ker konkretnih dokazov o ocenah kreditne sposobnosti ni bilo, je Komisija proučila splošno pravno okolje, kot je opisano v uvodnih izjavah 161 do 169 zgoraj, skupaj z ravnanjem sodelujoče banke v državni lasti v zvezi s posojili, danimi vzorčenim družbam. Preiskava je pokazala, da je bilo to ravnanje v nasprotju z uradnim stališčem banke, saj ta v praksi ni ravnala na podlagi temeljitih ocen tveganja, ki temeljijo na trgu.

(177)

Med preiskavo je Komisija ugotovila, da so tri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov prejele posojila po obrestnih merah, podobnih referenčni obrestni meri Ljudske banke Kitajske ali nižjih od nje in podobnih prvovrstni obrestni meri posojil, ki jo je objavilo nacionalno središče za medbančno financiranje in je bila uvedena 20. avgusta 2019 (39), ali nižjih od nje, in to ne glede na finančni položaj in kreditno tveganje družb. Posojila so se torej zagotavljala pod tržnimi obrestnimi merami, če jih primerjamo z obrestno mero, ki bi ustrezala profilu tveganja vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(178)

Komisija je zato sklenila, da je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem sodelujoče banke v državni lasti v zvezi z njenimi posojilnimi politikami in oceno tveganja v zvezi z industrijo konverterske aluminijaste folije.

(179)

Kitajska vlada je po končnem razkritju trdila, da Komisija ni dokazala, da je sodelujoča banka v državni lasti, tj. Kitajska izvozno-uvozna banka, javni organ in da kitajska vlada izvaja smiseln nadzor nad Kitajsko izvozno-uvozno banko. Trdila je, da zgolj s formalnimi povezavami ni mogoče dokazati smiselnega nadzora vlade in obstoja javnega organa. Trdila je tudi, da Komisija ni dokazala pomanjkanja neodvisnosti upravljanja Kitajske izvozno-uvozne banke, z utemeljitvijo, da kitajska vlada izvaja nadzor nad Kitajsko izvozno-uvozno banko samo pri nadzoru imenovanja uprave banke in njenega odbora. Nadalje je trdila, da se Komisija pretirano opira na člen 34 kitajskega zakona o bančništvu, ki je po njenem mnenju samo dokument s smernicami, ki ni dovolj natančen, da bi bilo mogoče sklepati, da bo na Kitajsko izvozno-uvozno banko ali druge finančne institucije mogoče prenesti pooblastila javnih organov.

(180)

Kitajska vlada je nadalje trdila, da ne izvaja smiselnega nadzora nad Kitajsko izvozno-uvozno banko in da ta nima pooblastil javnega organa. Čeprav člen 34 kitajskega zakona o bančništvu zahteva, da morajo komercialne banke ravnati „v skladu s smernicami industrijskih politik kitajske vlade“, je trdila, da bi bilo treba to določbo šteti kot vodilno načelo za kitajske banke. Poleg tega je trdila, da tudi člen 15 splošnih pravil o posojilih in sklep št. 40 nista obvezna, temveč sta le usmeritvene narave. Na koncu je izrazila nestrinjanje s trditvijo, da je Kitajska izvozno-uvozna banka „zagotovila posojila po obrestnih merah, podobnih ustreznim referenčnim obrestnim meram ali nižje od njih“, in trdila, da Komisija ni predložila podatkov, s katerimi bi podprla to izjavo.

(181)

Komisija se ni strinjala s trditvami kitajske vlade. Ni se samo oprla na „formalne povezave“, da bi se sodelujoča Kitajska izvozno-uvozna banka v državni lasti štela za javni organ, ampak je tudi dokazala, da je kitajska vlada izvajala pomemben nadzor nad banko iz naslednjih razlogov.

(182)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 168, je Komisija menila, da kitajski zakon o bankah in sklep št. 40 nista obvezna. Poleg tega ugotovitve te preiskave in ugotovitve Komisije v prejšnjih preiskavah v zvezi z istim programom subvencij niso podprle trditve, da banke pri sprejemanju odločitev o posojilih ne upoštevajo vladne politike in načrtov. Komisija je na primer ugotovila, da so imeli proizvajalci izvozniki koristi zaradi preferenčnih posojil po obrestnih merah, nižjih od tržnih.

(183)

Preiskava je pokazala, da se člen 15 splošnih pravil o posojilih dejansko uporablja v praksi ter da se členi 4, 5 in 41 zakona o bankah uporabljajo v skladu s členom 34 zakona o bankah, tj. kadar država vzpostavi javno politiko, jo banke izvajajo in sledijo njenim navodilom. Medtem ko sta člena 4 in 5 zakona o bankah del poglavja I, ki vsebuje splošne določbe, je člen 34 del poglavja IV, ki določa osnovna pravila za posojila. Besedilo člena 34: „poslovne banke opravljajo posojilne posle na podlagi potreb nacionalnega gospodarstva in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države“ kaže, da ta določba ni usmeritvene narave, temveč obvezna in da bankam daje jasno navodilo, naj pri opravljanju posojilnih poslov upoštevajo industrijske politike države. Komisija je ugotovila tudi, da sklep št. 40 državnega sveta vsem finančnim institucijam daje navodilo, naj kreditno podporo zagotovijo samo spodbujanim projektom, ter napoveduje izvajanje „drugih preferenčnih politik za spodbujane projekte“. Člen 17 istega sklepa sicer določa, da morajo banke upoštevati kreditna načela, vendar Komisija med preiskavo ni ugotovila, da bi se ta zahteva izvajala v praksi. Nasprotno, posojila so bila proizvajalcem izvoznikom zagotovljena ne glede na njihov finančni položaj in kreditno sposobnost.

(184)

Poleg tega je, kar zadeva posebej Kitajsko izvozno-uvozno banko, nesporno, da je to banka, ki, kot je sama priznala, neposredno izvaja vladne politike. Kot je pojasnjeno na njenem spletišču (40), je Kitajska izvozno-uvozna banka banka, ki jo financira država in ki neposredno pod vodstvom državnega sveta izvaja državno politiko ter je med drugim namenjena podpiranju kitajske zunanje trgovine in izvajanju strategije „globalnega poslovanja“. V upravnem odboru (41), nadzornem odboru (42) in med glavnimi vodstvenimi delavci (43) Kitajske izvozno-uvozne so tudi posamezniki iz vrst visokih funkcionarjev KKP in/ali predstavniki ministrstva.

(185)

Na podlagi navedenega Komisija vztraja pri svojem stališču, da se je kitajska vlada pri izvajanju smiselnega nadzora nad ravnanjem sodelujoče banke v državni lasti, kadar je ta zagotavljala posojila industriji konverterske aluminijaste folije, opirala na normativni okvir, kakor je opisano v uvodni izjavi 173 zgoraj. To ponazarja uvodna izjava 170 zgoraj, v kateri je jasno navedeno, da kitajska vlada posega v vse glavne odločitve, ki jih sprejema uprava banke. To kaže, da ta normativni okvir vodstvenim delavcem in nadzornikom banke ni puščal manevrskega prostora za odločanje o tem, ali bodo v zvezi z vzorčenimi proizvajalci izvozniki upoštevali ta okvir ali ne, s čimer so bili vodstveni delavci zadevne banke postavljeni v odvisni položaj.

(186)

Nazadnje, kot je navedeno v uvodni izjavi 177, je Komisija med preiskavo ugotovila, da so tri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov prejele posojila po obrestnih merah, podobnih referenčni obrestni meri Ljudske banke Kitajske ali nižjih od nje in podobnih prvovrstni obrestni meri posojil, ne glede na finančni položaj in kreditno tveganje družb. Zato je ob upoštevanju profila tveganja vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, opisanega v oddelku 3.4.2.3, in dejstva, da bi morali proizvajalci izvozniki v skladu z analizo tveganja, ki jo je izvedla Komisija, prejeti nižjo bonitetno oceno in bi morali zato plačati obrestne mere, ki bi bile precej višje od netvegane obrestne mere, sklenila, da so se zadevna posojila zagotovljala pod tržnimi obrestnimi merami. Zaradi občutljivosti podatkov se podrobne informacije o teh posojilih lahko razkrijejo samo zadevnim proizvajalcem izvoznikom.

(187)

Komisija je zato sklenila, da je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem sodelujoče banke v državni lasti v zvezi z njenimi posojilnimi politikami in oceno tveganja v zvezi z industrijo konverterske aluminijaste folije.

(188)

Komisija je ugotovila, da je sodelujoča banka v državni lasti pri opravljanju vladnih funkcij v zvezi s sektorjem konverterske aluminijaste folije izvajala zgoraj opisani pravni okvir. Zato je delovala kot javni organ v smislu člena 2(b) osnovne uredbe v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe in v skladu z ustrezno sodno prakso STO.

(189)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 146 zgoraj, nobena od drugih finančnih institucij v državni lasti, ki so zagotavljale posojila vzorčenim družbam, ni izpolnila posebnega vprašalnika. Kitajska vlada je predložila nekaj informacij o lastništvu več bank, ne pa tudi o njihovi strukturi upravljanja, oceni tveganja ali primerih v zvezi s posebnimi posojili industriji konverterske aluminijaste folije.

(190)

Zato se je Komisija v skladu s sklepi iz oddelka 3.2.1 odločila, da bo pri ugotavljanju, ali se navedene finančne institucije v državni lasti štejejo za javne organe, uporabila razpoložljiva dejstva.

(191)

Komisija je v prejšnjih preiskavah (44) ugotovila, da so naslednje banke, ki so zagotavljale posojila vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov v zadevni preiskavi, delno ali v celoti v lasti države ali pravnih oseb v lasti države: Kitajska kmetijska banka, Pekinška banka, Banka Kitajske, Komunikacijska banka, Banka province Džiangsu, Kunlunska Banka, Nanjinška Banka, Banka Ningbo, Čingdaoška banka, Šanghajska banka, Tianjinska banka, Banka Yantai, CCB, Banka China Bohai, Banka China CITIC, Konstrukcijska banka Kitajske, Kitajska razvojna banka, banka China Everbright, banka China Guangfa, Kitajska industrijska banka, China Industrial International Trust Limited, Kitajska komercialna banka, China Merchants Bank Financial Leasing Co., Ltd., banka China Minsheng, podeželjska poslovna banka Chongqing, Daye Trust Co., Ltd., Banka Dongying, banka EverGrowing, Banka Fudian, Razvojna banka Guangdong, Guosen Securities Co., Hang Fung Bank, Ltd., Banka Hangzhou, Banka Hankou, Hengfeng Bank Co., Ltd., Banka Huaxia, Banka Hubei, Industrijska in poslovna banka Kitajske (ICBC), Minsheng Securities Co.,Ltd., Poštna hranilnica, Banka Qilu, Razvojna banka Šanghaj Pudong, Šanghajska podeželska poslovna banka, Podeželska poslovna banka Shenyang, Sinotruk Finance Co. Ltd. in Banka Zheshang. Ker informacije, ki bi dokazovale nasprotno, niso bile predložene, je Komisija v tej preiskavi ohranila isti sklep.

(192)

Komisija je na podlagi javno dostopnih informacij, kot so spletna mesta, letna poročila in informacije iz bančnih imenikov ali z interneta, ugotovila, da so naslednje finančne institucije, ki so trem vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov zagotavljale posojila, delno ali v celoti v lasti države ali pravnih oseb v lasti države:

(193)

Ker zadevne finančne institucije niso predložile posebnih informacij, ki bi dokazovale nasprotno, je Komisija nadalje ugotovila lastništvo in nadzor kitajske vlade na podlagi formalnih indicev iz istih razlogov, kot so navedeni zgoraj v oddelku 3.4.1.3. Zlasti se na podlagi razpoložljivih dejstev zdi, da kitajska vlada vodstvene delavce in nadzornike v nesodelujočih finančnih institucijah v državni lasti imenuje enako kot v sodelujoči banki v državni lasti in da ji ti delavci tudi odgovarjajo.

(194)

Kar zadeva izvajanje smiselnega nadzora, je Komisija menila, da se lahko ugotovitve v zvezi s sodelujočo finančno institucijo v državni lasti štejejo za reprezentativne tudi za nesodelujoče finančne institucije v državni lasti. Zanje enako velja normativni okvir, analiziran v oddelku 3.4.1.3 zgoraj. Ker ni dokazov o nasprotnem, je mogoče na podlagi razpoložljivih dejstev zanje predvidevati, da tako kot pri sodelujoči banki v državni lasti ni konkretnih dokazov o ocenah kreditne sposobnosti.

(195)

Kitajska vlada je po končnem razkritju trdila, da so argumenti Komisije nezadostni, saj je ugotovila, da so vse finančne institucije v državni lasti tudi javni organi. Trdila je, da se je Komisija oprla na prejšnje protisubvencijske preiskave in lastne ugotovitve v zvezi s finančnimi institucijami v državni lasti ter da ni izvedla analize vsakega primera posebej, ki bi bila posebej pomembna za posebne okoliščine posameznega primera in za vsako od finančnih institucij. Nadalje je trdila, da Komisija ni predložila zadostnih dokazov za ugotovitev obstoja smiselnega nadzora nad finančnimi institucijami v državni lasti in da se je oprla zgolj na formalne povezave, ki obsegajo lastništvo in nadzor.

(196)

V zvezi s tem je Komisija spomnila, da se je morala zaradi nesodelovanja drugih bank v državni lasti razen Kitajske izvozno-uvozne banke opreti na razpoložljiva dejstva. Kot je že navedeno v njenih vprašalnikih in ker kitajska vlada ni predložila nobenih novih informacij, je Komisija sklenila, da so informacije iz prejšnjih preiskav skupaj s formalnimi indici nadzora in dodatnimi ugotovitvami same preiskave v zvezi s Kitajsko izvozno-uvozno banko in dejanskim ravnanjem bank v odnosu s proizvajalci izvozniki v tem primeru najboljša razpoložljiva dejstva. V vsakem primeru za vse banke enako velja normativni okvir, analiziran v oddelku 3.4.1.3 zgoraj. Poleg tega kitajska vlada ni predložila nobenih dokazov ali trditev, s katerimi bi izpodbijala ugotovitve Komisije glede dejstva, da so druge banke v državni lasti, ki so vzorčenim družbam zagotavljale posojila, javni organi v smislu člena 2(b) v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe. Komisija je zato vztrajala pri svojem stališču.

(197)

Komisija je ob upoštevanju zgoraj navedenih premislekov ugotovila, da so vse kitajske finančne institucije v državni lasti, ki so zadevnim trem vzorčenim skupinam sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zagotavljale financiranje, javni organi v smislu člena 2(b) v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe.

(198)

Poleg tega je ugotovila, da tudi če se državne finančne institucije v državni lasti ne bi štele za javne organe, bi se iz enakih razlogov, kot so navedeni v oddelku 3.5.1.2 v nadaljevanju, štelo, da jim je kitajska vlada zaupala ali ukazala opravljanje funkcij, ki so običajno zaupane vladi, v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe. Njihovo ravnanje bi se zato vsekakor pripisalo kitajski vladi.

(199)

Na podlagi ugotovitev iz prejšnjih protisubvencijskih preiskav (45), dopolnjenih z javno dostopnimi informacijami, se je štelo, da je družba Oversea-Chinese Banking Corporation, Limited, v zasebni lasti. Komisija je analizirala, ali je kitajska vlada tej finančni instituciji zaupala ali ji ukazala, naj dodeli subvencije sektorju konverterske aluminijaste folije v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(200)

Po mnenju pritožbenega organa STO gre za „zaupanje“, kadar vlada zasebnemu organu naloži odgovornost, „ukazovanje“ pa se nanaša na primere, ko vlada nad zasebnim organom izvaja nadzor (46). Vlada v obeh primerih uporablja zasebni organ kot posrednika za izvršitev finančnega prispevka, pri čemer bi se „v večini primerov […] pričakovalo, da zaupanje ali ukazovanje zasebnemu organu vključuje neko obliko grožnje ali prisile“ (47). Hkrati članice v skladu s členom 3(1)(a)(iv) ne smejo uvesti izravnalnih ukrepov za izdelke, „kadar vlada zgolj izvaja svoje splošne regulativne pristojnosti“ (48) ali kadar ima posredovanje države „lahko ali pa tudi ne določen učinek zgolj na podlagi navedenih dejanskih okoliščin in uveljavljanja proste izbire akterjev na zadevnem trgu“ (49). Zaupanje ali ukazovanje pomeni „aktivnejšo vlogo vlade in ne zgolj spodbude“ (50).

(201)

Komisija je opozorila, da se normativni okvir v zvezi z industrijo iz uvodnih izjav 161 do 168 zgoraj uporablja za vse finančne institucije v LRK, vključno s finančnimi institucijami v zasebni lasti. Za ponazoritev, zakon o bankah in različni odloki komisije CBIRC zajemajo vse banke, ki jih financira Kitajska, in banke s tujimi naložbami v okviru upravljanja komisije CBIRC.

(202)

Poleg tega je imela večina posojilnih pogodb z zasebnimi finančnimi institucijami pogoje, ki so bili podobni pogojem pogodb z bankami v državni lasti, posojilne obrestne mere zasebnih finančnih institucij pa so bile podobne posojilnim obrestnim meram finančnih institucij v državni lasti.

(203)

Ker Komisija od zasebnih finančnih institucij ni prejela nasprotnih informacij, je sklenila, da je država, kar zadeva industrijo konverterske aluminijaste folije, vsem finančnim institucijam (vključno z zasebnimi finančnimi institucijami), ki na Kitajskem poslujejo pod nadzorom komisije CBIRC, v smislu člena 3(1)(a)(iv) prva alinea, osnovne uredbe zaupala ali ukazala izvajanje vladnih politik in zagotavljanje posojil industriji konverterske aluminijaste folije po preferenčnih obrestnih merah.

(204)

Kitajska vlada je po končnem razkritju trdila, da Komisija ni dokazala zaupanja ali ukazovanja s strani kitajske vlade, zlasti povezave med vlado in posebnim ravnanjem vseh finančnih institucij. Trdila je, da izvajanje njenih splošnih regulativnih pooblastil z zagotavljanjem zgolj smernic ali spodbud ne zadošča za dokazovanje zaupanja in ukazovanja. Poleg tega je trdila, da Komisija ni izpolnila svoje dolžnosti in izvedla takšne analize za vsak subjekt.

(205)

Komisija se s tem stališčem ni strinjala. Ker je normativni okvir, ki je pojasnjen v uvodnih izjavah 161 do 173 ter velja za vse banke v državni ali zasebni lasti na Kitajskem, pravno zavezujoč, kot je nadalje potrjeno v uvodnih izjavah 182 in 183, ne pomeni zgolj spodbujanja ali usmerjanja s strani vlade. Komisija je že v uvodni izjavi 169 ugotovila, da sklep št. 40 vsem finančnim institucijam daje navodilo, naj kreditno podporo zagotavljajo samo spodbujanim projektom, čeprav člen 17 istega sklepa od bank zahteva tudi, naj upoštevajo kreditna načela. Poleg tega je v uvodni izjavi 185 ugotovila, da se je kitajska vlada zanašala na ta normativni okvir, da bi smiselno izvajala nadzor nad finančnimi institucijami, pri čemer jim ni pustila manevrskega prostora glede tega, ali ga bodo izvajale ali ne. Zato obstaja jasna povezava med kitajsko vlado in posebnim ravnanjem zasebnih bank, kar dokazuje zaupanje in ukazovanje s strani kitajske vlade.

(206)

Poleg tega je Komisija spomnila, da se je morala zaradi nesodelovanja zasebnih bank opreti na razpoložljiva dejstva. Ker je delno sodelovala samo ena banka v državni lasti, je Komisija uporabila informacije, ki so bile na voljo za to banko, za katero se je dokazalo, da je javni organ, in jih primerjala s pogoji dodeljevanja posojil, ki jih ponujajo nesodelujoče zasebne banke. Poleg tega navzkrižna preverjanja vzorčenih družb na daljavo niso razkrila bistvenih razlik med posojilnimi pogoji ali obrestnimi merami posojil, ki jih zagotavljajo zasebne finančne institucije, in tistimi, ki jih zagotavljajo finančne institucije v državni lasti. Dejstvo, da so se obrestne mere prekrivale, kaže, da so zasebne banke prav tako zagotavljale posojila pod pogoji, ki ne dosegajo tržnih, v skladu z zgoraj navedenim normativnim okvirom. Zato je trditev kitajske vlade, da Komisija ni izpolnila svoje dolžnosti in izvedla takšne analize za vsak subjekt, neutemeljena.

(207)

Tudi skupina Nanshan Group je po končnem razkritju trdila, da država finančnim institucijam, ki so spreminjale svoje obrestne mere, pogoje in vrste produktov glede na družbo, na katero so razširile financiranje, ni zaupala in ukazala, naj ponudijo posebne ali preferenčne posojilne pogoje, temveč naj zagotovijo financiranje v skladu s tržnimi pogoji in finančnim položajem svoje stranke.

(208)

Dejstvo, da so vzorčenim družbam koristile različne vrste posojil v obdobju preiskave z razlikami pri obrestnih merah in drugih pogojih, ne pomeni nujno, da so bila ta posojila prejeta po tržnih pogojih. Kot je dejansko že navedeno v uvodni izjavi 177 zgoraj, je Komisija med preiskavo ugotovila, da so tri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov prejele posojila po obrestnih merah, podobnih referenčni obrestni meri Ljudske banke Kitajske ali nižjih od nje in podobnih prvovrstni obrestni meri posojil, ki jo je objavilo nacionalno središče za medbančno financiranje in je bila uvedena 20. avgusta 2019 (51), ali nižjih od nje, in to ne glede na finančni položaj in kreditno tveganje družb. Posojila so torej bila zagotovljena po nižjih obrestnih merah, zato je trditev zavrnjena.

(209)

Posledično je Komisija potrdila svoj sklep, da je država, kar zadeva industrijo konverterske aluminijaste folije, vsem finančnim institucijam, vključno z zasebnimi finančnimi institucijami, ki poslujejo na Kitajskem, v smislu člena 3(1)(a)(iv) prva alinea, osnovne uredbe zaupala ali ukazala izvajanje vladnih politik in zagotavljanje posojil industriji konverterske aluminijaste folije po preferenčnih obrestnih merah.

(210)

Komisija je v prejšnjih protisubvencijskih preiskavah na podlagi študije, ki jo je objavil Mednarodni denarni sklad (52) ter je pokazala neskladje med mednarodnimi in kitajskimi bonitetnimi ocenami, ter ugotovitev preiskave v zvezi z vzorčenimi družbami že ugotovila, da domače bonitetne ocene, dodeljene kitajskim družbam, niso zanesljive. Dejansko so po navedbah MDS lokalne bonitetne agencije več kot 90 % kitajskih obveznic ocenile z oceno AA do AAA. To ni primerljivo z drugimi trgi, kot so Unija ali ZDA. Na trgu ZDA ima na primer tako visoko oceno manj kot 2 % družb. Kitajske bonitetne agencije so torej močno nagnjene k dodeljevanju višjih ocen na bonitetni lestvici. Imajo bonitetne lestvice z zelo širokim razponom in običajno obveznice z zelo različnimi tveganji zaradi neplačila obveznosti združijo v eno obsežno bonitetno kategorijo (53). Po podatkih dokumenta družbe Bloomberg z naslovom China bond market insight 2021 (Vpogled v kitajski trg obveznic leta 2021) (54) na trgu obveznic prevladuje pet kitajskih lokalnih bonitetnih agencij: China Chengxin, Dagong, Lianhe, Shanghai Brilliance in Golden Credit Rating, pri čemer so lokalne bonitetne agencije približno 90 % obveznic ocenile z oceno AAA. Vendar je veliko izdajateljev od bonitetne agencije S&P (Standard & Poor’s) prejelo nižjo globalno bonitetno oceno izdajatelja, in sicer A in BBB (55).

(211)

Poleg tega tuje bonitetne agencije, kot sta bonitetni agenciji Standard and Poor’s in Moody’s, pri ocenjevanju kitajskih obveznic, izdanih v tujini, običajno zvišajo izhodiščno bonitetno oceno izdajatelja na podlagi ocene strateškega pomena družbe za kitajsko vlado in trdnosti morebitnega implicitnega jamstva (56).

(212)

Komisija je pridobila tudi dodatne informacije, s katerimi je dopolnila to analizo. Prvič, Komisija je odločila, da lahko država izvaja določen vpliv na trg bonitetnega ocenjevanja. Glede na informacije, ki jih je predložila kitajska vlada, je bilo v obdobju preiskave na kitajskem trgu obveznic dejavnih 12 domačih bonitetnih agencij, od tega pa jih je bila večina v državni lasti. Skupaj so 60 % vseh ocenjenih obveznic na Kitajskem ocenile bonitetne agencije v državni lasti (57).

(213)

Drugič, na kitajski trg bonitetnega ocenjevanja ni mogoče prosto vstopiti. V bistvu gre za zaprt trg, saj mora bonitetne agencije pred začetkom njihovega delovanja odobriti kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje ali Ljudska banka Kitajske (58). Ljudska banka Kitajske je sredi leta 2017 naznanila, da bodo tuje bonitetne agencije pod nekaterimi pogoji lahko izvajale kreditno ocenjevanje na delu domačega trga obveznic. Komisija je ugotovila tudi, da so v obdobju preiskave na kitajskem trgu delovale dve bonitetni agenciji v tuji lasti in dve bonitetni agenciji, ki sta bili skupni podjetji s kitajskimi in drugimi tujimi vlagatelji. Vendar te bonitetne agencije upoštevajo kitajske bonitetne lestvice, zato niso povsem primerljive z mednarodnimi bonitetnimi ocenami, kot je pojasnjeno zgoraj.

(214)

Nazadnje, študija iz leta 2017, ki jo je opravila sama Ljudska banka Kitajske, potrjuje ugotovitve Komisije, saj je v njenih sklepih navedeno, da „če je naložbeni razred tujih obveznic določen z mednarodno bonitetno oceno BBB– in več, bi se lahko naložbeni razred domačih obveznic ob upoštevanju dejstva, da se povprečna domača in mednarodna bonitetna ocena razlikujeta za 6 stopenj ali več, ocenil z oceno AA– in več“ (59).

(215)

Glede na stanje, opisano v uvodnih izjavah 210 do 214 zgoraj, je Komisija sklenila, da kitajske bonitetne ocene ne zagotavljajo zanesljive ocene kreditnega tveganja temeljnega sredstva. Na podlagi tega je sklenila, da čeprav je kitajska bonitetna agencija nekaterim vzorčenim družbam dodelila dobre bonitetne ocene, te ocene niso zanesljive. Poleg tega so izkrivljene zaradi ciljev politike za spodbujanje ključnih strateških industrij, kot je industrija konverterske aluminijaste folije.

(216)

Kitajska vlada je po končnem razkritju nasprotovala trditvi, da so posojilni pogoji in pogoji financiranja vedno povezani z bonitetnimi ocenami, in trdila, da zanesljivejše, tj. manj ugodne, bonitetne ocene ne bi pomenile, da bo posojilo izdano po višjih obrestnih merah. Prav tako se ni strinjala s sklicem Komisije na delovni dokument Ljudske banke Kitajske št. 2017/5, naveden v uvodni izjavi 214 zgoraj, ki je potrdil razliko med povprečno domačo in mednarodno bonitetno oceno. Trdila je, da to ni delovni dokument, ki ga je izdala Ljudska banka Kitajske, temveč strokoven članek, katerega soavtorji so člani osebja Ljudske banke Kitajske, zato ne predstavlja stališč Ljudske banke Kitajske.

(217)

Poleg tega navedeni članek po mnenju kitajske vlade želi pojasniti, da obstaja razlika v stopnjah med domačim in mednarodnim sistemom v zvezi z bonitetno oceno kitajske družbe, ker prvi sistem temelji na tem, kako je družba razvrščena glede na tveganje med kitajskimi domačimi družbami, drugi pa na tem, kako je družba razvrščena glede na tveganje med vsemi svetovnimi družbami. Nazadnje je kitajska vlada trdila, da je več kitajskih družb prejelo višje bonitetne ocene od mednarodnih agencij.

(218)

Komisija je najprej opozorila, da trditev, da razlika v bonitetnih ocenah ne bo vplivala na ceno posojil, nima nobene podpore v finančni literaturi. Osnovna utemeljitev bonitetnih ocen je pomagati finančnim subjektom, da pravilno ocenijo kreditno tveganje v svojih odločitvah o posojilih. Neobstoj korelacije med bonitetno oceno in ceno (obrestno mero) posojil bi dejansko pomenil, da je trg izkrivljen ter da se finančnim institucijam zaupa in ukazuje, naj družbam zagotovijo posojila, ne glede na njihov finančni položaj ali kreditno sposobnost.

(219)

Drugič, dejstvo, da so mednarodne agencije nekaterim družbam dale višjo bonitetno oceno, ne postavlja pod vprašaj splošne ocene Komisije kot take. Kot je navedeno v uvodni izjavi 211 zgoraj, tuje bonitetne agencije pri ocenjevanju kitajskih obveznic, izdanih v tujini, dejansko običajno zvišajo izhodiščno bonitetno oceno izdajatelja na podlagi ocene strateškega pomena družbe za kitajsko vlado in trdnosti morebitnega implicitnega jamstva.

(220)

Komisija je v zvezi z delovnim dokumentom Ljudske banke Kitajske št. 2017/5 opozorila, da je bil ta najden v raziskovalnem razdelku spletišča Ljudske banke Kitajske, v katerem je navedeno: „Delovni dokumenti vključujejo strokovne članke osebja Ljudske banke Kitajske. V teh člankih so izražena osebna mnenja avtorjev, ki ne predstavljajo nujno stališč njihove organizacije. Pri poročanju o člankih in njihovem navajanju je treba kot vir navesti ‚delovne dokumente Ljudske banke Kitajske‘ (60).“ Zato tudi če članek kot tak ne predstavlja uradnega stališča Ljudske banke Kitajske, je pravilno, da se nanj sklicuje kot na delovni dokument Ljudske banke Kitajske. Ker so ti članki objavljeni na uradnem spletišču organizacije, je mogoče tudi razumno domnevati, da Ljudska banka Kitajska vsaj meni, da izpolnjujejo merila za veljavno strokovno raziskavo.

(221)

Komisija se tudi ne strinja z domnevo o tem, da obstaja razlika med stopnjami, ker domača ocena temelji na razvrščanju glede na tveganje med kitajskimi domačimi družbami, mednarodna ocena pa na razvrščanju glede na tveganje med vsemi svetovnimi družbami. Na podlagi te hipoteze in glede na dejstvo, da ima približno 90 % obveznic znotraj Kitajske oceno AAA, bi bilo mogoče sklepati, da so skoraj vse družbe na Kitajskem razvrščene enako z vidika tveganja, ker vse poslujejo izredno dobro, če se primerjajo med seboj, kar pa je z vidika gospodarskega stanja zelo malo verjetno.

(222)

Komisija je v vsakem primeru opozorila, da ne more preveriti, ali se ocena tveganja in bonitetna ocena upoštevata ter kako, saj v preiskavi ni sodelovala nobena izmed bank, ki zagotavljajo posojila proizvajalcem izvoznikom. Zato se je morala opreti na razpoložljiva dejstva, ki so potrdila, da so obrestne mere zagotovljenih posojil precej nižje od tržnih obrestnih mer, kar pomeni, da so te vladne politike in delovni dokument vplivali na določanje obrestnih mer kot obrestnih mer, ki niso povezane z dejanskim povezanim tveganjem.

(223)

Nazadnje je opozorila, da njena ocena ustrezne bonitetne ocene ne temelji na mehanskem pristopu, temveč da je ocenjevala posamezno finančni položaj vsake vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov, da bi upoštevala njihove posebnosti, kot je opisano v uvodni izjavi 237.

(224)

Komisija je ugotovila, da so družbe v vseh treh vzorčenih skupinah za financiranje svojih dejavnosti uporabljale različna kratkoročna in dolgoročna posojila. Ta posojila so bila večinoma uporabljena za vsakodnevno poslovanje, potrebe po obratnem kapitalu, za posebne projekte, naložbe ali za nadomestitev drugih posojil. Vsaka skupina je uporabljala tudi kratkoročne in dolgoročne izvozne kredite.

(225)

Komisija je med preiskavo ugotovila, da so vse vzorčene družbe najele posojila s posebnim namenom nadomestitve posojil drugih bank. Ugotovila je, da so lahko nekatere družbe tako preuredile svoje obveznosti in pridobile sredstva, brez katerih ne bi mogle izpolniti svojih obveznosti odplačevanja, kar dokazuje obstoj težav pri odplačevanju dolga.

(226)

Po končnem razkritju je kitajska vlada trdila, da revolving posojila niso nujno znak likvidnostnih težav. Trdila je, da je tako poslovanje pogosto pri vseh gospodarskih družbah, vključno s tistimi iz Unije. Nadalje je trdila, da obstajajo različni razlogi za tako refinanciranje in da nič ne nakazuje, da družbe, ki koristijo tako poslovanje, ne bodo mogle odplačati dolga.

(227)

Komisija se ni strinjala z oceno kitajske vlade. Kitajski organi obravnavajo revolving posojila kot dodatni dejavnik kreditnega tveganja. Kot je navedeno v smernicah komisije bančnih regulatorjev Kitajske o razvrščanju posojil na podlagi tveganja, bi bilo revolving posojila treba opredeliti vsaj kot posojila, „ki vzbujajo zaskrbljenost“ (61). Ta kategorija posojil pomeni, da obstajajo nekateri dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na sposobnost vračila posojilojemalca, čeprav je ta trenutno sposoben odplačevati glavnico in obresti posojila.

(228)

Revolving posojila v Evropi res obstajajo, vendar so njihovi pogoji precej drugačni kot pri kitajskih revolving posojilih. Revolving posojila v Uniji so v bistvu kreditne linije z vnaprej določenim najvišjim zneskom, ki se lahko dvigne in odplača v več obrokih v predhodno določenem obdobju. Poleg tega se za taka posojila zaračuna dodaten strošek, bodisi pogodbeni pribitek poleg običajnih kratkoročnih tržnih obrestnih mer bodisi vnaprej določena provizija za upravljanje.

(229)

Na drugi strani se pogoji revolving posojil, ugotovljeni pri kitajskih vzorčenih družbah, niso razlikovali od pogojev drugih kratkoročnih posojil. Niso bili označeni kot kreditne linije ali revolving posojila in zanje niso veljali niti pribitki niti dodatne provizije. Na prvi pogled so bili običajna kratkoročna posojila. Vendar je bilo kot namen posojila včasih navedeno „odplačevanje posojil“. Poleg tega je pri preverjanju odplačil takih posojil med navzkrižnimi preverjanji na daljavo postalo jasno, da se je glavnica dejansko odplačevala z novimi posojili, prejetimi od iste banke za isti znesek v roku enega tedna pred datumom zapadlosti ali enega tedna po datumu zapadlosti prvotnega posojila. Komisija je svojo analizo nato razširila na druga posojila v preglednicah s posojili in v večini primerov ugotovila druge primere s popolnoma enakimi značilnostmi. Zaradi vsega tega je Komisija ohranila svoje stališče o revolving posojilih.

(230)

Kot je ponazorjeno v uvodnih izjavah 161 do 168, več pravnih dokumentov, ki so izrecno namenjeni družbam v sektorju, finančnim institucijam nalaga, naj industriji konverterske aluminijaste folije zagotavljajo posojila po preferenčnih obrestnih merah. Ti dokumenti dokazujejo, da finančne institucije preferenčno financiranje zagotavljajo le omejenemu številu panog/družb, ki delujejo v skladu z ustreznimi politikami kitajske vlade. Komisija je menila, da je sklic na industrijo konverterske aluminijaste folije dovolj jasen, saj je ta opredeljena bodisi z imenom bodisi s sklicem na izdelek, ki ga izdeluje, ali panožno skupino podjetij, ki ji pripada.

(231)

Kitajska vlada se po končnem razkritju ni strinjala z ugotovitvijo Komisije o specifičnosti v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Ponovila je svoje trditve, da je pravni okvir, na podlagi katerega se finančnim institucijam zaupa ali ukaže zagotavljanje posojil spodbujanim industrijam, zgolj nezavezujoče narave in da se industrija konverterske aluminijaste folije ne spodbuja.

(232)

Prvič, zavezujoča narava pravnega okvira je že potrjena v uvodnih izjavah 182 in 183. Drugič, dejstvo, da se industrija konverterske aluminijaste folije spodbuja, je prav tako že bilo predmet obsežne razprave in potrjeno v oddelku 3.1.

(233)

Komisija je zato vztrajala pri svojem stališču, da subvencije v obliki preferenčnih posojil niso na splošno na voljo vsem industrijam, ampak so specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe.

(234)

Komisija je znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala na podlagi ugodnosti za prejemnike v obdobju preiskave. V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe je ugodnost za prejemnike razlika med zneskom obresti, ki ga je družba plačala za preferenčno posojilo, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga lahko dobila na trgu.

(235)

Kot je pojasnjeno v oddelkih 3.4.1 in 3.4.2 zgoraj, posojila, ki jih zagotavljajo kitajske finančne institucije, kažejo znatno poseganje države in ne odražajo obrestnih mer, ki bi bile običajne na delujočem trgu.

(236)

Vzorčene skupine družb se razlikujejo glede na svoj splošni finančni položaj. Vsaka od njih je v obdobju preiskave prejela različne vrste posojil, ki so se razlikovale po zapadlosti, zavarovanju, jamstvih in drugih pogojih. Iz navedenih dveh razlogov je imela vsaka družba povprečno obrestno mero na podlagi sklopa posojil, ki jih je prejela.

(237)

Komisija je ocenila finančni položaj vsake vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov posebej, da bi upoštevala te posebnosti. V zvezi s tem je uporabila metodologijo izračuna za preferenčno financiranje prek posojil, ki je bila uvedena v protisubvencijski preiskavi o vroče valjanih ploščatih izdelkih iz jekla s poreklom iz LRK ter protisubvencijskih preiskavah o pnevmatikah s poreklom iz LRK in nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK (62) ter je pojasnjena v uvodnih izjavah v nadaljevanju. Na podlagi tega je za vsako vzorčeno skupino proizvajalcev izvoznikov posebej izračunala ugodnost, ki jo je ta prejela zaradi preferenčnega financiranja, in tako ugodnost dodelila zadevnemu izdelku.

(238)

Skupina Daching Group je po končnem razkritju trdila, da Komisija ni zagotovila nobene analize o tem, ali bi morala biti kakršna koli metodologija izračuna, ki se uporablja v teh protisubvencijskih preiskavah v zvezi s pnevmatikami s poreklom iz LRK in nekaterimi tkaninami in/ali šivanimi tkaninami iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK (63), pravno in dejansko ustrezna za uporabo v sedanji preiskavi. Prav tako ni bilo nobene navedbe, da je metodologija izračuna enaka.

(239)

Analiza preferenčnega financiranja, navedenega v uvodnih izjavah 224 do 236, je bila primerljiva z analizo, opravljeno v prejšnjih zadevah (64) iz uvodne izjave 237. Metodologija izračuna je sledila istim načelom, ugodnost preferenčnega financiranja s posojili pa je bila za vsako vzorčeno skupino proizvajalcev izvoznikov izračunana posebej, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 237, in razkrita tem proizvajalcem. Trditev strani je bila zato zavrnjena.

(240)

Komisija je ugotovila, da družba Donghai Foil, ki je proizvajalec izvoznik iz skupine Nanshan Group, za obravnavano obdobje ni prejela bonitetne ocene. Kitajske bonitetne agencije so drugim družbam v skupini Nanshan Group dale bonitetne ocene, ki so segale med oceno AA+ in AAA–. Ob upoštevanju splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen iz oddelka 3.4.1.8 je Komisija sklenila, da te bonitetne ocene niso zanesljive.

(241)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 176 do 178 zgoraj, kitajske finančne institucije, ki so zagotavljale posojila, v tej preiskavi niso predložile nobene ocene kreditne sposobnosti. Da bi Komisija lahko določila ugodnost, je morala zato oceniti, ali so bile obrestne mere za posojila, dodeljena skupini Nanshan Group, tržne obrestne mere.

(242)

Družba Donghai Foil je svoj finančni položaj predstavila kot na splošno donosen, pri čemer se stopnje dobička po njenih finančnih poročilih gibljejo med 0,5 % in 7,2 %, čeprav so se v zadnjih letih znižale in od leta 2018 niso presegle 1 %. Ta družba je uporabljala le kratkoročni dolg za financiranje svojih dejavnosti. Komisija je ocenila stanje kratkoročne likvidnosti družbe.

(243)

V zvezi s kratkoročno likvidnostjo je Komisija uporabila količnike likvidnosti, kot so kratkoročni koeficient, pospešeni koeficient, denarni koeficient in koeficient denarnega toka. S temi koeficienti se meri sposobnost družbe, da poravna kratkoročne obveznosti, vključno s kratkoročnim dolgom. Povprečni kratkoročni koeficient družbe v obdobju preiskave je znašal 1,6. Čeprav je kratkoročni koeficient višji od 1, kratkoročna sredstva družbe zadostujejo le za poravnavo kratkoročnih obveznosti, kar ne zadostuje za utemeljitev visoke bonitetne ocene, za katero mora koeficient družbe znašati najmanj 2. Pospešeni koeficient družbe je leta 2019 znašal 1,3, leta 2020 pa 1,2, medtem ko se za referenčnega šteje pospešeni koeficient najmanj 1. Dejansko se lahko zgodi, da družba, katere pospešeni koeficient znaša manj kot 1, kratkoročno ne bo mogla poravnati svojih kratkoročnih obveznosti. Denarni koeficient družbe je v obdobju preiskave v povprečju znašal 0,01, zato družba ni imela na voljo dovolj denarnih sredstev za odplačilo kratkoročnega dolga. Družba je imela v letih 2016, 2017 in 2019 tudi negativen denarni tok iz poslovanja. Koeficient denarnega toka iz poslovanja je bil izjemno nizek ter je v letih 2019 in 2020 znašal –0,02 oziroma –0,04. Koeficient denarnega toka iz poslovanja, nižji od 1, pomeni, da družba ne ustvarja dovolj denarnih sredstev za kritje svojih kratkoročnih obveznosti.

(244)

Komisija je ob upoštevanju kazalnikov likvidnosti, opisanih v uvodni izjavi 243, sklenila, da je imela zadevna družba kratkoročne likvidnostne težave, zaradi česar ima profil dolžnika z visokim tveganjem.

(245)

Komisija je dolgoročno solventnostno tveganje ocenila na podlagi različnih kazalnikov solventnosti, kot so deleži dolga in stopnje kritja. S kazalniki solventnosti se meri sposobnost družbe, da poravna svoje dolgoročne dolžniške obveznosti. Uporabljajo jih posojilodajalci in vlagatelji v obveznice pri ocenjevanju kreditne sposobnosti družbe.

(246)

Z deleži dolga se meri znesek obveznosti, zlasti dolgoročni dolg. Družba je imela visoko stopnjo zadolženosti, ki je znašala 0,54, kar pomeni, da se 54 % sredstev družbe financira s kratkoročnim dolgom. Poleg tega se ta stopnja z leti močno povišuje. Tudi razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom se je v obdobju 2016–2020 stalno povečevalo, in sicer z 0,3 na 1,2, kar kaže, da družba čedalje bolj financira svojo dejavnost predvsem z zadolževanjem. Čim višja sta stopnja zadolženosti ter razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom, tem večje je finančno tveganje družbe, kar pomeni, da lahko težje odplačuje svoje obstoječe dolgove.

(247)

S stopnjami kritja se meri sposobnost družbe za odplačilo dolga in izpolnitev finančnih obveznosti. Ker je imela družba v večini let negativen denarni tok iz poslovanja, je bilo v tudi razmerje med denarnim tokom iz poslovanja in dolgom družbe v obdobju preiskave negativno. To pomeni, da družba z denarnim tokom iz poslovanja, ki ga ustvari, ne bi mogla odplačati celotnega dolga. Podatki iz leta 2020 kažejo nekoliko boljše stanje. Vseeno pa bi družba potrebovala 25 let, da bi odplačala svoj dolg, kar kaže na resne težave družbe pri ustvarjanju dovolj denarnih sredstev za odplačilo svojega dolga.

(248)

Zato je Komisija ob upoštevanju težav z likvidnostjo in solventnostjo, opisanih v uvodnih izjavah 242 do 247, menila, da je bila družba v ranljivem finančnem položaju in je imela profil visokega tveganja za morebitne posojilodajalce in vlagatelje. Glede na negotovo stanje denarnih sredstev proizvajalca izvoznika ni bilo presenetljivo, da ni imel nikakršnega zunanjega financiranja, ampak se je financiral izključno s posojili med družbami.

(249)

Zato je Komisija proučila tudi finančni položaj obeh matičnih družb skupine, tj. Nanshan Group in Shandong Nanshan. Čeprav je bil njun finančni položaj na prvi pogled boljši, saj je bila donosnost večja (približno 8–10 %), deleži dolga pa manjši (v obeh družbah je stopnja zadolženosti znašala približno 25 %), je bilo mogoče ugotoviti podobne likvidnostne težave. Dejansko so bili denarni koeficienti matičnih družb v obdobju preiskave stalno nižji od 1, v povprečju pa so znašali 0,6. Zato družbi nista imeli na voljo dovolj denarnih sredstev za odplačilo svojega kratkoročnega dolga. Stalno nizko je bilo tudi razmerje med denarnim tokom iz poslovanja in dolgom družb, ki je v obdobju preiskave znašalo 0,4, kar pomeni, da nista ustvarjali dovolj denarnih sredstev za kritje svojih kratkoročnih obveznosti.

(250)

Poleg tega so nekatere družbe v skupini najele posojila in obveznice za odplačilo predhodnih posojil ali posojil drugih bank. Šteje se, da ta vrsta posojil kaže, da je družba v slabšem finančnem položaju, kot na prvi pogled kažejo računovodski izkazi, ter da obstaja dodatno tveganje v zvezi z njenim kratko- in dolgoročnim financiranjem. Nazadnje, Komisija je ugotovila, da je družba Shandong Nanshan v preteklosti izvedla prestrukturiranje dolga in posle za zamenjavo terjatev v lastniške deleže, ki ji je koristil, kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju v uvodni izjavi 358.

(251)

Ob upoštevanju resnih težav z likvidnostjo in solventnostjo, ki jih je pokazala finančna analiza družb iz skupine Nanshan Group, kot je opisano v uvodnih izjavah 242 do 247, je Komisija menila, da splošni finančni položaj skupine Nanshan Group ustreza oceni BB, kar je najvišja ocena, ki se ne šteje več za „naložbeni razred“. „Naložbeni razred“ pomeni, da bodo obveznice, ki jih izda družba, po presoji bonitetnih agencij dovolj verjetno izpolnile plačilne obveznosti in da lahko banke vlagajo vanje.

(252)

Komisija je na podlagi javno dostopnih podatkov družbe Bloomberg za določitev tržne obrestne mere kot referenčno vrednost uporabila premijo, pričakovano za obveznice, ki so jih izdala podjetja z bonitetno oceno BB, in jo uporabila z referenčno obrestno mero posojil Ljudske banke Kitajske, po 20. avgustu 2019 pa z prvovrstno obrestno mero posojil, ki jo je objavilo nacionalno središče za medbančno financiranje (65).

(253)

Navedeni pribitek se je določil z izračunom relativnega razmika med indeksi podjetniških obveznic z bonitetno oceno AA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA na podlagi podatkov družbe Bloomberg za industrijske segmente. Tako izračunani relativni razmik se je nato prištel k referenčni obrestni meri posojil, ki jo je objavila Ljudska banka Kitajske, po 20. avgustu 2019 pa k prvovrstni obrestni meri posojil, ki jo je nacionalno središče za medbančno financiranje objavilo na datum dodelitve posojila (66), in za tako dolgo obdobje, kot traja zadevno posojilo. To se je izvedlo za vsako posojilo, zagotovljeno skupini družb, posebej.

(254)

Enake okoliščine v zvezi z izkrivljanjem trga in neobstojem veljavnih bonitetnih ocen veljajo za posojila, izražena v tujih valutah, ker tudi ta posojila dodeljujejo iste kitajske finančne institucije. Zato so se za določitev ustrezne referenčne vrednosti, kot je bilo že ugotovljeno, uporabile podjetniške obveznice z bonitetno oceno BB, izražene v ustreznih valutah in izdane v obdobju preiskave.

(255)

Ugodnost je bila določena z uporabo referenčne vrednosti, opisane v uvodnih izjavah 252 in 253, za obdobje financiranja s posojili v obdobju preiskave.

(256)

Kitajska vlada je po končnem razkritju menila, da je Komisija napačno zanemarila bonitetno oceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, in se ni strinjala z metodologijo, ki jo je Komisija uporabila za določitev referenčne vrednosti in ki bi morala temeljiti na iskanju primerljive referenčne vrednosti na domačem trgu namesto na uporabi „bonitetnih ocen iz tujine“. Komisija bi namesto tega morala uporabiti primerljiva posojila, na katera ne vplivajo izkrivljanja trga v zadevni državi. Kitajska vlada je tudi menila, da je Komisija sprejela samovoljen sklep, ko je navedla, da bi večina vzorčenih kitajskih izvoznikov morala ustrezati bonitetni oceni BB.

(257)

Kitajska vlada je nadalje nasprotovala uporabi relativnega razmika med obveznicami z bonitetno oceno AA in BB kot pribitka in njegovemu dodajanju obrestnim meram Ljudske banke Kitajske. Po njenem mnenju je metoda relativnega razmika pomanjkljiva, saj je raven prilagoditve navzgor v prvi vrsti odvisna od ravni tekočih obrestnih mer, referenčne obrestne mere Ljudske banke Kitajske v LRK pa so bile v zadevnih letih precej višje od referenčne obrestne mere v ZDA. Poleg tega relativni razmik pomeni, da bi pribitek postal spremenljiva številka.

(258)

Komisija je v odziv na te trditve opozorila na naslednje.

(259)

Prvič, kar zadeva referenčno vrednost zunaj države, so bile v zvezi s tem, kot je pojasnjeno zgoraj, domače bonitetne ocene, dodeljene kitajskim družbam, po mnenju kitajske vlade izkrivljene zaradi ciljev politike za spodbujanje ključnih strateških industrij in zato nezanesljive. Zato je morala Komisija poiskati referenčno vrednost, ki temelji na neizkrivljenih bonitetnih ocenah, kar je mogoče najti samo zunaj države.

(260)

Drugič, Komisija v zvezi z bonitetno oceno BB, ki se uporablja za družbe, opozarja, da ni sprejela samovoljnega sklepa, temveč je opravila finančno analizo za vsako zadevno družbo posebej, ki je pokazala, da njihov finančni položaj ustreza bonitetni oceni BB.

(261)

Tretjič, uporaba relativnega razmika je bila že pojasnjena v prejšnjih preiskavah (67). Relativni razmik dejansko vključuje spremembe tržnih razmer iz posamezne države, ki niso izražene, če se uporablja logika absolutnega razmika. Pogosto, kot tudi v tej zadevi, se tveganja, odvisna od države in valute, spreminjajo skozi čas, pri čemer so tveganja od države do države različna. Zato se netvegane obrestne mere precej spreminjajo skozi čas in so včasih nižje v ZDA, včasih pa na Kitajskem. Te razlike so povezane z dejavniki, kot so ugotovljena in pričakovana rast BDP, zaupanje v gospodarstvo in stopnje inflacije. Ker se stopnje netveganih obrestnih mer skozi čas spreminjajo, lahko iste nominalne absolutne vrednosti pomenijo zelo različne ocene tveganja. Na primer, če banka oceni, da je za družbo specifično tveganje neplačila pri 10 % večje kot netvegana obrestna mera (relativna ocena), se lahko absolutna vrednost razmika, ki tako nastane, gibajo med 0,1 % (pri stopnji netvegane obrestne mere 1 %) in 1 % (pri stopnji netvegane obrestne mere 10 %). Z vidika vlagatelja je torej relativni razmik boljši merilni instrument, saj odraža obseg razmika donosa in način, kako nanj vpliva raven temeljne obrestne mere. (332) Tretjič, relativni razmik je tudi neodvisen od države. Na primer, če bo netvegana obrestna mera v ZDA nižja od netvegane obrestne mere na Kitajskem, bodo pri uporabi te metode absolutne vrednosti pribitkov višje. Če bo netvegana obrestna mera na Kitajskem nižja kot v ZDA, bodo absolutne vrednosti pribitkov nižje.

(262)

Tudi skupina Nanshan Group je po končnem razkritju nasprotovala oceni BB, ki jo je Komisija določila za družbe v skupini, pri čemer je trdila, da bi bilo treba bonitetne ocene proučiti ločeno za vsako posamezno družbo, da je bila analiza nepravilno omejena na obdobje preiskave in da ni nobenih dokazov, da skupina Nanshan Group dejansko ne izpolnjuje svojih finančnih obveznosti.

(263)

Pomanjkljiva je tudi analiza koristi Komisije, saj referenčna vrednost, ki jo je Komisija uporabila: (A) ne odraža prevladujočih tržnih razmer na Kitajskem, (B) se ne ujema s trditvami Komisije, da so finančni trgi na Kitajskem izkrivljeni (ker je izhodišče referenčna obrestna mera Ljudske banke Kitajske), in (C) temelji na dveh ločenih orodjih financiranja (posojila in obveznice), kar tvori nerealno hibridno referenčno vrednost, ki ne odraža standardnih tržnih praks.

(264)

Skupina Nanshan Group je predložila tudi seznam obveznic v RMB, izdanih na hongkonškem trgu za tuje vlagatelje, pridobljenih od Bloomberga, ter pripomnila, da bi referenčna vrednost na hongkonški osnovi (ki temelji samo na ravni donosa obveznic) bolje odražala tržne razmere na Kitajskem kot konstruirani hipotetični model posojil-obveznic med ZDA in Kitajsko.

(265)

Komisija je v zvezi z bonitetnimi ocenami skupine Nanshan Group opozorila, da ni opravila ocene pri posameznih glavnih družbah, ki sodijo v obseg preiskave, tj. proizvajalcu izvozniku in tistih družbah z največjim deležem financiranja v skupini, tj. posredniški matični družbi in končni matični družbi, kot je poudarjeno v uvodnih izjavah 242, 249 in 250 zgoraj. V nasprotju s trditvami družbe je Komisija upoštevala razvoj finančnih kazalnikov v celotnem obravnavanem obdobju (tj. od leta 2017 do obdobja preiskave). Komisija ni ugotovila nobenih pomembnih razlik med finančnim položajem teh družb. Prav tako ni ugotovila pomembnih razlik v obrestnih merah. Dejstvo, da je skupina Nanshan Group izpolnila svoje obveznosti, samo po sebi ne nasprotuje sklepom o njenem splošnem finančnem položaju. Komisija je zato vztrajala pri svojih sklepih o bonitetni oceni.

(266)

Komisija želi v zvezi z referenčno vrednostjo, uporabljeno za izračun ugodnosti, poudariti, da je uporaba referenčne obrestne mere Ljudske banke Kitajske kot izhodišča za določitev referenčne vrednosti točno tisti način, s katerim se referenčna vrednost prilagodi prevladujočim tržnim razmeram na Kitajskem, saj na Kitajskem predstavlja netvegano obrestno mero, ki je značilna za državo, kot je navedeno že v uvodni izjavi 261. Zato ni nobenega nasprotja kot takega. Komisija tudi ne vidi nobenih težav v zvezi s kombinacijo netvegane obrestne mere za posojila in uporabo relativnega razmika na podlagi obveznic. Pri tem ne gre zgolj za preprosto seštevanje obrestne mere za posojila Ljudske banke Kitajske in stopnje donosa obveznic z bonitetno oceno BB, izdane v ZDA. Komisija namesto tega izračuna razmik med obveznicami z bonitetno oceno AA in BB, ki ustreza dejavniku tveganja, ki se uporabi pri netvegani obrestni meri.

(267)

Poleg tega so posojila in podjetniške obveznice načeloma podobni finančni dolžniški instrumenti. Pravzaprav je podjetniška obveznica vrsta posojila, ki ga veliki subjekti uporabljajo za zbiranje kapitala. Posojila in podjetniške obveznice se pogodbeno zagotovijo/izdajo za določeno obdobje in imajo obrestno mero/kuponsko obrestno mero. Dejstvo, da financiranje s posojilom zagotovi finančna institucija in da financiranje s podjetniško obveznico zagotovijo vlagatelji, ki so v večini primerov prav tako finančne institucije, ni pomembno za določitev glavnih značilnosti obeh instrumentov. Dejansko se oba instrumenta uporabljata za financiranje poslovnih dejavnosti, zagotavljata enako vrsto nadomestila ter imata podoben rok in pogoje odplačila. Zato je mogoče razumno domnevati, da dejavnik tveganja med družbami z bonitetno oceno AA in BB ostaja enak, ne glede na to, ali se nanaša na izdajo posojil ali obveznic. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(268)

Komisija je proučila tudi alternativno referenčno vrednost, ki jo je predlagala skupina Nanshan Group. Vendar so bile predložene obveznice v RMB, izdane v Hongkongu, skoraj izključno obveznice, ki jih je izdala vlada Kitajske ali finančne institucije, zato jih ni mogoče primerjati s podjetniškimi obveznicami. Večina izdanih obveznic tudi ni zagotovila nobene navedbe bonitetne ocene. Komisija je zato ugotovila, da tega ni mogoče uporabiti kot razumno alternativo sedanji uporabljeni referenčni vrednosti.

(269)

Skupina Nanshan Group je nazadnje trdila, da je Komisija v zvezi z več družbami v skupini naredila nekaj napak v izračunu zaradi oblike celic, podvajanja posojil, nepravilnega začetnega zneska posojil v predloženih preglednicah ali napak, ugotovljenih v enačbah. Komisija je dejansko opazila, da je naredila nekaj administrativnih napak, zato je bil izračun ugodnosti iz posojil ustrezno prilagojen.

(270)

Komisija je ugotovila, da je kitajska bonitetna agencija leta 2018 skupini Wanshun Group dodelila bonitetno oceno AA+.

(271)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 176 do 178 zgoraj, kitajske finančne institucije, ki so zagotavljale posojila, niso predložile nobene ocene kreditne sposobnosti. Da bi Komisija lahko določila ugodnost, je morala oceniti, ali so bile obrestne mere za posojila, dodeljena skupini Wanshun Group, na tržni ravni.

(272)

Proizvajalec izvoznik iz skupine Wanshun Group je bil glede na svoja finančna poročila na splošno v donosnem finančnem položaju.

(273)

Za financiranje svojih dejavnosti je uporabljal kratkoročni in dolgoročni dolg. Komisija je ocenila stanje kratkoročne likvidnosti in dolgoročne solventnosti družbe.

(274)

V zvezi s kratkoročno likvidnostjo je Komisija uporabila količnike likvidnosti, kot so (a) kratkoročni koeficient, (b) denarni koeficient, (c) pospešeni koeficient in (d) koeficient denarnega toka iz poslovanja. S temi koeficienti se meri sposobnost družbe, da poravna kratkoročne obveznosti, vključno s kratkoročnim dolgom.

(275)

Kratkoročni koeficient družbe je leta 2018 znašal 1,04, leta 2019 se je zmanjšal na 0,96 in se leta 2020 znova povečal na 0,98. Kratkoročna sredstva družbe torej kljub oceni AA+, ki jo je prejela leta 2019, niso zadostovala za plačilo kratkoročnih obveznosti. To ne utemeljuje visoke bonitetne ocene, za katero bi moral koeficient družbe znašati najmanj 2.

(276)

Denarni koeficient družbe je v obdobju 2016–2019 v povprečju znašal 0,1, konec obdobja preiskave pa 0,2, zato družba ni imela na voljo dovolj denarnih sredstev za odplačilo kratkoročnega dolga.

(277)

Pospešeni koeficient družbe je leta 2018 znašal 0,11, v letih 2019 in 2020 pa 0,14, medtem ko se za referenčnega šteje pospešeni koeficient najmanj 1. Dejansko se lahko zgodi, da družba, katere pospešeni koeficient znaša manj kot 1, kratkoročno ne bo mogla poravnati svojih kratkoročnih obveznosti.

(278)

Denarni tok iz poslovanja družbe je bil od leta 2017 pozitiven, leta 2018 se je podvojil, nato pa se zmanjšal za 90 % do leta 2020. Koeficient denarnega toka iz poslovanja je leta 2018 znašal 0,25, leta 2019 0,04, leta 2020 pa 0,02. Koeficient denarnega toka iz poslovanja, nižji od 1, pomeni, da družba ni ustvarila dovolj denarnih sredstev za kritje svojih kratkoročnih obveznosti.

(279)

Komisija je ob upoštevanju kazalnikov kratkoročne likvidnosti, opisanih v uvodni izjavi 297, sklenila, da je imela zadevna družba kratkoročne likvidnostne težave, zaradi česar ima profil dolžnika z visokim tveganjem.

(280)

Komisija je dolgoročno solventnostno tveganje ocenila na podlagi različnih kazalnikov solventnosti, kot so (a) deleži dolga in (b) stopnje kritja. S temi kazalniki se meri sposobnost družbe, da poravna svoje dolgoročne dolžniške obveznosti. Uporabljajo jih posojilodajalci in vlagatelji v obveznice pri ocenjevanju kreditne sposobnosti družbe.

(281)

Z deleži dolga se meri znesek obveznosti, zlasti dolgoročni dolg. Družba je imela visoko stopnjo zadolženosti, ki je znašala 0,5, kar pomeni, da se 50 % sredstev družbe financira z zadolževanjem. Razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom je v obdobju preiskave znašalo 0,5, kar kaže, da družba svojo dejavnost financira z zadolževanjem. Čim višja sta stopnja zadolženosti ter razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom, tem večje je finančno tveganje družbe, kar pomeni, da lahko težje odplačuje svoje obstoječe dolgove.

(282)

S stopnjami kritja se meri sposobnost družbe za odplačilo dolga in izpolnitev finančnih obveznosti. Ocena Komisije je temeljila na stopnji kritja obresti ter razmerjem med denarnim tokom iz poslovanja in dolgom, kar kaže sposobnost družbe, da odplača svoj dolg z denarnimi sredstvi, ustvarjenimi s poslovnimi dejavnostmi. Povprečno razmerje med denarnim tokom iz poslovanja in dolgom izvoznika je v obdobju preiskave znašalo 0,03. To pomeni, da bi družba potrebovala 33 let, da bi odplačala celotni dolg z denarnim tokom iz poslovanja, ki ga je ustvarjala v obdobju preiskave. Obstajajo torej znaki resnih težav družbe pri ustvarjanju dovolj denarnih sredstev za odplačilo svojega dolga.

(283)

Zato je Komisija ob upoštevanju kazalnikov dolgoročne solventnosti, opisanih v uvodni izjavi 303, menila, da družba ni bila v stabilnem finančnem položaju in je imela tvegan profil za morebitne posojilodajalce in vlagatelje.

(284)

Poleg tega je družba najela posojila za odplačilo posojil drugih bank. Šteje se, da ta vrsta posojil kaže, da je družba v slabšem finančnem položaju, kot na prvi pogled kažejo računovodski izkazi, ter da obstaja dodatno tveganje v zvezi z njenim kratko- in dolgoročnim financiranjem.

(285)

Komisija je ob upoštevanju zgoraj navedenega in splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen iz oddelka 3.5.2 sklenila, da bonitetna ocena AA+, dodeljena skupini Wanshun Group, ni zanesljiva.

(286)

Komisija je menila, da splošni finančni položaj skupine ustreza bonitetni oceni BB, ki je najvišja ocena, ki se ne šteje več za „naložbeni razred“.

(287)

Ugodnost je bila določena z uporabo metodologije, opisane v uvodnih izjavah 252 do 255, za obdobje financiranja s posojili v obdobju preiskave.

(288)

Skupina Wanshun Group je po končnem razkritju od Komisije zahtevala, naj pojasni dejansko podlago za obtožbo, da je družba iz skupine „najemala posojila za odplačilo posojil pri drugih bankah“. Trdila je tudi, da:

(289)

V zvezi s prvo točko je Komisija potrdila, da kazalniki, navedeni v tem oddelku, temeljijo na računovodskih izkazih družbe Zhongji Lamination Materials Co. Ltd. Kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 265, je Komisija opravila oceno pri posameznih glavnih družbah v obsegu preiskave, tj. proizvajalcu izvozniku in tistih družbah z največjim deležem financiranja v skupini, tj. pri matični družbi. Dejansko se zdi, da je ta pristop razumen, saj se posojila zagotavljajo pravnim subjektom in ne skupini kot taki. Komisija je upoštevala tudi razvoj finančnih kazalnikov v celotnem obravnavanem obdobju (tj. od leta 2017 do obdobja preiskave).

(290)

V vsakem primeru ni ugotovila nobenih pomembnih razlik med finančnim položajem družb v skupini. Tudi če bi se upoštevali konsolidirani podatki, ki jih ob razkritju predložil sama družba, bi stanje denarnih sredstev dejansko bilo še vedno nestabilno z nizkim denarnim koeficientom ter razmerjem med denarnim tokom iz poslovanja in dolgom družbe. Tudi stopnja zadolženosti je zelo podobna stopnji zadolženosti edinega proizvajalca izvoznika. Komisija tudi ni ugotovila nobenih pomembnih razlik v obrestnih merah za posojila, izdana različnim družbam v skupini. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(291)

Komisija je zavrnila trditev v okviru druge točke, saj je datum, ki ga je predlagala družba, poznejši od začetnega datuma posojila, Komisija pa je uporabila referenčno vrednost za datum neposredno pred začetnim datumom posojila, zato se je na navedeni začetni datum še vedno uporabljala.

(292)

Komisija se je strinjala s trditvijo v okviru tretje točke in ustrezno prilagodila izračun.

(293)

Komisija je ugotovila, da je kitajska bonitetna agencija leta 2019 skupini Daching Group dodelila bonitetno oceno AAA–.

(294)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 176 do 178 zgoraj, kitajske finančne institucije, ki so zagotavljale posojila, niso predložile nobene ocene kreditne sposobnosti. Da bi Komisija lahko določila ugodnost, je morala oceniti, ali so bile obrestne mere za posojila, dodeljena skupini Daching Group, na tržni ravni.

(295)

Proizvajalec izvoznik Xiamen Xiashun je bil glede na svoja finančna poročila na splošno v donosnem finančnem položaju.

(296)

Družba Xiamen Xiashun je za financiranje svojih dejavnosti uporabljala kratkoročni in dolgoročni dolg. Komisija je ocenila stanje kratkoročne likvidnosti in dolgoročne solventnosti družbe.

(297)

V zvezi s kratkoročno likvidnostjo je Komisija uporabila količnike likvidnosti, kot so (a) kratkoročni koeficient, (b) denarni koeficient, (c) pospešeni koeficient in (d) koeficient denarnega toka iz poslovanja. S temi koeficienti se meri sposobnost družbe, da poravna kratkoročne obveznosti, vključno s kratkoročnim dolgom.

(298)

Kratkoročni koeficient družbe je leta 2018 znašal 0,9, leta 2019 se je povečal na 1,0 in se do konca obdobja preiskave (prva polovica leta 2020) znova zmanjšal na 0,9. Kratkoročna sredstva družbe so kljub oceni AAA–, ki jo je prejela leta 2019, zadostovala le za plačilo kratkoročnih obveznosti. To ne zadostuje za utemeljitev visoke bonitetne ocene, za katero bi moral koeficient družbe znašati najmanj 2.

(299)

Denarni koeficient družbe je v obdobju 2016–2019 v povprečju znašal 0,1, konec obdobja preiskave pa 0,2, zato družba ni imela na voljo dovolj denarnih sredstev za odplačilo kratkoročnega dolga.

(300)

Pospešeni koeficient družbe je v letih 2017 in 2018 znašal 0,4, v obdobju od leta 2019 do konca obdobja preiskave pa 0,5, medtem ko se za referenčnega šteje pospešeni koeficient najmanj 1. Dejansko se lahko zgodi, da družba, katere pospešeni koeficient znaša manj kot 1, kratkoročno ne bo mogla poravnati svojih kratkoročnih obveznosti.

(301)

Denarni tok iz poslovanja družbe je bil pozitiven, vendar se je od leta 2016 do leta 2019 in konca obdobja preiskave zmanjšal za skoraj polovico. Koeficient denarnega toka iz poslovanja je leta 2019 in do konca obdobja preiskave znašal 0,2. Koeficient denarnega toka iz poslovanja, nižji od 1, pomeni, da družba ni ustvarila dovolj denarnih sredstev za kritje svojih kratkoročnih obveznosti.

(302)

Komisija je ob upoštevanju kazalnikov kratkoročne likvidnosti, opisanih v uvodni izjavi 297, sklenila, da je imela zadevna družba kratkoročne likvidnostne težave, zaradi česar ima profil dolžnika z visokim tveganjem.

(303)

Komisija je dolgoročno solventnostno tveganje ocenila na podlagi različnih kazalnikov solventnosti, kot so (a) deleži dolga in (b) stopnje kritja. S temi kazalniki se meri sposobnost družbe, da poravna svoje dolgoročne dolžniške obveznosti. Uporabljajo jih posojilodajalci in vlagatelji v obveznice pri ocenjevanju kreditne sposobnosti družbe.

(304)

Z deleži dolga se meri znesek obveznosti, zlasti dolgoročni dolg. Družba je imela visoko stopnjo zadolženosti, ki je znašala 0,6, kar pomeni, da se 60 % sredstev družbe financira z zadolževanjem. Razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom je v obdobju preiskave znašalo 1,5, kar kaže, da družba svojo dejavnost financira z zadolževanjem. Čim višja sta stopnja zadolženosti ter razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom, tem večje je finančno tveganje družbe, kar pomeni, da lahko težje odplačuje svoje obstoječe dolgove.

(305)

S stopnjami kritja se meri sposobnost družbe za odplačilo dolga in izpolnitev finančnih obveznosti. Ocena Komisije je temeljila na stopnji kritja obresti ter razmerju med denarnim tokom iz poslovanja in dolgom. Stopnja kritja obresti kaže sposobnost družbe za financiranje stroškov obresti. Stopnja izvoznika je v obdobju preiskave znašala približno 1,2. Taka stopnja, ki je nižja od 1,5, kaže, da ima družba težave pri kritju odhodkov za obresti. Razmerje med denarnim tokom iz poslovanja in dolgom kaže sposobnost družbe, da odplača svoj dolg z denarnimi sredstvi, ustvarjenimi pri poslovanju. Povprečno razmerje med denarnim tokom iz poslovanja in dolgom izvoznika je v obdobju preiskave znašalo 0,1. To pomeni, da bi družba potrebovala 10 let, da bi odplačala celotni dolg z denarnim tokom iz poslovanja, ki ga je ustvarjala v obdobju preiskave. Obstajajo torej znaki resnih težav pri ustvarjanju dovolj denarnih sredstev za odplačilo dolga.

(306)

Poleg tega je družba najela posojila za odplačilo posojil drugih bank. Šteje se, da ta vrsta posojil kaže, da je družba v slabšem finančnem položaju, kot na prvi pogled kažejo računovodski izkazi, ter da obstaja dodatno tveganje v zvezi z njenim kratko- in dolgoročnim financiranjem.

(307)

Zato je Komisija ob upoštevanju kazalnikov dolgoročne solventnosti, opisanih v uvodni izjavi 276, menila, da družba ni bila v stabilnem finančnem položaju in je imela tvegan profil za morebitne posojilodajalce in vlagatelje.

(308)

Komisija je ob upoštevanju elementov likvidnosti in solventnosti proizvajalca izvoznika, kot so opisani v uvodnih izjavah 297 do 305, menila, da splošni finančni položaj skupine Daching Group ustreza bonitetni oceni B/BB (pri čemer je bila ocena B uporabljena za posojila, najeta za odplačilo posojil drugih bank), ki je najvišja ocena, ki se ne šteje več za „naložbeni razred“.

(309)

Ugodnost je bila določena z uporabo referenčne vrednosti, opisane v uvodnih izjavah 252 in 253, za obdobje financiranja s posojili v obdobju preiskave.

(310)

Skupina Daching Group je po končnem razkritju trdila, da:

(311)

Prvič, v zvezi s pripombo o uporabi referenčne obrestne mere, ki jo objavi Ljudska banka Kitajske, ali prednostno obrestno mero posojil, ki jo objavi nacionalno središče za medbančno financiranje, kot izhodišča za izračun referenčne vrednosti je Komisija poudarila, da se te obrestne mere štejejo za netvegane obrestne mere, ki bi se pri konservativnem pristopu uporabljale za podjetja z bonitetno oceno AA. Kot je ugotovila Komisija v sedanji preiskavi, se referenčna obrestna mera posojil Ljudske banke Kitajske in prednostna obrestna mera posojil, ki jo objavi nacionalno središče za medbančno financiranje uporabljata za najboljše stranke teh bank, tj. za družbe z najvišjo bonitetno oceno. Glede na navedbe v dokumentu, ki ga je med preiskavo predložila kitajska vlada, „vsaka banka, ki ponuja prednostno obrestno mero posojil, te obrestne mere ponuja v skladu z obrestnimi merami za posojila, ki jih izdaja svojim glavnim strankam (dodan poudarek) 20. dne vsakega meseca (69)“. Komisija je tudi ugotovila, da bonitetna ocena družb v skupini v zadnjih štirih letih, kot jo je skupina ponovno ocenila z metodologijo Bloomberga, ni bila razvrščena kot „naložbeni razred“.

(312)

Drugič, metodologija za določanje bonitetnih ocen, ki jo je uporabila Komisija, je vključevala številne koeficiente, ki merijo sposobnost družbe za plačilo kratkoročnih obveznosti, kar se je izkazalo za neučinkovito tako pri prodaji kratkoročnih sredstev (kratkoročni koeficient) kot pri uporabi razpoložljivih denarnih sredstev (denarni koeficient) in uporabi denarja iz poslovanja (koeficient denarnega toka). Vsi ti koeficienti so pokazali kratkoročne likvidnostne težave proizvajalca izvoznika, zaradi česar ima profil dolžnika z visokim tveganjem, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 296 do 302. Skupina ob tem ni navedla, zakaj bi bilo treba te koeficiente obravnavati kakor koli drugače v zvezi z industrijo konverterske aluminijaste folije. Poleg tega ti koeficienti kažejo sposobnost družbe za plačilo kratkoročnih obveznosti in se za oceno tveganja dolžnika uporabljajo samo v okviru te preiskave. Ta ocena je ločena in se lahko razlikuje od predpostavk uprave v postopku priprave računovodskih izkazov, v katerem se ocenjuje sposobnost delujoče družbe.

(313)

Tretjič, jamstva za posojila so zagotovile povezane strani v skupini, za katere se uporablja ista bonitetna ocena. To torej samo po sebi ne bi smelo vplivati na oceno Komisije. Zato so bile trditve skupine zavrnjene.

(314)

Skupina Daching Group je nadalje trdila, da je Komisija uporabila napačno stanje glavnice za izračun obrestne ugodnosti za skupino pri dveh posojilih. Glavnica je bila pri dveh posojilih, najetih na začetku, namreč delno odplačana, zato bi glavnica, za katero se pripiše plačilo obresti, morala biti nižja od začetnega zneska. Poleg tega je bilo dejansko plačilo obresti za drugi dve posojili izvršeno po obdobju preiskave, Komisija pa v izračunu ne bi smela upoštevati plačila obresti kot vrednost nič. Komisija je pregledala izračun in ga popravila ob upoštevanju teh trditev.

(315)

Komisija je ugotovila, da so imele vse vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave ugodnosti od preferenčnega financiranja na podlagi posojil. Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti je Komisija preferenčno financiranje na podlagi posojil štela za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(316)

Stopnje subvencij, določene v zvezi s preferenčnim financiranjem na podlagi posojil v obdobju preiskave za vzorčene skupine družb:

Preferenčno financiranje: posojila

(317)

Namen kreditne linije je določiti omejitev najemanja posojil, v okviru katere lahko družba kadar koli uporabi posojila za financiranje svojega tekočega poslovanja, s čimer financiranje obratnega kapitala postane prilagodljivo in je na voljo takoj, ko ga družba potrebuje. Zato je Komisija menila, da bi moralo biti načeloma vse kratkoročno financiranje vzorčenih družb, kot so kratkoročna posojila, bančni menični akcepti itd., zajeto z instrumentom kreditne linije.

(318)

Komisija je ugotovila, da so kitajske finančne institucije vsaki vzorčeni skupini zagotovile kreditne linije v zvezi z zagotavljanjem financiranja. Te kreditne linije so vključevale okvirne sporazume, v skladu s katerimi banka vzorčenim družbam dovoli, da uporabljajo različne dolžniške instrumente, kot so posojila za obratni kapital, bančni menični akcepti in druge oblike financiranja trgovanja, do določenega najvišjega zneska.

(319)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 317 zgoraj, bi moralo biti vse kratkoročno financiranje zajeto s kreditno linijo. Zato je Komisija znesek kreditnih linij, ki so jih imele sodelujoče družbe na voljo v obdobju preiskave, primerjala z zneskom kratkoročnega financiranja, ki so ga te družbe porabile v istem obdobju, da bi ugotovila, ali je bilo vse kratkoročno financiranje zajeto s kreditno linijo. Če je znesek kratkoročnega financiranja presegel omejitev kreditne linije, je Komisija znesek obstoječe kreditne linije zvišala za znesek nad omejitvijo kreditne linije, ki so ga proizvajalci izvozniki dejansko porabili.

(320)

V normalnih tržnih razmerah bi bile kreditne linije predmet tako imenovane provizije ob odobritvi ali provizije za prevzete obveznosti za kritje stroškov in tveganj banke ob odprtju kreditne linije ter provizije za podaljšanje, ki se na letni osnovi zaračunava za podaljšanje kreditnih linij. Vendar je Komisija ugotovila, da je imela vsaka vzorčena skupina družb ugodnosti od kreditnih linij, ki so bile zagotovljene brezplačno. Zato je bila skupinam družb v preiskavi zagotovljena ugodnost v smislu člena 6(d) osnovne uredbe.

(321)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 99, finančne institucije v skladu s sklepom št. 40 zagotavljajo kreditno podporo spodbujanim industrijam.

(322)

Komisija je menila, da so kreditne linije oblika preferenčne finančne podpore, ki jo finančne institucije zagotavljajo spodbujanim industrijam, kot je sektor konverterske aluminijaste folije. Kot je navedeno v oddelku 3.1 zgoraj, je sektor konverterske aluminijaste folije med spodbujanimi industrijami in je zato upravičen do vse možne finančne podpore.

(323)

Kitajska vlada je po končnem razkritju trdila, da kreditne linije, domnevno zagotovljene industriji konverterske aluminijaste folije, ne ustvarjajo nobenih ugodnosti in niso specifične. Ponovila je svoje trditve v zvezi z nezavezujočo naravo sklepa št. 40 in utemeljitve, s katerimi nasprotuje opredelitvi kitajskih finančnih institucij kot javnih organov. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da kitajska vlada ni dokazala, da lahko družbe v LRK enako koristijo preferenčne pogoje, ugotovljene v zvezi z industrijo konverterske aluminijaste folije. Ker so kreditne linije neločljivo povezane z drugimi vrstami preferenčnih posojilnih instrumentov, kot so posojila, in ker so del kreditne podpore, ki se zagotavlja zlasti spodbujanim industrijam, se analiza javnega organa in analiza specifičnosti, kot sta za posojila predstavljeni v oddelkih 3.4.1.1 do 3.4.1.5 ter v oddelku 3.4.2.2, uporabljata tudi za kreditne linije. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(324)

V skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe je Komisija štela, da je dodeljena ugodnost za prejemnike razlika med zneskom, ki so ga plačali kot provizijo za odprtje ali podaljšanje kreditnih linij s strani kitajskih finančnih institucij, in zneskom, ki bi ga plačali za primerljivo poslovno kreditno linijo, pridobljeno po neizkrivljeni tržni ceni.

(325)

Ustrezni referenčni vrednosti za provizijo ob odobritvi in provizijo za podaljšanje sta bili določeni pri 1,5 % oziroma 1,25 % s sklicevanjem na javno dostopne podatke (70) oziroma referenčne vrednosti, uporabljene v prejšnjih preiskavah (71).

(326)

Načeloma se provizija ob odobritvi in provizija za podaljšanje plačata ob odprtju nove kreditne linije na podlagi pavšalnega zneska oziroma ob podaljšanju obstoječe kreditne linije. Vendar je Komisija za namene izračuna upoštevala kreditne linije, ki so bile odprte ali podaljšane pred obdobjem preiskave, vendar so bile vzorčenim skupinam na voljo v obdobju preiskave, in kreditne linije, ki so bile odprte v obdobju preiskave. Komisija je nato izračunala ugodnost na podlagi obdobja v obdobju preiskave, v katerem je bila kreditna linija na voljo.

(327)

Skupina Daching Group je po končnem razkritju trdila, da Komisija ne bi smela izračunati ugodnosti subvencije v zvezi s sporazumi o kreditnih linijah, ki jih je sklenila skupina Daching Group, ker:

(328)

Prvič, Komisija je ugotovila, da so preferenčno financiranje družbi Daching Enterprises Ltd. zagotavljale iste kitajske banke, kot je navedeno v analizi v oddelku 3.4.1.5. Zato je menila, da je tako preferenčno financiranje s posojili subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Drugič, Komisija je tudi opozorila, da celoten prihodek od izvoza družbe Daching Enterprises Ltd prihaja od skupine Xiamen Xiashun, zato je bil znesek subvencije izračunan kot odstotek prihodka skupine Xiamen Xiashun in povezan z oceno njene kreditne sposobnosti. Tretjič, ker provizija ob odobritvi ni bila določena, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 320, se je to štelo za ugodnost za prejemnike. Med preiskavo niso bili zbrani nobeni dokazi, da banka ob odprtju kreditne linije nima stroškov ali tveganj in zato ne zaračunava provizij; tudi skupina ni predložila takih dokazov. Zato so bile trditve skupine zavrnjene.

(329)

Skupina Nanshan Group je po končnem razkritju trdila, da Komisija ne bi smela izračunati ugodnosti subvencije v zvezi s sporazumi o kreditnih linijah, ki jih je sklenila skupina Nanshan Group, ker:

(330)

se 1,25-odstotna provizija za podaljšanje in 1,5-odstotna pogodbena provizija iz cenika Barclays, ki ga je uporabila Komisija, uporabljata za kreditne linije nad 15 000 GBP. Vendar pogoji, ki veljajo za kreditne linije v višini 40 000 GBP ali celo 100 000 GBP, niso primerljivi s pogoji, ki bi veljali za kreditne linije v razponu od več deset do več sto milijonov USD, ki jih je sklenila skupina Nanshan Group. Zato je očitno, da bi bile provizije, opisane v ceniku Komisije za mala podjetja, odpravljene zaradi zagotovitve tako obsežnega sporazuma o financiranju. Zavajajoč je tudi drugi vir referenčne vrednosti, ki ga je zagotovila Komisija v Prilogi 2.2 (HSBC UK), saj ne vsebuje nobenih provizij. Skupina Nanshan Group je kot drugo možnost predlagala uporabo pristojbin, ki jih je zaračunavala banka PNC v Združenih državah Amerike, ki ne zaračunava provizije ob odobritvi, temveč zgolj letno 0,25-odstotno provizijo za podaljšanje za potrjeno kreditno linijo od 100 001 USD do treh milijonov USD.

(331)

Komisija je v zvezi s prvo in drugo točko opozorila, da čeprav se posamezne provizije strank lahko razlikujejo, skupina ni predložila nobenega dokaza, da banka ob odprtju kreditne linije nima stroškov ali tveganj in zato ne zaračunava nobene provizije.

(332)

V zvezi s tretjo točko, tj. glede referenčnih provizij, ki jih je uporabila Komisija, kot je navedeno v uvodni izjavi 325, je Komisija na podlagi ugotovitev v prejšnjih protisubvencijskih preiskav in javno dostopnih podatkov ugotovila, da je bila uporaba referenčne provizije ob odobritvi v višini 1,5 % in referenčne provizije za podaljšanje v višini 1,25 % razumna. V zvezi s tem je Komisija poudarila, da na primer banka Barclays zaračunava provizijo, ki je določena na 1,5 % dogovorjene najvišje dovoljene prekoračitve in provizijo za podaljšanje v višini 1,5 % za prekoračitve nad 15 000 GBP. V tem primeru je referenčna provizija za podaljšanje, ki jo je uporabila Komisija, nižja. Nadaljnje iskanje je tudi pokazalo, da banka Barclays zaračunava provizije za poslovno prekoračitev v višini od 1,6 % do 2,5 % najvišjih dovoljenih prekoračitev za poslovna razreda od 15 001 do 20 000 GBP in od 20 001 do 25 000 GBP. Nazadnje je ugotovila, da se je alternativna referenčna vrednost, ki jo je predlagala skupina Nanshan Group, nanašala posebej na male poslovne stranke, kar glede na izjave same družbe ni pomembno, in na zavarovane kreditne linije, tj. kreditne linije z manjšim tveganjem, saj so zavarovane z nekaterimi zavarovanji. Zato je Komisija ponovila svojo ugotovitev, da so referenčne provizije, ki jih je uporabila, razumne in temeljijo na razpoložljivih tržnih podatkih, ter zato zavrnila trditev.

(333)

Nazadnje je skupina Nanshan Group navedla, da Komisija ne bi smela izračunati ugodnosti kreditne linije za skupino Nanshan Finance, saj so bila vsa kratkoročna posojila, ki jih je navedena skupina pridobila, povezana s ponovno diskontiranimi zapisi, ki ne zagotavljajo kreditne linije. Ker so bili ponovno diskontirani računi zagotovljeni prek medbančnih posojil, je Komisija sprejela to trditev in ustrezno prilagodila izračune.

(334)

Bančni menični akcepti so finančni produkti, katerih namen je s širitvijo oblik posojil razviti aktivnejši domači denarni trg. So oblika kratkoročnega financiranja, ki lahko „zniža stroške financiranja in poveča učinkovitost kapitala“ izdajatelja menice (74). Poleg tega, kot je Ljudska banka Kitajske navedla na svojem spletnem mestu, „se lahko z bančnim meničnim akceptom zagotovi sklenitev in izvajanje pogodbe med kupcem in prodajalcem ter spodbuja obračanje kapitala prek posojil Banke Kitajske“ (75). Poleg tega banka DBS na svojem spletnem mestu oglašuje bančne menične akcepte kot sredstvo za „izboljšanje obratnega kapitala z odložitvijo plačil“ (76).

(335)

Komisija je ugotovila, da se bančni menični akcepti večinoma uporabljajo kot plačilno sredstvo v trgovinskih poslih kot nadomestek za nakazilo, s čimer spodbujajo obračanje denarja in obratni kapital izdajatelja menice (77). Z denarnega vidika se s tem instrumentom izdajatelju menice dejansko odobri odložitev roka plačila za šest mesecev ali eno leto, ker se dejansko gotovinsko plačilo zneska posla izvede ob zapadlosti bančnega meničnega akcepta in ne v trenutku, ko bi moral izdajatelj menice plačati svojemu dobavitelju. Brez takega finančnega instrumenta bi moral izdajatelj menice uporabiti svoj obratni kapital, kar pomeni stroške, ali pri banki najeti kratkoročno posojilo za obratni kapital, da bi plačal svojim dobaviteljem, kar prav tako pomeni stroške. Izdajatelj menice s plačilom z bančnimi meničnimi akcepti dobavljeno blago ali zagotovljene storitve dejansko uporablja tri mesece do enega leta, ne da bi plačal gotovinski predujem in kril kakršne koli stroške.

(336)

V normalnih tržnih razmerah bi bančni menični akcepti kot finančni instrument pomenili stroške financiranja za izdajatelja menice. Preiskava je pokazala, da so vse vzorčene družbe, ki so v obdobju preiskave uporabljale bančne menične akcepte, plačale samo akceptno provizijo za storitev, ki jo je opravila banka, pri čemer je ta provizija na splošno znašala 0,05 % nominalne vrednosti bančnega akcepta. Vendar nobena od vzorčenih družb ni krila stroškov za financiranje z bančnimi meničnimi akcepti, s katerimi je bilo odloženo gotovinsko plačilo za dobavo blaga in zagotovitev storitev. Zato je Komisija menila, da so imele preiskovane družbe ugodnosti od financiranja v obliki bančnih meničnih akceptov, za katere niso krile nobenih stroškov.

(337)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija sklenila, da je sistem bančnih meničnih akceptov, ki ga je vzpostavila LRK, vsem proizvajalcem izvoznikom zagotovil brezplačno financiranje tekočega poslovanja, s čimer jim je zagotovil ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, kot je opisano v uvodnih izjavah 354 do 356, v skladu s členom 3(1)(a)(i) in členom 3(2) osnovne uredbe.

(338)

Komisija je v prejšnji preiskavi (78) ugotovila, da imajo bančni menični akcepti dejansko enak namen in učinke kot kratkoročna posojila za obratni kapital, saj jih družbe uporabljajo za financiranje svojega tekočega poslovanja, namesto da bi uporabljale kratkoročna posojila za obratni kapital, zaradi česar bi morale kriti stroške, enake tistim za financiranje s kratkoročnim posojilom za obratni kapital.

(339)

Kitajska vlada ter skupini Wanshun Group in Nanshan Group so po končnem razkritju trdile, da so bančni menični akcepti dejansko posojila, ki jih dobavitelj (tj. imetnik akcepta) zagotavlja kupcu (izdajatelju menice) in ne banka prodajalcu. Razlog za to je dejstvo, da je v plačilnih pogojih pogodbe jasno navedeno, da se dobavitelj strinja s plačilom z bančnim meničnim akceptom. Dobavitelj je torej s podpisom take pogodbe že predvidel, da plačilo ne bo izvedeno na vpogled, ampak v določenem časovnem obdobju (odvisno od zapadlosti bančnega meničnega akcepta). Vsi dodatni stroški, povezani z zamudo pri plačilu, bi morali biti že vključeni v nabavni strošek. Bančni akcept kot tak je namenjen le olajšanju transakcij med strankami, ki se ne poznajo. Vloga banke je zagotoviti jamstvo, za katero zaračuna določeno provizijo ob odprtju bančnega meničnega akcepta. Vendar se na koncu za plačilo transakcije, za katero je bil izdan bančni menični akcept, uporabi denar na bančnem računu družbe. Banka bo plačala le, če podjetje ne bo izpolnilo svoje obveznosti, tj. če na svojem bančnem računu nima dovolj sredstev za plačilo.

(340)

Komisija je ugotovila, da je izvoznikov bančni menični akcept pravzaprav dejansko plačilno sredstvo, priznano v prodajni pogodbi, in da se plačilna obveznost izdajatelja menice do dobavitelja ob plačilu z bančnim meničnim akceptom prekliče. Plačilo izdajatelja menice dobavitelju se izvede ob indosiranju bančnega meničnega akcepta, ob zapadlosti pa izdajatelj menice izpolni svojo plačilno obveznost do banke. Poleg tega ima dobavitelj, kot priznava sama kitajska vlada, možnost, da akcept potrdi drugim stranem in tako nemudoma uporabi bančni menični akcept kot plačilno sredstvo za svoje nakupe. Bančnega meničnega akcepta torej ni mogoče opredeliti kot posojilo, ki ga zagotovi dobavitelj, ali kot dodatno jamstvo za prihodnje plačilo s strani banke, zato je bila trditev zavrnjena.

(341)

Kar zadeva specifičnost, sklep št. 40 določa, da finančne institucije spodbujanim industrijam zagotavljajo kreditno podporo, kot je navedeno v uvodni izjavi 102.

(342)

Komisija je menila, da so bančni menični akcepti druga oblika preferenčne finančne podpore, ki jo finančne institucije zagotavljajo spodbujanim industrijam, kot je sektor konverterske aluminijaste folije. Kot je navedeno v oddelku 3.1 zgoraj, je sektor konverterske aluminijaste folije dejansko med spodbujanimi industrijami in je zato upravičen do vse možne finančne podpore. Bančni menični akcepti so kot oblika financiranja del sistema preferenčne finančne podpore, ki jo finančne institucije zagotavljajo spodbujanim industrijam, kot je industrija konverterske aluminijaste folije.

(343)

Predložen ni bil noben dokaz, da lahko vsako podjetje v LRK (razen podjetja v spodbujanih industrijah) izkoristi bančne menične akcepte pod enakimi preferenčnimi pogoji.

(344)

Kitajska vlada ter skupini Wanshun Group in Nanshan Group so po končnem razkritju trdile, da se bančni menični akcepti ne zagotavljajo posebej za industrijo konverterske aluminijaste folije, saj so na voljo vsaki družbi na Kitajskem in se pogosto uporabljajo. Kitajska vlada je tudi ponovila svoje trditve v zvezi z nezavezujočo naravo sklepa št. 40 in utemeljitve, s katerimi nasprotuje opredelitvi kitajskih finančnih institucij kot javnih organov.

(345)

V zvezi s tem je Komisija opozorila, da kitajska vlada in skupina Nanshan Group nista dokazali, da lahko vse družbe v LRK enako koristijo preferenčne pogoje, ugotovljene v zvezi z industrijo konverterske aluminijaste folije. Ker so bančni menični akcepti, podobno kot kreditne linije, neločljivo povezani z drugimi vrstami preferenčnih posojilnih instrumentov, kot so posojila, in ker so del kreditne podpore, ki se zagotavlja zlasti spodbujanim industrijam, se analiza javnega organa in analiza specifičnosti, kot sta za posojila predstavljeni v oddelkih 3.4.1.1 do 3.4.1.5 ter v oddelku 3.4.2.2, enakovredno uporabljata. Poleg tega, tudi če bi bila lahko oblika financiranja načeloma na voljo družbam v drugih industrijah, bi lahko bila specifična zaradi konkretnih pogojev, pod katerimi se tako financiranje ponuja družbam iz določene industrije, na primer pogojev glede nadomestila za financiranje in obsega financiranja. Nobena od zainteresiranih strani ni predložila dokazov o tem, da preferenčno financiranje z bančnimi meničnimi akcepti družb v sektorju aluminija temelji na objektivnih merilih ali pogojih v smislu člena 4(2)(b) osnovne uredbe. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(346)

Skupini Wanshun Group in Nanshan Group sta zahtevali, da bi bilo treba, tudi če bi Komisija vztrajala pri svoji odločitvi, da bančni menični akcept obravnava kot subvencijo, v izračunu ugodnosti uvesti naslednje spremembe:

(347)

Komisija je v zvezi s prvo točko že v uvodni izjavi 338 ugotovila, da imajo bančni menični akcepti enak namen in učinke kot kratkoročna posojila za obratni kapital in da bi zato morali kriti stroške, enakovredne financiranju kratkoročnih posojil za obratni kapital. Skupini nista dodatno utemeljili, zakaj bi morala biti referenčna vrednost za bančni menični akcept enaka kot za kreditno linijo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(348)

V zvezi z drugo točko je Komisija že v uvodni izjavi ugotovila, da so vzorčene družbe, ki so v obdobju preiskave uporabljale bančne menične akcepte, plačale samo akceptno provizijo za storitev, ki jo je opravila banka, pri čemer je ta provizija na splošno znašala 0,05 % nominalne vrednosti bančnega akcepta. Dejansko je ta provizija, plačana za obdelavo bančnega meničnega akcepta s strani banke, element, ločen od financiranja, ki ga je odobrila banka in za katerega sodelujoči proizvajalci izvozniki niso krili nobenih stroškov. Ta provizija se plača za pokritje administrativnih stroškov banke za obdelavo bančnih meničnih akceptov. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(349)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da je običajna praksa, da banke pri dodeljevanju financiranja od svojih strank zahtevajo garancije in zavarovanja, kot je Komisija ugotovila v prejšnjih preiskavah (79). Poleg tega je treba opozoriti, da se take garancije uporabljajo za zagotovitev, da bo proizvajalec izvoznik prevzel finančno odgovornost do banke in ne do dobavitelja. Preiskava je pokazala tudi, da kitajske banke takih garancij ne zahtevajo sistematično in da te garancije niso vedno povezane s posebnimi bančnimi meničnimi akcepti. V zvezi s tem domnevni pologi ne pomenijo predplačila izdajatelja menice bankam, ampak zgolj dodatno jamstvo, ki ga včasih zahtevajo banke in ne vpliva na odločitev banke, ali bo izdajatelju menice izdala bančne menične akcepte brez dodatnih obresti za posojila. Poleg tega so lahko v različnih oblikah, vključno z vezanimi vlogami in zastavami. Pologi so obrestovani v korist izdajatelja menice, torej ne pomenijo stroškov za izdajatelja bančnega meničnega akcepta. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(350)

Komisija v zvezi z zadnjo točko opozarja, da je, kot je navedeno zgoraj, bančni menični akcept plačilno sredstvo, zato njegov učinek ni podaljšanje roka plačila, dogovorjenega z dobaviteljem, ampak odlog gotovinskega plačila. Prejemnik plačila (dobavitelj) lahko bančni menični akcept kot plačilno sredstvo indosira in uporabi za poravnavo lastnih obveznosti do drugih strani. Zato ni sorazmernega zmanjšanja likvidnosti povezanih strank, ki so prejele bančni menični akcept. Prav tako ni nobenega dvojnega štetja, saj proti bančnim meničnim akceptom, prejetim kot plačilno sredstvo, v nobeni družbi ni bilo sprejetih nobenih izravnalnih ukrepov. Trditev je bila zato zavrnjena.

(351)

Skupina Nanshan Group je po končnem razkritju zahtevala tudi popravek napak pri izračunu zaradi napak v enačbah. Komisija se je strinjala s to trditvijo in je ustrezno prilagodila izračune.

(352)

Komisija je pri izračunu zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ocenila ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave.

(353)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 334 in 335, je Komisija ugotovila, da so vzorčeni proizvajalci izvozniki za izpolnitev svojih potreb po kratkoročnem financiranju uporabljali bančne menične akcepte, ne da bi plačali nadomestilo.

(354)

Komisija je zato sklenila, da bi morali izdajatelji bančnih meničnih akceptov plačati nadomestilo za obdobje financiranja. Komisija je menila, da se je obdobje financiranja začelo na datum izdaje bančnega meničnega akcepta in končalo na datum zapadlosti bančnega meničnega akcepta. V zvezi z bančnimi meničnimi akcepti, izdanimi pred obdobjem preiskave, in bančnimi meničnimi akcepti z datumom zapadlosti po koncu obdobja preiskave je Komisija izračunala ugodnost samo za obdobje financiranja, ki ga je zajemalo obdobje preiskave.

(355)

Ker so bančni menični akcepti oblika kratkoročnega financiranja in imajo dejansko enak namen kot kratkoročna posojila za obratni kapital, je Komisija v skladu s členom 6(b) osnovne uredbe štela, da je ugodnost, ki je bila tako dodeljena prejemnikom, razlika med zneskom, ki ga je družba dejansko plačala kot nadomestilo za financiranje z bančnimi meničnimi akcepti, in zneskom, ki bi ga morala plačati ob uporabi obrestne mere za kratkoročno financiranje.

(356)

Komisija je določila ugodnost, ki izhaja iz neplačila stroškov kratkoročnega financiranja. Komisija je menila, da bi bilo treba za bančne menične akcepte kriti enake stroške kot pri kratkoročnem financiranju s posojili, kot je ugotovila v prejšnji preiskavi (80). Zato je uporabila enako metodologijo kot za kratkoročno financiranje s posojili v RMB, opisano v oddelku 3.4.2 zgoraj.

(357)

Družbe iz dveh vzorčenih skupin so pred obdobjem preiskave izdale zamenljive podjetniške obveznice. Ena od družb iz vzorčenih skupin (Shantou Wanshun) je pred obdobjem preiskave izdala zamenljive podjetniške obveznice, ki so bile v obdobju preiskave deloma zamenjane za kapital. Ta zamenljiva obveznica ima progresivno strukturo obrestnih mer z zelo nizkimi obrestnimi merami, ki se gibljejo med 0,4 % in 2 %, kar je precej pod referenčno obrestno mero/prvovrstno obrestno mero posojil, ki jo je določila kitajska vlada.

(358)

Druga družba (Shandong Nanshan) je pred obdobjem preiskave izdala zamenljive obveznice, ki so bile leta 2015 zamenjane za kapital v okviru zamenjave terjatev v lastniške deleže. Imetniki obveznic obeh družb so bili večinoma finančne institucije v državni lasti. Komisija je ugotovila še, da so bile zamenljive obveznice obeh družb zamenjane za kapital po ceni, ki je bila znatno višja od prevladujoče tržne cene delnic ob zamenjavi.

(359)

Komisija je ugotovila, da sta imeli obe vzorčeni družbi ugodnosti od preferenčnega financiranja v obliki zamenljivih obveznic.

—

Zakon Ljudske republike Kitajske o vrednostnih papirjih (različica iz leta 2014) (v nadaljnjem besedilu: zakon o vrednostnih papirjih) (81),

—

upravni ukrepi za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi (različica iz leta 2008) (82),

—

upravni ukrepi za sponzoriranje izdaj in kotacij vrednostnih papirjev (različica iz leta 2008) (83),

—

upravni ukrepi za izdajanje in odkup vrednostnih papirjev (različica iz leta 2018),

—

predpisi o upravljanju podjetniških obveznic, ki jih je 18. januarja 2011 izdal državni svet,

—

upravni ukrepi za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi, odlok kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje št. 113 z dne 15. januarja 2015,

—

ukrepi za upravljanje dolžniških finančnih instrumentov nefinančnih podjetij na medbančnem trgu obveznic, ki jih izdaja Ljudska banka Kitajske, odlok Ljudske banke Kitajske (2008) št. 12 z dne 9. aprila 2008.

(360)

Predpisi o upravljanju podjetniških obveznic in upravni ukrepi za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi določajo splošni pravni okvir, ki se uporablja za podjetniške obveznice. Vendar se za zamenljive podjetniške obveznice uporablja posebna zakonodaja, in sicer upravni ukrepi za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, upravni ukrepi za izdajanje in odkup vrednostnih papirjev ter upravni ukrepi za sponzoriranje izdaj in kotacij vrednostnih papirjev.

(361)

V členu 14 upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, so „zamenljive podjetniške obveznice“ opredeljene kot „podjetniške obveznice, ki jih izda družba izdajateljica v skladu z zakonom in ki se lahko v določenem obdobju in pod določenimi pogoji zamenjajo za delnice“.

(362)

V skladu s členom 11 zakona o vrednostnih papirjih, ki se je uporabljal ob izdaji zamenljivih obveznic s strani vzorčenih družb, členom 45 upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, in členom 2 upravnih ukrepov za sponzoriranje izdaj in kotacij vrednostnih papirjev, morajo družbe, ki želijo izdati zamenljive podjetniške obveznice, zaprositi za storitve sponzorja vrednostnih papirjev, ki deluje kot odkupnik. Sponzor organizira izdajo obveznic, priporoči izdajatelja, predloži dokumentacijo vloge v odobritev kitajski nadzorni komisiji za vrednostne papirje, se pogaja o obrestnih merah, po katerih bo obveznica ponujena vlagateljem, in je odgovoren za iskanje vlagateljev, ki bi sprejeli dogovorjene pogoje izdaje obveznice, vključno z obrestno mero.

(363)

V skladu z regulativnim okvirom zamenljivih obveznic na Kitajskem ni mogoče prosto izdajati ali z njimi prosto trgovati. Izdajo vsake obveznice mora odobriti kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje. Člen 16 zakona o vrednostnih papirjih določa, da „družbe, ki kotirajo na borzi in izdajajo zamenljive podjetniške obveznice […] izpolnjujejo zahteve, ki so v tem zakonu določene za javno ponudbo delnic; in pridobijo odobritev regulativnih organov državnega sveta za vrednostne papirje“. V skladu s členom 3 upravnih ukrepov za izdajanje in odkup vrednostnih papirjev, ki se uporabljajo za zamenljive obveznice, „nadzorna komisija za vrednostne papirje nadzira in upravlja ponudbo in odkup vrednostnih papirjev v skladu z zakonom“. Poleg tega v skladu s členom 10 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic obstajajo letne kvote za izdajanje podjetniških obveznic.

(364)

V skladu s členom 16 zakona o vrednostnih papirjih bi morale biti za javno izdajanje obveznic izpolnjene naslednje zahteve: „namen uporabe prihodkov je v skladu z industrijskimi politikami države“ in „prihodki iz javnega ponujanja podjetniških obveznic se uporabijo samo za odobrene namene“. V členu 12 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic je ponovno poudarjeno, da mora biti namen pridobljenih sredstev skladen z industrijskimi politikami države. Poleg tega člen 10(2) upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, ki je lex specialis in se uporablja za zamenljive obveznice, določa, da „so nameni uporabe zbranih sredstev v skladu z industrijsko politiko države“.

(365)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 100, se sklep št. 40 nanaša na „katalog smernic za prestrukturiranje industrije“ in določa, da če „naložbeni projekt spada v spodbujano kategorijo, se prouči, odobri in evidentira v skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi o naložbah; vse finančne institucije zagotavljajo kreditno podporo v skladu s kreditnimi načeli.“ Iz tega sledi, da izdaja zamenljivih podjetniških obveznic, ki so, kot je navedeno, nujno usmerjene v spodbujano industrijo, ustreza praksi finančnih institucij, da podpirajo te industrije.

(366)

Tudi obrestne mere za podjetniške obveznice so strogo regulirane. Člen 16 upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, določa, da „obrestno mero zamenljive podjetniške obveznice določita družba izdajateljica in vodilni odkupnik s pogajanji, vendar upošteva ustrezne predpise države“. V skladu s členom 16(5) zakona o vrednostnih papirjih „kuponska obrestna mera podjetniških obveznic ne presega kuponske obrestne mere, ki jo določi državni svet“. Poleg tega člen 18 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic, ki se na splošno uporablja za vse obveznice, vsebuje dodatne podrobnosti in določa, da „obrestna mera, ponujena za katero koli podjetniško obveznico, ne presega 40 % prevladujoče obrestne mere, ki jo banke plačujejo posameznikom za vezane hranilne vloge z enako zapadlostjo“.

(367)

V skladu s členom 17 upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, „družba za javno izdajanje zamenljivih podjetniških obveznic pooblasti kvalificirano bonitetno agencijo za pripravo bonitetnih ocen in nadaljnjih ocen“. Poleg tega člen 18 upravnih ukrepov za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi, ki se splošno uporablja, določa, da se lahko samo nekatere obveznice, ki izpolnjujejo stroga merila kakovosti, kot je bonitetna ocena AAA, javno izdajo javnim vlagateljem ali pa se javno izdajo dobro poučenim vlagateljem. Podjetniške obveznice, ki ne izpolnjujejo teh standardov, se lahko javno izdajajo samo dobro poučenim vlagateljem.

(368)

Po podatkih dokumenta družbe Bloomberg z naslovom China bond market insight 2021 obveznice, ki kotirajo na medbančnem trgu obveznic, predstavljajo 88 % skupnega obsega trgovanja z obveznicami (84). Glede na isto študijo je večina vlagateljev institucionalnih vlagateljev, vključno s finančnimi institucijami. Zlasti poslovne banke v državni lasti predstavljajo 57 % vlagateljev, banke, ki izvajajo državno politiko, pa 3 % (85). Poleg tega je Komisija ugotovila, da so vsi vlagatelji v zamenljive obveznice, ki jih je izdala ena od vzorčenih družb, institucionalni vlagatelji, tj. kategorija vlagateljev, ki vključuje finančne institucije.

(369)

Poleg tega je industrija konverterske aluminijaste folije kot spodbujana industrija na podlagi „kataloga smernic za prestrukturiranje industrije“ v skladu s sklepom št. 40 upravičena do kreditne podpore finančnih institucij. Dejstvo, da je obrestna mera zamenljivih obveznic, kot so tiste, ki so jih izdale vzorčene družbe, nizka, močno nakazuje, da morajo finančne institucije, ki so glavni vlagatelji v te obveznice, tem družbam zagotavljati „kreditno podporo“ ter pri sprejemanju odločitev o naložbah ali financiranju poleg komercialnih premislekov upoštevati tudi druge, kot so cilji državne politike. Vlagatelj, ki deluje v tržnih razmerah, bi bil dejansko bolj občutljiv na finančno donosnost naložbe in najverjetneje ne bi vlagal v zamenljive obveznice z zelo nizkimi obrestnimi merami. Poleg tega sklepi Komisije o finančnem položaju obeh skupin proizvajalcev izvoznikov iz oddelka 3.4.2.3 zgoraj v zvezi z njunima profiloma likvidnosti in solventnosti kažejo, da vlagatelji, ki delujejo v tržnih razmerah, ne bi vlagali v finančne instrumente, kot so zamenljive obveznice, ki ponujajo majhen finančni donos, medtem ko je pri izdajatelju prisotno visoko likvidnostno in solventnostno tveganje. Zato bi po mnenju Komisije takšno naložbo izvedli le vlagatelji, ki jih ne usmerja finančna donosnost naložbe, ampak drugi motivi, kot je izpolnjevanje pravne obveznosti zagotavljanja financiranja družbam v spodbujanih industrijah.

(370)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija menila, da obstajajo številni dokazi, ki potrjujejo, da so vlagatelji v zamenljive obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, predvsem finančne institucije, ki imajo pravno obveznost zagotavljati kreditno podporo proizvajalcem konverterske aluminijaste folije.

(371)

Kot je opisano v oddelku 3.4.1 zgoraj, je za finančne institucije značilna močna prisotnost države in kitajska vlada lahko pomembno vpliva nanje. Splošni pravni okvir, v katerem delujejo te finančne institucije, se uporablja tudi za zamenljive obveznice.

(372)

Komisija je v oddelku 3.4.1 zgoraj ugotovila, da so finančne institucije v državni lasti javni organi v smislu člena 2(b) v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe in da se vsekakor štejejo za organe, ki jim je kitajska vlada zaupala ali ukazala opravljanje funkcij, ki so običajno zaupane vladi, v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe. V oddelku 3.4.1.7 zgoraj je Komisija ugotovila, da je vlada zaupala ali ukazala opravljanje funkcij tudi zasebnim finančnim institucijam.

(373)

Komisija je želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih izdaj zamenljivih obveznic. Zato je proučila splošno pravno okolje, kot je opisano v uvodnih izjavah 360 do 367, in konkretne ugotovitve preiskave.

(374)

Komisija je ugotovila, da sta obe skupini vzorčenih proizvajalcev izvoznikov izdajali zamenljive obveznice po zelo nizkih in podobnih obrestnih merah ne glede na finančni položaj in kreditno tveganje družb. Ugotovila je še, da je bila pomembna količina teh obveznic zamenjana za delnice po ceni, ki je bila znatno višja od prevladujoče tržne cene delnic. Torej je bila tudi v primeru zamenjave obveznic za delnice stopnja donosnosti nižja od tržne vrednosti.

(375)

Glede na zgornje premisleke je Komisija sklenila, da so kitajske finančne institucije, ki so glavni vlagatelj v zamenljive obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, sledile usmeritvam politike, določenim v sklepu št. 40, z zagotavljanjem preferenčnega financiranja družbam, ki se nanašajo na spodbujano industrijo, in so tako delovale bodisi kot javni organi v smislu člena 2(b) osnovne uredbe bodisi kot organi, ki jim je vlada zaupala ali ukazala v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(376)

Finančne institucije so s tem, ko so privolile v naložbe v zamenljive obveznice z zelo nizko stopnjo donosnosti ne glede na profil tveganja izdajatelja, pa tudi pod netvegano referenčno mero, ki jo je določila Ljudska banka Kitajske ali objavilo nacionalno središče za medbančno financiranje, kot je navedeno v uvodni izjavi 387 v nadaljevanju, ter v zamenjavo obveznic za delnice po ceni, ki je bila veliko višja od njihove tekoče tržne vrednosti, zagotovile ugodnost vzorčenim proizvajalcem izvoznikom.

(377)

Po končnem razkritju je kitajska vlada trdila, da je nakup podjetniških obveznic in zamenljivih podjetniških obveznic običajna poslovna praksa v vseh večjih jurisdikcijah, vključno z Evropsko unijo in ZDA. Po navedbah kitajske vlade je dejstvo, da je tako veliko vlagateljev v obveznice institucionalnih vlagateljev, vključno s finančnimi institucijami, prav tako podobno stanju v EU. Kitajska vlada je trdila, da bi tudi če se podatki iz razkritja sprejmejo in poslovne banke v državni lasti predstavljajo 57 % vlagateljev, banke, ki izvajajo državno politiko, pa 3 %, to vsekakor pomenilo, da preostali tržni delež znaša 40 %, kar se vsekakor ne bi smelo prezreti.

(378)

Po navedbah kitajske vlade Komisija ni opravila ločene analize vlog, ki jih opravljajo finančne institucije na kitajskem trgu za zamenljive obveznice, saj so to drugačna vrsta instrumentov v primerjavi s posojili, zato so tudi vloge finančnih institucij, ki vanje vlagajo, povsem drugačne. To razlogovanje je bilo uporabljeno tudi za podjetniške obveznice iz oddelka 3.6.2 v nadaljevanju.

(379)

Komisija se ni strinjala z izjavo kitajske vlade, da ni izvedla posebne ocene ravnanja finančnih institucij kot javnih organov v zvezi s funkcijo nakupa obveznic. Poleg sklepov Komisije iz oddelka 3.4.1 zgoraj je Komisija želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih izdaj zamenljivih obveznic in je izvedla posebno oceno v uvodnih izjavah 373 in 374. Čeprav se je Komisija strinjala s kitajsko vlado, da je nakup podjetniških obveznic in zamenljivih obveznic načeloma lahko običajna poslovna praksa v vseh večjih jurisdikcijah, je poudarila, da je za nakup podjetniških obveznic s strani kitajskih finančnih institucij značilno vmešavanje države, kot je razvidno iz uvodne izjave 375.

(380)

Komisija je menila, da je preferenčno financiranje na podlagi zamenljivih obveznic specifično v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Zamenljivih obveznic ni mogoče izdati brez odobritve kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje, ki preveri, ali so izpolnjeni vsi regulativni pogoji za izdajo zamenljivih obveznic. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 364, mora biti v skladu z zakonom o vrednostnih papirjih in upravnimi ukrepi za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, ki se izrecno uporabljajo za zamenljive obveznice, izdaja zamenljivih obveznic v skladu z industrijsko politiko države. Komisija je v uvodni izjavi 366 izrazila mnenje, da „v skladu z industrijskimi politikami države“ pomeni, da naložbeni projekt spada v „spodbujano“ kategorijo iz kataloga smernic za prestrukturiranje industrije, v katero spada industrija konverterske aluminijaste folije.

(381)

Predložen ni bil noben dokaz, da lahko vsako podjetje v LRK (razen podjetja v spodbujanih industrijah) izkoristi zamenljive obveznice pod enakimi preferenčnimi pogoji.

(382)

Kitajska vlada je po končnem razkritju navedla, da so merila, ki jih mora družba izpolnjevati, da lahko izda obveznice, finančne narave in niso usmerjena v politiko. Kitajska vlada se ni strinjala s stališčem, da mora biti izdaja zamenljivih obveznic v skladu z industrijskimi politikami države, in je ponovila, da industrija konverterske aluminijaste folije ni spodbujana industrija. To razlogovanje je bilo uporabljeno tudi za podjetniške obveznice iz oddelka 3.6.2 v nadaljevanju.

(383)

Čeprav se je Komisija v zvezi s tem strinjala, da so trgi obveznic regulirani v vsaki državi in da je večina meril, ki jih mora družba izpolnjevati za izdajo obveznic, finančne narave, pa se ni strinjala s trditvijo kitajske vlade, da izdaja zamenljivih obveznic na Kitajskem ni usmerjena v politiko. Prvič, Komisija je ponovila svoje stališče, da je sektor konverterske aluminijaste folije spodbujana industrija. Drugič, Komisija je menila, da je besedilo zakona LRK o vrednostnih papirjih (različica iz leta 2014) in upravnih ukrepov za izdajanje vrednostnih papirjev s strani družb, ki kotirajo na borzi, ki se posebej uporabljajo za zamenljive obveznice in v skladu s katerimi mora biti izdaja zamenljivih obveznic v skladu z industrijskimi politikami države, dovolj jasno. Nazadnje, Komisija je v uvodni izjavi 376 ugotovila, da so finančne institucije vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotovile ugodnost, ker so privolile v naložbe v zamenljive obveznice z zelo nizko stopnjo donosnosti ne glede na profil tveganja izdajatelja. Zato so bile trditve kitajske vlade zavrnjene.

(384)

Zamenljive obveznice so hibridni dolžniški instrumenti, ki imajo značilnosti obveznic, kot so plačila obresti, obenem pa zagotavljajo možnost zamenjave vloženega zneska za delnice pod določenimi pogoji.

(385)

Komisija je ugotovila, da je bila obrestna mera zamenljivih podjetniških obveznic, ki so jih v obdobju preiskave izdale vzorčene družbe, tako nizka, da bi vanje vložili samo vlagatelji, ki jih ne usmerja finančna donosnost naložb, ampak drugi motivi, na primer izpolnjevanje pravne obveznosti zagotavljati financiranje družbam v spodbujanih industrijah. Ugotovitev je podpiralo dejstvo, da so vlagatelji v zamenljive obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, večinoma finančne institucije v državni lasti.

(386)

Komisija je ugotovila, da so vlagatelji z delom zamenljivih obveznic obeh vzorčenih družb, ki ni bila zamenjan za delnice, pridobili donos v obliki obresti, podobno kot pri posojilih ali navadnih obveznicah. Ker metodologija izračuna za posojila, opisana v uvodni izjavi 248, temelji na obveznicah, se je Komisija odločila, da bo uporabila isto metodologijo (86). To pomeni, da se relativni razmik med podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno AA v ZDA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA z enakim trajanjem uporabi z referenčnimi obrestnimi merami posojil, ki jih objavi Ljudska banka Kitajske, ali, po 20. avgustu 2019, s prvovrstno obrestno mero posojil, ki jo objavi nacionalno središče za medbančno financiranje (87), da se določi tržna obrestna mera za obveznice.

(387)

Ugodnost je razlika med zneskom obresti, ki bi ga družba morala plačati z uporabo tržne obrestne mere iz uvodne izjave 419, in dejanskimi obrestmi, ki jih je družba plačala.

(388)

Komisija je ugotovila tudi, da je bila pomembna količina teh obveznic zamenjana za delnice. Poleg tega je ugotovila, da so bile zamenljive obveznice obeh družb zamenjane za kapital po ceni, ki je bila znatno višja od prevladujoče tržne cene delnic. V tem primeru je zamenjavo dolga v delnice štela za injekcijo lastniškega kapitala, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Štelo se je, da je ugodnost te kapitalske injekcije razlika med borzno ceno delnic ob zamenjavi in dodatno premijo, ki so jo plačali imetniki obveznic. Ta ugodnost je bila dodeljena v obdobju preiskave z uporabo povprečnega amortizacijskega obdobja sredstev družb.

(389)

Po končnem razkritju sta kitajska vlada in skupina Wanshun Group nasprotovali uporabi iste referenčne vrednosti za obveznice in zamenljive obveznice kot za posojila, saj je zamenljivost obveznice njen bistveni element, zaradi katerega je to povsem drugačen posojilni instrument. Kitajska vlada je trdila še, da Komisija nima podlage za uporabo referenčne vrednosti Ljudske banke Kitajske kot izhodišča in nato dodajanje pribitka. Po trditvah kitajske vlade so evropski proizvajalci konverterske aluminijaste folije z bonitetno oceno BB prav tako izdali obveznice s podobno zapadlostjo po obrestnih merah, ki so precej nižje od izračunane referenčne mere v istem obdobju. To razlogovanje je bilo uporabljeno tudi za podjetniške obveznice iz oddelka 3.6.2 v nadaljevanju.

(390)

Poleg tega je skupina Wanshun Group opozorila, da je možnost trgovanja z obveznicami na trgu velika (imetnik obveznice jo lahko proda na trgu, ne da bi počakal, da zapade). V nasprotju s tem posojilo pomeni sporazum med dvema osebama, pri katerem si ena oseba izposodi denar od druge. S posojilom praviloma ni mogoče trgovati na trgu. Poleg tega je bilo mogoče obveznico družbe Shantou Wanshun zamenjati za delnice in tako zagotoviti dodatno prednost imetniku obveznice. V skladu s tem bi bilo logično, da so obrestne mere za zamenljive obveznice nižje od obrestnih mer za posojila in druge vrste obveznic (vlagatelji bi bili pripravljeni sprejeti nižjo kuponsko obrestno mero za zamenljivo obveznico zaradi njene zamenljivosti). Skupina Wanshun Group je predlagala, naj se namesto tega uporabi hongkonška referenčna vrednost na podlagi stopenj donosa obveznice, tj. ista referenčna vrednost kot jo je skupina Nanshan Group predlagala za posojila v uvodni izjavi 264.

(391)

Komisija je poudarila, da so posojila in podjetniške obveznice načeloma podobni finančni dolžniški instrumenti. Pravzaprav je podjetniška obveznica vrsta posojila, ki ga veliki subjekti uporabljajo za zbiranje kapitala. Posojila in podjetniške obveznice se pogodbeno zagotovijo/izdajo za določeno obdobje in imajo obrestno mero/kuponsko obrestno mero. Dejstvo, da financiranje s posojilom zagotovi finančna institucija in da financiranje s podjetniško obveznico zagotovijo vlagatelji, ki so v večini primerov prav tako finančne institucije, ni pomembno za določitev glavnih značilnosti obeh instrumentov. Dejansko se oba instrumenta uporabljata za financiranju poslovnih dejavnosti, zagotavljata enako vrsto nadomestila ter imata podoben rok in pogoje odplačila. Poleg tega je Komisija med preiskavo ugotovila, da so imele podjetniške obveznice, ki jih je izdal sodelujoči proizvajalec izvoznik, kuponske obrestne mere in namene, ki so bili zelo podobni obrestnim meram in namenu posojil s podobnim trajanjem, zato bi se z vidika proizvajalca lahko štele za zamenljive, kar utemeljuje uporabo iste referenčne vrednosti za oba instrumenta v posebnih okoliščinah te zadeve.

(392)

Komisija je menila, da so pripombe kitajske vlade v zvezi z obrestnimi merami, ki se uporabljajo za družbe z bonitetno oceno BB v Evropski uniji, neutemeljene, saj netvegana obrestna mera v Evropski uniji ni enaka netvegani obrestni meri v LRK, zato obrestnih mer ni mogoče primerjati v absolutnem smislu.

(393)

Strinjala se je, da so zamenljive podjetniške obveznice hibridni dolžniški instrument, ki pod določenimi pogoji omogoča tudi zamenjavo vloženega zneska v delnice in se kot tak načeloma razlikuje od podjetniških obveznic. Komisija je proučila možnost količinske opredelitve tega elementa zamenljivosti. Vendar se pri referenčni vrednosti, ki jo je predlagala skupina Wanshun Group, taka zamenljivost ni upoštevala. Poleg tega iz razlogov, navedenih že v uvodni izjavi 268, na splošno ni bila ustrezna referenčna vrednost za obveznice. Druge možne referenčne vrednosti niso bile predložene, prav tako pa ni bilo na voljo dodatnih javnih informacij, ki bi zagotovile natančnejšo referenčno vrednost za zamenljive obveznice (npr. indeksi za premijo za zamenljive obveznice z bonitetno oceno AA in BB v ZDA) ali za vidik zamenljivosti teh obveznic. Poleg tega je bila referenčna vrednost, uporabljena kot osnova za zamenjavo, vsekakor netvegana obrestna mera. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(394)

Skupina Wanshun Group je v zvezi z zamenljivimi podjetniškimi obveznicami trdila, da:

(395)

Komisija ugotavlja, da skupina Wanshun Group ni predložila dovolj dokazov, da bi podprla svojo trditev, da so bili vlagatelji v zamenljive obveznice družbe Shantou Wanshun večinoma posamezniki, ki so delovali na borzi v Shenzhenu. Dejansko vira te trditve ni bilo mogoče preveriti, dokazilo pa ni vsebovalo jasne opredelitve zasebnih vlagateljev in vlagateljev v državni lasti niti posameznih imen vlagateljev. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(396)

Komisija je sprejela trditev skupine Wanshun Group v zvezi z odštetjem kuponskih plačil od plačil referenčnih obresti in je kuponsko plačilo v zvezi z obdobjem preiskave odštela od plačil referenčnih obresti.

(397)

Skupina Wanshun Group je trdila še, da je Komisija napačno uvedla izravnalno dajatev na injekcijo lastniškega kapitala (zamenjavo nekaterih obveznic družbe Shantou Wanshun v delnice), saj:

(398)

Komisija se ni strinjala s pripombami glede začetne cene ob zamenjavi, določene julija 2018. Opozorila je, da razumen vlagatelj v primeru, da je borzna cena neke delnice ob zamenjavi bistveno nižja od njene tržne cene, obveznic ne bi zamenjal v delnice, ampak bi jih ohranil. Razumen vlagatelj bi torej poskušal čim bolj zmanjšati tveganje neugodnega razvoja cen.

(399)

Komisija se ni strinjala niti s pripombami v zvezi z nepravilno ceno ob zamenjavi. Na podlagi informacij, ki jih je prejela, se je zdelo, da se je sprememba cene, na katero se sklicuje skupina Wanshun Group, zgodila šele po zamenjavi v delnice. Zato je Komisija trdila, da je pri izračunu ugodnosti uporabila pravilno ceno ob zamenjavi.

(400)

Ena od vzorčenih skupin je imela ugodnosti od preferenčnega financiranja v obliki podjetniških obveznic.

—

Zakon o vrednostnih papirjih,

—

upravni ukrepi za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi, odlok kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje št. 113 z dne 15. januarja 2015,

—

predpisi o upravljanju podjetniških obveznic, ki jih je 18. januarja 2011 izdal državni svet,

—

ukrepi za upravljanje dolžniških finančnih instrumentov nefinančnih podjetij na medbančnem trgu obveznic, ki jih izdaja Ljudska banka Kitajske, odlok Ljudske banke Kitajske (2008) št. 12 z dne 9. aprila 2008.

(401)

V skladu z regulativnim okvirom obveznic na Kitajskem ni mogoče prosto izdajati ali z njimi prosto trgovati. Izdajo vsake obveznice morajo odobriti različni vladni organi, kot so Ljudska banka Kitajske, komisija za nacionalni razvoj in reforme ali kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje, odvisno od vrste obveznice in vrste izdajatelja. Poleg tega v skladu s predpisi o upravljanju podjetniških obveznic obstajajo letne kvote za izdajanje podjetniških obveznic.

(402)

V skladu s členom 16 zakona o vrednostnih papirjih, ki se je uporabljal v obdobju preiskave, bi morale biti za javno ponujanje podjetniških obveznic izpolnjene naslednje zahteve: „namen uporabe prihodkov je v skladu z industrijskimi politikami države […]“ in „prihodki iz javnega ponujanja podjetniških obveznic se uporabijo samo za odobrene namene“. V členu 12 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic je ponovno poudarjeno, da mora biti namen pridobljenih sredstev skladen z industrijskimi politikami države. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 364 in 365, je izdajanje podjetniških obveznic pod takimi pogoji usmerjeno v spodbujano industrijo, kot je industrija konverterske aluminijaste folije, in je skladno s prakso finančnih institucij, da podpirajo take industrije.

(403)

V skladu s členom 16(5) zakona o vrednostnih papirjih „kuponska obrestna mera podjetniških obveznic ne presega kuponske obrestne mere, ki jo določi državni svet“. Poleg tega člen 18 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic, določa, da „obrestna mera, ponujena za katero koli podjetniško obveznico, ne presega 40 % prevladujoče obrestne mere, ki jo banke plačujejo posameznikom za vezane hranilne vloge z enako zapadlostjo“.

(404)

Poleg tega člen 18 upravnih ukrepov za izdajanje podjetniških obveznic in trgovanje z njimi določa, da se lahko samo nekatere obveznice, ki izpolnjujejo stroga merila kakovosti, kot je bonitetna ocena AAA, javno izdajo javnim vlagateljem ali pa se javno izdajo dobro poučenim vlagateljem, in to samo po lastni presoji izdajatelja. Podjetniške obveznice, ki ne izpolnjujejo teh standardov, se lahko javno izdajajo samo dobro poučenim vlagateljem. Iz tega sledi, da se večina podjetniških obveznic izdaja dobro poučenim vlagateljem, ki jih je odobrila kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje in ki so kitajski institucionalni vlagatelji.

(405)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 369 in 370, je Komisija menila, da obstaja vrsta dokazov, ki potrjujejo, da so vlagatelji v zamenljive obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, finančne institucije, ki imajo pravno obveznost zagotavljati kreditno podporo proizvajalcem konverterske aluminijaste folije. Enaka utemeljitev in sklep veljata tudi za podjetniške obveznice, saj so pogoji izdaje zelo podobni, zlasti pogoj, da morajo izpolnjevati zahteve nacionalnih zakonov, predpisov in politike ter biti skladne z industrijsko politiko države.

(406)

Kot je opisano v uvodni izjavi 403, mora biti v skladu s členom 16 zakona o vrednostnih papirjih in členom 12 predpisov o upravljanju podjetniških obveznic javno ponujanje podjetniških obveznic skladno z industrijsko politiko države. To pomeni, da se podjetniške obveznice lahko izdajajo samo za namene, ki so v skladu s cilji načrtovanja kitajske vlade v zvezi s spodbujanimi industrijami, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 357 in 359. Institucionalni vlagatelji, ki so – kot je navedeno v uvodni izjavi 368 – v veliki meri poslovne banke in banke, ki izvajajo državno politiko, morajo upoštevati usmeritve politike iz sklepa št. 40, ki v povezavi s katalogom smernic za prestrukturiranje industrije določa posebno obravnavo nekaterih projektov v določenih spodbujanih industrijah, kot je industrija konverterske aluminijaste folije. Zaradi ugodne obravnave ene od vzorčenih skupin je bila sprejeta odločitev za naložbe v podjetniške obveznice, izdane z obrestno mero, ki ne odraža tržnih meril.

(407)

Kot je opisano v oddelku 3.4.1, je za finančne institucije značilna močna prisotnost države in kitajska vlada lahko pomembno vpliva nanje. Splošni pravni okvir, v katerem delujejo te finančne institucije, se uporablja tudi za podjetniške obveznice.

(408)

Komisija je v oddelku 3.4.1 zgoraj ugotovila, da so finančne institucije v državni lasti javni organi v smislu člena 2(b) v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe in da se vsekakor štejejo za organe, ki jim je kitajska vlada zaupala ali ukazala opravljanje funkcij, ki so običajno zaupane vladi, v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe. V oddelku 3.4.1.7 zgoraj je Komisija sklenila, da to velja tudi za zasebne finančne institucije.

(409)

Komisija je želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih izdaj podjetniških obveznic. Zato je proučila splošno pravno okolje, kot je opisano v uvodnih izjavah 402 do 405, in konkretne ugotovitve preiskave.

(410)

Komisija je ugotovila, da so bile podjetniške obveznice izdane z obrestno mero, nižjo od obrestne mere, ki bi jo bila treba pričakovati glede na finančni položaj in kreditno tveganje družb, pa tudi nižjo od netvegane referenčne mere, ki jo je ponujala Ljudska banka Kitajske ali objavilo nacionalno središče za medbančno financiranje, kot je navedeno v uvodni izjavi 419 v nadaljevanju.

(411)

V praksi na obrestne mere podjetniških obveznic podobno kot pri posojilih vpliva bonitetna ocena družbe. Kot pa je Komisija ugotovila v uvodni izjavi 215, je lokalni trg bonitetnega ocenjevanja izkrivljen, bonitetne ocene pa nezanesljive.

(412)

Glede na zgornje premisleke je Komisija sklenila, da so kitajske finančne institucije sledile usmeritvam politike, določenim v sklepu št. 40, z zagotavljanjem preferenčnega financiranja družbam, ki se nanašajo na spodbujano industrijo, in so tako delovale bodisi kot javni organi v smislu člena 2(b) osnovne uredbe bodisi kot organi, ki jim je vlada zaupala ali ukazala v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(413)

Finančne institucije so z organizacijo izdaje podjetniških obveznic z obrestno mero, nižjo od tržne, ki ustreza dejanskemu profilu tveganja izdajatelja, in s privolitvijo v naložbe v take podjetniške obveznice zagotovile ugodnost vzorčenemu proizvajalcu izvozniku.

(414)

Kot je opisano v uvodni izjavi 380, je Komisija menila, da je preferenčno financiranje z obveznicami specifično v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj obveznic ni mogoče izdajati brez odobritve vladnih organov, zakon o vrednostnih papirjih pa določa, da mora biti izdajanje obveznic skladno z industrijskimi politikami države. Kot je že navedeno v uvodni izjavi 104, se industrija konverterske aluminijaste folije v katalogu smernic za prestrukturiranje industrije šteje za spodbujano industrijo.

(415)

Ker so obveznice v bistvu še ena oblika dolžniškega instrumenta, ki je načeloma podoben posojilom, in ker metodologija izračunavanja za posojila že temelji na košarici obveznic, se je Komisija odločila, da bo za posojila uporabila metodologijo izračunavanja, opisano v oddelku 3.4.2.3. To pomeni, da se za referenčno obrestno mero posojil Ljudske banke Kitajske oziroma po 20. avgustu 2019 za prvovrstno obrestno mero posojil, ki jo objavi nacionalno središče za medbančno financiranje, uporabi relativni razmik med podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno AA v ZDA in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA z enakim trajanjem za določitev tržne obrestne mere za obveznice, ki se nato primerja z dejansko obrestno mero, ki jo plača družba, da se določi ugodnost.

(416)

Po končnem razkritju sta skupini Wanshun Group in Nanshan Group trdili, da je Komisija napačno domnevala, da so vsi imetniki obveznic finančne institucije, ki delujejo kot javni organi. Ker je bilo v samem poročilu družbe Bloomberg, na katerega se sklicuje Komisija, ugotovljeno, da banke v državni lasti predstavljajo 57 % vlagateljev, banke, ki izvajajo državno politiko, pa 3 % imetnikov zamenljivih podjetniških delnic na Kitajskem, se lahko izravnalni ukrepi uvedejo le proti 60 % (57 % + 3 %) obveznic institucionalnih vlagateljev.

(417)

Komisija je opozorila, da obstaja vrsta dokazov, ki potrjujejo, da so vlagatelji v obveznice, ki so jih izdale vzorčene družbe, večinoma finančne institucije, ki imajo pravno obveznost zagotavljati kreditno podporo proizvajalcem konverterske aluminijaste folije. Poleg tega Komisija opozarja, da je v poročilu družbe Bloomberg navedeno tudi, da je 27 % obveznic v lasti „produktov skladov“, ki so v bistvu skladi, ki jih upravljajo iste finančne institucije. Ob upoštevanju 3 % „drugih“ finančnih institucij skupni delež finančnih institucij, ki vlagajo v obveznice, dejansko znaša 90 %. Glede na velik delež institucionalnih vlagateljev, vključno s finančnimi institucijami, je Komisija menila, da so ti določili značilnosti izdanih podjetniških obveznic, zlasti nizko kuponsko obrestno mero, in da so drugi vlagatelji, kot so zasebni vlagatelji, le upoštevali te pogoje. Nazadnje je Komisija menila, da je kitajski sistem finančnega nadzora v zvezi s podjetniškimi obveznicami in zamenljivimi obveznicami le element, ki je skupaj z normativnim okvirom, ki ureja financiranje s strani finančnih institucij, opisanim v oddelku 3.4.1, ter s konkretnim ravnanjem finančnih institucij kazal na vmešavanje kitajske vlade. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(418)

Nazadnje, skupina Nanshan Group je trdila, da Komisija pri svojem izračunu ni odštela kuponskih plačil družbe Nanshan Group Co., Ltd. Komisija te trditve ni sprejela, saj preglednice, ki jih je predložila družba pred navzkrižnim preverjanjem na daljavo in med njim, niso vsebovale informacij o kuponskih plačilih. Komisija opozarja še, da so te informacije del manjkajočih informacij, za katere je bil uporabljen člen 28. Vsekakor v tej fazi preiskave ni mogoče preveriti dodatnih informacij, predloženih v obliki priloge k pripombam glede razkritja.

(419)

Komisija je ugotovila, da so imele vse vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov ugodnosti od preferenčnega financiranja v obliki kreditnih linij, bančnih meničnih akceptov ter zamenljivih in podjetniških obveznic. Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti je Komisija te vrste preferenčnega financiranja štela za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(420)

Stopnja subvencije, določena v zvezi z zgoraj navedenim preferenčnim financiranjem v obdobju preiskave za vzorčene skupine družb:

Preferenčno financiranje: druge vrste financiranja

(421)

Komisija je ugotovila, da je družba Sinosure vzorčenim skupinam družb zagotavljala zavarovanje izvoznih kreditov. Družba Sinosure na svojem spletnem mestu navaja, da spodbuja kitajski izvoz blaga, zlasti izvoz visokotehnoloških izdelkov. Po podatkih študije, ki jo je izvedla Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je kitajska visokotehnološka industrija, katere del je industrija konverterske aluminijaste folije, prejela 21 % vseh zavarovanj izvoznih kreditov, ki jih je zagotovila družba Sinosure (88). Poleg tega je družba Sinosure dejavno sodelovala pri izvajanju pobude „Made in China 2025“, pri čemer je podjetja usmerjala k uporabi nacionalnih kreditnih virov, izvajala znanstvene in tehnološke inovacije in tehnološke nadgradnje ter pomagala podjetjem, ki vlagajo po svetu, postati konkurenčnejša na svetovnem trgu (89).

—

Obvestilo o izvajanju strategije spodbujanja trgovine prek znanosti in tehnologije z uporabo zavarovanja izvoznih kreditov (Shang Ji Fa (2004), št. 368), ki sta ga skupaj izdala ministrstvo za trgovino in družba Sinosure,

—

načrt 840, ki je vključen v obvestilo državnega sveta z dne 27. maja 2009,

—

obvestilo o Sklepu državnega sveta o pospeševanju pridelave in razvoja strateških nastajajočih industrij (GuoFa (2010), št. 32 z dne 18. oktobra 2010), ki ga je izdal državni svet, in izvedbene smernice državnega sveta (GuoFa (2011), št. 310 z dne 21. oktobra 2011),

—

obvestilo o izdaji izvoznega kataloga visokotehnoloških kitajskih izdelkov št. 16 za leto 2006 Nacionalnega oddelka za znanost in tehnologijo.

(422)

Tri vzorčene skupine družb so imele v obdobju preiskave neizpolnjene pogodbe o zavarovanju izvoza, ki so jih sklenile z družbo Sinosure.

(423)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 122, družba Sinosure ni predložila zahtevanih dokazil v zvezi z njenim upravljanjem, kot je statut.

(424)

Prav tako ni predložila podrobnejših informacij o zavarovanju izvoznih kreditov, zagotovljenem industriji konverterske aluminijaste folije, višini zavarovalnih premij ali podrobnih podatkov v zvezi z donosnostjo dejavnosti zavarovanja izvoznih kreditov.

(425)

Zato je morala Komisija zagotovljene informacije dopolniti z razpoložljivimi dejstvi.

(426)

Družba Sinosure je glede na informacije, zagotovljene v prejšnjih protisubvencijskih preiskavah (90) in informacije, navedene na njenem spletnem mestu (91), zavarovalnica, usmerjena v politiko, ki jo je ustanovila in jo podpira država, da bi podpirala razvoj in sodelovanje LRK na področju zunanjega gospodarstva in trgovine. Družba je v stoodstotni lasti države. Ima upravni odbor in nadzorni odbor. Kitajska vlada lahko imenuje in razreši višje vodstvo družbe. Komisija je na podlagi teh informacij sklenila, da obstajajo formalni indici vladnega nadzora v zvezi z družbo Sinosure.

(427)

Komisija je želela pridobiti informacije o tem, ali je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem družbe Sinosure v zvezi z industrijo konverterske aluminijaste folije.

(428)

V skladu z obvestilom o izdaji izvoznega kataloga visokotehnoloških kitajskih izdelkov št. 16 za leto 2006 „se lahko za izdelke, vključene v izvozni katalog za leto 2006, uporabljajo preferenčne politike, ki jih odobri država za izvoz visokotehnoloških izdelkov“. Aluminijasta folija je v izvoznem katalogu visokotehnoloških izdelkov izrecno navedena (92).

(429)

Poleg tega bi morala družba Sinosure v skladu z obvestilom o izvajanju strategije spodbujanja trgovine prek znanosti in tehnologije z uporabo zavarovanja izvoznih kreditov (93) povečati svojo podporo za ključne industrije in izdelke s krepitvijo svoje splošne podpore za izvoz visokotehnoloških izdelkov in izdelkov z novo tehnologijo, vključno z „novimi materiali“. Njeno delovanje bi se moralo osredotočati na visokotehnološke industrije in industrije z novo tehnologijo, navedene v izvoznem katalogu visokotehnoloških kitajskih izdelkov, kot je industrija konverterske aluminijaste folije, poleg tega pa bi morala zagotavljati celovito podporo v smislu postopkov zavarovanja, odobritve z omejitvami, hitrosti obdelave zahtevkov in prilagodljivosti obrestne mere. Kar zadeva prilagodljivost obrestnih mer, bi morala izdelkom dodeliti največji popust na premijsko stopnjo znotraj razpona spreminjanja premije, ki ga zagotavlja družba za zavarovanje kreditov. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 89 in 98, je industrija konverterske aluminijaste folije vključena v splošnejšo kategorijo „novi materiali“. Poleg tega je v letnem poročilu družbe Sinosure za leto 2019 navedeno, de je družba Sinosure „podpirala stabilen razvoj ključnih industrij“ in „pospeševala rast nastajajočih strateških industrij“ (94).

(430)

Komisija je na podlagi tega ugotovila, da je kitajska vlada vzpostavila normativni okvir, ki ga morajo upoštevati vodstveni delavci in nadzorniki družbe Sinosure, ki jih imenuje kitajska vlada in ki tej tudi odgovarjajo. Kitajska vlada se je torej pri izvajanju smiselnega nadzora nad ravnanjem družbe Sinosure opirala na tak normativni okvir.

(431)

Komisija je želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih zavarovalnih pogodb. Vendar konkretni primeri v zvezi z industrijo konverterske aluminijaste folije ali vzorčenimi družbami niso bili predloženi.

(432)

Ker ni bilo oprijemljivih dokazov, je Komisija proučila konkretno ravnanje družbe Sinosure v zvezi z zavarovanjem, zagotovljenim vzorčenim družbam. To ravnanje je bilo v nasprotju z njenim uradnim stališčem, saj ni ravnala v skladu s tržnimi načeli.

(433)

Po primerjavi vseh plačanih zahtevkov z vsemi zavarovanimi zneski na podlagi podatkov iz letnega poročila družbe Sinosure za leto 2019 (95) je Komisija sklenila, da bi morala družba Sinosure v povprečju zaračunavati 0,33 % zavarovanega zneska kot premijo za kritje stroškov zahtevkov (brez upoštevanja splošnih stroškov poslovanja). Vendar so bile v praksi premije, ki so jih plačevale vzorčene družbe, nižje od najnižje pristojbine, potrebne za kritje operativnih stroškov.

(434)

Po končnem razkritju je kitajska vlada ponovila, da družba Sinosure ni javni organ in da pri svojem poslovanju upošteva tržna načela. Družba Sinosure pri ocenjevanju možnosti odobritve zavarovanja izvoznih kreditov celostno upošteva dejavnike, kot so nacionalna tveganja, tveganja industrije, kreditna tveganja uvoznikov. Kitajska vlada je znova navedla še, da bi morala Komisija uporabiti notranjo referenčno vrednost.

(435)

Ker kitajska vlada ni predložila nobenih novih dokazov v zvezi s funkcijo družbe Sinosure kot javni organ, je Komisija ohranila svoje sklepe v zvezi s tem. Poleg tega Komisija ni mogla pridobiti tržne zavarovalne premije za domači trg, ker je imela družba Sinosure v obdobju preiskave prevladujoč položaj na trgu, kot je poudarjeno v oddelku 3.6.4.3 v nadaljevanju. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(436)

Zato je Komisija sklenila, da družba Sinosure izvaja navedeni pravni okvir z izvajanjem vladnih funkcij v zvezi s sektorjem konverterske aluminijaste folije. Družba Sinosure je delovala kot javni organ v smislu člena 2(b) osnovne uredbe v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe in v skladu z ustrezno sodno prakso STO. Poleg tega so vzorčeni proizvajalci izvozniki prejeli ugodnost, saj je bilo zavarovanje zagotovljeno po obrestnih merah, nižjih od najnižje pristojbine, ki je bila potrebna, da bi družba Sinosure lahko krila svoje stroške poslovanja.

(437)

Komisija je ugotovila še, da so subvencije, zagotovljene v okviru programa zavarovanja izvoza, specifične, saj jih ne bi bilo mogoče pridobiti brez izvoza in so zato pogojene z izvozom v smislu člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(438)

Ker je imela družba Sinosure v obdobju preiskave prevladujoč položaj na trgu, Komisija ni mogla pridobiti tržne zavarovalne premije za domači trg. Zato je v skladu s prejšnjimi protisubvencijskimi preiskavami uporabila najprimernejšo zunanjo referenčno vrednost, za katero so bile na voljo informacije, tj. premijske stopnje, ki jih je Izvozno-uvozna banka Združenih držav Amerike uporabljala za nefinančne institucije za izvoz v države OECD.

(439)

Komisija je štela, da je ugodnost, ki je bila dodeljena prejemnikom, razlika med zneskom, ki so ga dejansko plačali kot zavarovalno premijo, in zneskom, ki bi ga morali plačati z uporabo zunanje referenčne premijske stopnje iz uvodne izjave 438.

(440)

V zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov je skupina Wanshun Group trdila, da bi morala Komisija proučiti, ali so bile zaračunane premijske stopnje zadostne za kritje stroškov poslovanja in izgub zavarovatelja. Stran je predložila informacije o tem, da so bile letne premije, ki jih je v teh letih pobirala družba Sinosure, zadostne za kritje dolgoročnih stroškov poslovanja in izgub družbe.

(441)

Skupina Wanshun Group je trdila še, da bi morala Komisija za izračun ustrezne fiksne premijske stopnje poleg zavarovanega zneska in plačanih terjatev upoštevati tudi izterjave terjatev. Poleg tega je zahtevala, naj Komisija razkrije točen izračun. Poudarila je, da vse družbe niso plačevale zavarovalnih premij po fiksni stopnji.

(442)

Trdila je še, da če Komisija ohrani svoj sklep o obravnavi zavarovanja izvoznih kreditov, ki ga je zagotovila družba Sinosure, kot subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, bi morala spremeniti nerazumno visoko premijsko stopnjo. Komisija ni predložila nobene analize ali pojasnila v zvezi z razumnostjo izbrane referenčne vrednosti, zato jo je pozvala, naj vsaj pojasni, zakaj meni, da so stopnje Izvozno-uvozne banke ZDA primernejše.

(443)

Komisija se ne strinja s trditvami skupine Wanshun Group v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov. Družba Sinosure ni sodelovala pri preiskavi in ni predložila specifičnih informacij o zavarovanju izvoznih kreditov, zagotovljenih industriji konverterske aluminijaste folije, ali višini premij ali podrobnih podatkov v zvezi z dobičkonosnostjo njene dejavnosti zavarovanja izvoznih kreditov. Zato premijskih stopenj, ki jih je zaračunavala družba Sinosure, ter stroškov poslovanja in izgub zavarovatelja ni bilo mogoče primerjati na ravni posamezne industrije, sploh pa ne na ravni proizvajalcev izvoznikov. Zato ni bilo mogoče oceniti morebitnega navzkrižnega subvencioniranja med industrijami in družbami. Poleg tega zaradi nesodelovanja družbe Sinosure ni bilo mogoče primerjati terjatev in izterjav terjatev, kot je predlagala skupina Wanshun Group. Nazadnje, skupina Wanshun Group ni predložila nobenih dokazov ali utemeljenih argumentov, da bi podprla svojo trditev, da je zunanja referenčna vrednost, tj. premijske stopnje, ki jih je Izvozno-uvozna banka Združenih držav Amerike uporabljala za nefinančne institucije za izvoz v države OECD, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 438, nerazumna ali očitno nepravilna. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(444)

Stopnja subvencije, določena v zvezi z zgoraj navedeno shemo v obdobju preiskave za vzorčene skupine družb:

Preferenčno financiranje: zavarovanje izvoznih kreditov

(445)

Komisija je ugotovila, da so imele vzorčene skupine družb ugodnosti od različnih programov nepovratnih sredstev, kot so nepovratna sredstva, povezana s tehnologijo, inovacijami in razvojem, nepovratna sredstva, povezana s sredstvi, popusti pri obrestih na posojila in nepovratna sredstva v podporo izvozu. Nepovratna sredstva, povezana s tehnologijo, inovacijami in razvojem, so predstavljala pomemben del nepovratnih sredstev, o katerih so poročale vzorčene skupine družb. Zato je Komisija razdelila nepovratna sredstva v dve kategoriji: (i) nepovratna sredstva, povezana s tehnologijo, inovacijami in razvojem, ter (ii) druga nepovratna sredstva.

(446)

Vse vzorčene skupine so v obdobju preiskave prejele nepovratna sredstva, povezana z raziskavami in razvojem ter industrializacijo, tehnološkimi izboljšavami in inovacijami.

—

13. petletni načrt za tehnološke inovacije,

—

usmerjevalna mnenja o spodbujanju tehnološke prenove podjetij, državni svet, Guo Fa (2012), št. 44,

—

delovni načrt za oživitev industrije in tehnološko prenovo, ki sta ga izdala komisija za nacionalni razvoj in reforme ter ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo, 2015,

—

skladi za podporo industriji in posebni skladi za raziskave in razvoj ter industrializacijo, Dong Ban Fa (2018), št. 62,

—

ukrepi za upravljanje nacionalnega programa za raziskave in razvoj na področju visoke tehnologije (863),

—

obvestilo o izdaji prvega sklopa kazalnikov posebnega sklada za preoblikovanje in posodobitev industrijske in informacijske industrije v provincah v letu 2019,

—

obvestila o dodelitvi posebnih sredstev za tehnično prenovo, posebnih sredstev za oživitev industrije, posebnih sredstev za tehnično preoblikovanje in posebnih sredstev za industrijski razvoj.

(447)

Komisija je ugotovila, da so se nepovratna sredstva nanašala na tehnološke izboljšave, obnovo ali preoblikovanje proizvodnih procesov ter na raziskave in razvoj visokih, „naprednih“ in novih tehnologij.

(448)

V skladu z usmerjevalnimi mnenji o spodbujanju tehnološke prenove podjetij so centralne in lokalne vlade pozvane k nadaljnjemu povečevanju zneska finančne podpore in povečanju naložb s poudarkom na industrijskem preoblikovanju in posodobitvi na ključnih področjih ter ključnih vprašanjih tehnološke obnove. Poleg tega bi morali organi stalno uvajati inovativne metode upravljanja sredstev in jih izboljševati, prilagodljivo izvajati več vrst podpore ter povečati učinkovitost uporabe fiskalnih sredstev.

(449)

Navedena usmerjevalna mnenja se v praksi izvajajo z delovnim načrtom za oživitev industrije in tehnološko prenovo, in sicer z vzpostavitvijo posebnih sredstev za spodbujanje projektov na področju tehnološkega napredka in tehnološkega preoblikovanja. Ta sredstva vključujejo subvencije za naložbe in popuste za posojila. Sredstva je treba uporabljati skladno z nacionalnimi makroekonomskimi politikami, industrijskimi politikami in regionalnimi razvojnimi politikami.

(450)

Programi nepovratnih sredstev, do katerih so bile upravičene vzorčene skupine družb, so si po zasnovi med seboj v veliki meri podobni. Glede na namen so določena merila, na podlagi katerih se lahko podjetja prijavijo, in če so merila izpolnjena, se dodeli finančna podpora.

(451)

Na primer, pravna podlaga nekaterih nepovratnih sredstev, zagotovljenih vzorčenim družbam, je nacionalni program za raziskave in razvoj na področju visoke tehnologije, ki znova ponazarja delovanje državnega načrtovanja v LRK, kot je opisano v uvodni izjavi 88. V členu 2 je navedeno, da je „nacionalni načrt za raziskave in razvoj na področju visoke tehnologije (863) znanstveni in tehnološki program z jasnimi nacionalnimi cilji, ki se podpira s finančnimi dodelitvami na centralni ravni“. Člen 29 istega dokumenta določa postopek za odobritev upravičenih projektov. Odraža zgoraj opisani mehanizem: po prijavi, njenem sprejetju in oceni bo strokovna skupina predložila predloge projekta in ocene financiranja projekta, na koncu pa bo skupni urad odobril in podpisal nepovratna sredstva.

(452)

Nepovratna sredstva, povezana s tehnologijo, inovacijami in razvojem, vključno z nepovratnimi sredstvi za zgoraj navedene projekte na področju raziskav in razvoja, pomenijo subvencije v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe, tj. prenos sredstev od kitajske vlade na proizvajalce zadevnega izdelka v obliki nepovratnih sredstev. Kot je navedeno v uvodni izjavi 445, so ta sredstva v računovodskih izkazih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov knjižena kot državne subvencije.

(453)

Te subvencije so specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj so do njih upravičene le družbe, ki delujejo na ključnih področjih ali v ključnih tehnologijah, navedenih v smernicah, upravnih ukrepih in katalogih, ki se redno objavljajo, med upravičenimi sektorji pa je tudi sektor konverterske aluminijaste folije. Vsekakor so nepovratna sredstva, ki so jih sporočile družbe in v zvezi s katerimi je Komisija opravila navzkrižno preverjanje, specifična za posamezne družbe.

(454)

Po končnem razkritju je kitajska vlada trdila, da Komisija ni dokazala, da so zadevna nepovratna sredstva za raziskave in razvoj specifična v smislu člena 4(2)(a) saj je dodeljevanje nepovratnih sredstev za raziskave in razvoj razširjeno po vsem svetu in ni omejeno na nekatera podjetja.

(455)

Komisija je že dokazala specifičnost nepovratnih sredstev, saj so do njih upravičene le družbe, ki delujejo na ključnih področjih ali v ključnih tehnologijah, navedenih v smernicah, upravnih ukrepih in katalogih. Poleg tega so sodelujoči proizvajalci izvozniki predložili dokumente, povezane z nepovratnimi sredstvi, na primer pravne dokumente in obvestila o dodelitvi, iz katerih je bilo razvidno, da so bila nepovratna sredstva zagotovljena družbam, ki spadajo v nekatere določene industrije ali sektorje in/ali so vključene v posebne industrijske projekte, ki jih spodbuja država. Zato je Komisija ponovila svoj sklep, da so ta nepovratna sredstva na voljo le jasno opredeljeni podskupini določenih podjetij in/ali sektorjev gospodarstva. Poleg tega je Komisija ugotovila, da pogoji za upravičenost do teh nepovratnih sredstev niso jasni in objektivni ter se ne uporabljajo samodejno, zato ne izpolnjujejo zahtev za nespecifičnost iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(456)

Komisija je za določitev ugodnosti v obdobju preiskave upoštevala nepovratna sredstva, prejeta v obdobju preiskave, in nepovratna sredstva, prejeta pred obdobjem preiskave, za katere se je obdobje amortizacije nadaljevalo v obdobju preiskave. V zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se ne amortizirajo, se je za ugodnost štel znesek, prejet v obdobju preiskave. V zvezi z nepovratnimi sredstvi, povezanimi s projekti, in nepovratnimi sredstvi, povezanimi s sredstvi, se je za ugodnost štel del celotnega zneska nepovratnih sredstev, ki se je amortiziral v obdobju preiskave.

(457)

Komisija je proučila, ali bi uporabila dodatno komercialno letno obrestno mero v skladu z oddelkom F(a) smernic Komisije za izračun višine subvencij (96). Vendar bi tak pristop vključeval številne zapletene hipotetične dejavnike, za katere točne informacije niso na voljo. Komisija je zato menila, da je zneske obdobju preiskave primerneje dodeliti glede na amortizacijske stopnje projektov na področju raziskav in razvoja ter sredstev v skladu z metodologijo izračunavanja, uporabljeno v prejšnjih zadevah (97).

(458)

Komisija je ugotovila, da so zadevne tri vzorčene skupine družb prejele tudi druga nepovratna sredstva, kot so nepovratna sredstva, povezana s sredstvi, popusti pri obrestih na posojila, nepovratna sredstva v podporo izvozu ter druga enkratna ali ponavljajoča se nepovratna sredstva vladnih organov na različnih ravneh.

(459)

Ta nepovratna sredstva so družbam zagotovili nacionalni, provincialni, mestni, deželni ali okrajni vladni organi, pri čemer se zdi, da so bila vsa specifična za vzorčene družbe ali specifična v smislu geografske lokacije ali vrste industrije. Vse vzorčene družbe niso razkrile informacij o pravni podlagi, na podlagi katere so bila ta nepovratna sredstva dodeljena. Vendar je Komisija od nekaterih družb prejela kopijo dokumentov, imenovanih „obvestilo“, ki jih je izdal vladni organ, ki je dodelil nepovratna sredstva.

(460)

Taka druga nepovratna sredstva so bila na primer nepovratna sredstva, povezana s sredstvi, sredstva za patente, sredstva in nagrade za znanost in tehnologijo, sredstva za razvoj podjetništva, sredstva za spodbujanje izvoza, nepovratna sredstva za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti industrije, sredstva za podporo trgovini na ravni občin, sredstva za razvoj na področju zunanjega gospodarstva in trgovine ter nagrade za varnost proizvodnje.

(461)

Glede na visok znesek nepovratnih sredstev, ki ga je Komisija odkrila v poslovnih knjigah vzorčenih družb, je v tej uredbi predstavljen le povzetek ključnih ugotovitev. Dokaz o obstoju velikega obsega nepovratnih sredstev in dejstvo, da so jih dodelili vladni organi na različnih ravneh, sta bila prvotno pridobljena od treh vzorčenih skupin. Podrobne ugotovitve o teh nepovratnih sredstvih so bile predložene posameznim družbam v posebnih dokumentih o razkritju.

(462)

Ta druga nepovratna sredstva pomenijo subvencije v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe, saj je vlada na vzorčene skupine družb prenesla sredstva v obliki nepovratnih sredstev, s čimer jim je zagotovila ugodnost.

(463)

Vzorčene skupine družb so zagotovile informacije o znesku nepovratnih sredstev in organu, ki je dodelil in izplačal posamezna nepovratna sredstva. Poleg tega so zadevne družbe ta dohodek v računovodskih izkazih večinoma knjižile pod postavko „dohodek od subvencij“, izkazi pa so bili neodvisno revidirani. Komisija je informacije o teh nepovratnih sredstvih štela za pozitiven dokaz o subvenciji, s katero je bila zagotovljena ugodnost.

(464)

Po končnem razkritju je kitajska vlada trdila, da Komisija ni zagotovila dovolj podrobnosti o tem, na katera nepovratna sredstva se sklicuje, saj ni navedla specifičnih nepovratnih sredstev ali pravnih virov. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 459 in 461, nepovratna sredstva iz tega oddelka zajemajo številne majhne zneske, zagotovljene na različnih ravneh vlade, za katere vzorčene družbe v številnih primerih niso predložile dokazil, razen nekaterih oznak na visoki ravni. Tako Komisija kitajski vladi ne more zagotoviti točne pravne podlage. Kot pa je navedeno v uvodni izjavi 461 zgoraj, so bile podrobne ugotovitve o teh nepovratnih sredstvih posameznim družbam zagotovljene v posebnih dokumentih o razkritju.

(465)

Ker se na podlagi dokumentov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, zdi, da so ta nepovratna sredstva omejena na nekatere družbe, nekatere industrije, kot je industrija konverterske aluminijaste folije, ali posebne projekte v določenih regijah, so tudi specifična v smislu člena 4(2)(a) in (3) osnovne uredbe. Poleg tega so nekatera nepovratna sredstva pogojena z izvozom v smislu člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(466)

Poleg tega ta nepovratna sredstva ne izpolnjujejo zahtev za nespecifičnost iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe saj pogoji za upravičenost in dejanska merila za izbor in upravičenost podjetij niso pregledni in objektivni ter se ne uporabljajo samodejno.

(467)

Po končnem razkritju je skupina Nanshan Group v zvezi z nepovratnimi sredstvi trdila, da:

(468)

Komisija je navedla, da se subvencije, ki se ne amortizirajo, iz uvodne izjave 467 nanašajo na osnovna sredstva. Zato je ugodnost dodelila obdobju, v katerem se osnovna sredstva amortizirajo. Pripomba je bila zato zavrnjena.

(469)

Komisija je po pripombah skupine Nanshan Group pregledala obdobja amortizacije, ki jih je uporabila pri izračunih. Kadar je bilo uporabljeno napačno obdobje, je izračun popravila.

(470)

Po končnem razkritju je skupina Wanshun Group trdila, da je Komisija storila napako pri izračunu ugodnosti nepovratnih sredstev, ki jih je prejela ena od družb skupine. Natančneje, trdila je, da se je eden od projektov, za katere so bila zagotovljena nepovratna sredstva, začel šele v tretjem četrtletju leta 2019, zato je bila dodelitev petnajstine vrednosti (ki je ustrezala 15-letnemu obdobju amortizacije) obdobju preiskave napačna.

(471)

Komisija opozarja, da se v skladu z uveljavljeno prakso nepovratna sredstva, povezana z obdobjem preiskave, dodelijo z uporabo števila koledarskih let kot osnove za izračun. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(472)

Komisija je ugodnost izračunala v skladu z metodologijo, opisano v uvodni izjavi 457.

(473)

Stopnje subvencij, določene v zvezi z vsemi nepovratnimi sredstvi v obdobju preiskave za vzorčene proizvajalce izvoznike:

Nepovratna sredstva

(474)

Pravna podlaga za ta program so člen 28 zakona o davku od dohodkov podjetij (98) in člen 93 predpisov o izvajanju zakona LRK o davku od dohodkov podjetij (99) ter:

(475)

Poglavje IV zakona o davku od dohodkov podjetij vsebuje določbe o „preferenčni davčni obravnavi“. Člen 25 zakona o davku od dohodkov podjetij, ki je uvod v poglavje IV, določa, da „država podjetjem, ki delujejo v industrijah ali izvajajo projekte, katerih razvoj država posebej podpira in spodbuja, ponuja preferenčno obravnavo za namene davka od dohodkov“. Člen 28 navedenega zakona določa, da „se stopnja davka od dohodkov podjetij za visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki potrebujejo posebno podporo države, zniža na 15 %“.

(476)

V členu 93 predpisov o izvajanju zakona o davku od dohodkov podjetij je pojasnjeno:

„ Pomembna visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki jih mora podpirati država, kot je navedeno v odstavku 2 člena 28 zakona o davku od dohodkov podjetij, se nanašajo na podjetja, ki imajo ključne pravice intelektualne lastnine in izpolnjujejo naslednje pogoje:

(477)

Zgoraj navedene določbe jasno določajo, da je znižana stopnja davka od dohodkov podjetij omejena na „pomembna visokotehnološka podjetja in podjetja z novo tehnologijo, ki jih mora podpirati država“ ter imajo ključne pravice intelektualne lastnine in izpolnjujejo nekatere pogoje, na primer da „spadajo na področje uporabe dokumenta o ključnih področjih visoke in nove tehnologije, ki jih podpira država“.

(478)

V skladu s členom 11 upravnih ukrepov za priznavanje visokotehnoloških podjetij mora podjetje sočasno izpolniti določene pogoje, da se ga prizna kot visokotehnološko, med drugim, „da je pridobilo lastništvo pravic intelektualne lastnine, ki ima osrednjo vlogo pri tehnični podpori njegovih glavnih izdelkov (storitev), in sicer z neodvisnimi raziskavami, prenosom, nepovratnimi sredstvi, združitvami in pripojitvami itd.“ in „da je tehnologija, ki ima osrednjo vlogo pri tehnični podpori njegovih glavnih izdelkov (storitev), v obsegu, ki je vnaprej določen na visokotehnoloških področjih, ki jih podpira država“.

(479)

Ključna visokotehnološka področja, ki jih podpira država, so navedena v katalogu visokotehnoloških področij, ki jih podpira država, iz leta 2016. V njem je aluminijasta folija jasno navedena v kategoriji „novi materiali“/„kovinski materiali“ kot visokotehnološki izdelek, ki ga podpira država.

(480)

Komisija je ugotovila, da so družbe iz vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave izpolnjevale pogoje za visokotehnološke družbe in so bile zato upravičene do znižane stopnje davka od dohodkov podjetij v višini 15 %.

(481)

Komisija je menila, da je zadevna davčna izravnava subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in (2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki izpadlega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku.

(482)

Subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja sama omejuje uporabo te sheme le na podjetja, ki delujejo na nekaterih visokotehnoloških prednostnih področjih, ki jih določi država, kot je razvidno iz uvodnih izjav 477 do 479. Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 479, je industrija konverterske aluminijaste folije takšno visokotehnološko prednostno področje.

(483)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave. Ta ugodnost se je izračunala kot razlika med zneskom celotnega davka, ki se plača po običajni davčni stopnji, in zneskom celotnega davka, ki se plača po znižani davčni stopnji.

(484)

Stopnja subvencije, določena za to specifično shemo, je za skupino Nanshan Group znašala 0,55 %, za skupino Wanshun Group 0,43 %, za skupino Daching Group pa 0,47 %.

(485)

Družbe so na podlagi davčne izravnave za raziskave in razvoj upravičene do preferenčne davčne obravnave za dejavnosti raziskav in razvoja na nekaterih visokotehnoloških prednostnih področjih, ki jih določi država, kadar so doseženi nekateri pragovi porabe za raziskave in razvoj.

(486)

Natančneje, izdatki za raziskave in razvoj, ki nastanejo zaradi razvoja novih tehnologij, novih izdelkov in novih tehnik ter niso neopredmetena sredstva in se obračunajo v poslovnem izidu za tekoče obdobje, so po tem, ko se v celoti odbijejo, pri čemer se upošteva dejansko stanje, upravičeni do dodatnega 75-odstotnega odbitka. Kadar so navedeni izdatki za raziskave in razvoj neopredmetena sredstva, se amortizirajo na podlagi 175 % stroškov neopredmetenega sredstva. Od januarja 2021 se je dodatni odbitek stroškov raziskav in razvoja pred davkom zvišal na 100 % (101).

(487)

Pravna podlaga za ta program so člen 30(1) zakona o davku od dohodkov podjetij, člen 95 predpisov o izvajanju zakona LRK o davku od dohodkov podjetij in naslednja obvestila:

(488)

Komisija je v prejšnjih preiskavah (102) ugotovila, da „nove tehnologije, novi izdelki in nove obrti“, upravičeni do znižanja davka, spadajo na nekatera visokotehnološka področja, ki jih podpira država. Kot je navedeno v uvodni izjavi 480, so ključna visokotehnološka področja, ki jih podpira država, navedena v katalogu visokotehnoloških področij, ki jih podpira država, iz leta 2016.

(489)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 479, poglavje IV zakona o davku od dohodkov podjetij vsebuje določbe o „preferenčni davčni obravnavi“, zlasti člen 25. V skladu s členom 30(1) zakona o davku od dohodkov podjetij, ki je prav tako del tega poglavja, se lahko „stroški raziskav in razvoja, ki nastanejo podjetjem pri razvoju novih tehnologij, novih izdelkov in novih tehnik“, dodatno odbijejo ob izračunu obdavčljivega dohodka. V členu 95 predpisov o izvajanju zakona o davku od dohodkov podjetij je pojasnjen pomen „izdatkov za raziskave in razvoj, ki nastanejo pri razvoju novih tehnologij, novih izdelkov in novih obrti“ iz člena 30(1), zakona o davku od dohodkov podjetij.

(490)

V skladu z okrožnico o povečanju deleža superodbitka stroškov raziskav in razvoja pred davkom (Cai Shui (2018), št. 99) „se v zvezi s stroški raziskav in razvoja, ki so podjetju dejansko nastali med izvajanjem njegovih dejavnosti raziskav in razvoja v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020 poleg drugih dejanskih odbitkov dodatnih 75 % dejanskega zneska stroškov odbije pred davkom, če se navedeni stroški ne pretvorijo v neopredmetena sredstva in se ne izravnajo v tekoče dobičke in izgube tega podjetja; če pa so bili zadevni stroški pretvorjeni v neopredmeteno sredstvo, se lahko ti stroški amortizirajo po stopnji 175 % stroškov neopredmetenega sredstva pred obdavčitvijo v zgoraj navedenem obdobju“.

(491)

Komisija je ugotovila, da so bile družbe v vzorčenih skupinah upravičene do „dodatnega odbitka stroškov raziskav in razvoja, ki so nastali pri raziskavah in razvoju novih tehnologij, novih izdelkov in novih tehnik“.

(492)

Komisija je menila, da je zadevna davčna izravnava subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in (2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki izpadlega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku.

(493)

Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja sama omejuje uporabo tega ukrepa le na podjetja, ki so imela stroške raziskav in razvoja na nekaterih visokotehnoloških prednostnih področjih, ki jih določi država, kot je sektor konverterske aluminijaste folije.

(494)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave. Ta ugodnost se je izračunala kot razlika med zneskom celotnega davka, ki se plača po običajni davčni stopnji, in zneskom celotnega davka, ki se plača po dodatnem 75-odstotnem odbitku dejanskih stroškov raziskav in razvoja.

(495)

Znesek subvencije, določen za to specifično shemo, je za skupino Nanshan Group znašal 1,24 %, za skupino Wanshun Group 0,14 %, za skupino Daching Group pa 0,37 %.

(496)

Zakon o davku od dohodkov podjetij podjetjem, ki delujejo v industrijah ali izvajajo projekte, katerih razvoj država posebej podpira in spodbuja, ponuja preferenčno obravnavo za namene davka od dohodkov, in sicer zlasti oprostitev plačila davka od dohodkov iz kapitalskih naložb, kot so dividende in bonusi, med upravičenimi rezidenčnimi podjetji.

(497)

Pravna podlaga za ta program so člen 26(2), zakona o davku od dohodkov podjetij in predpisi o izvajanju zakona LRK o davku od dohodkov podjetij.

(498)

Člen 25 zakona o davku od dohodkov podjetij, ki je uvod v poglavje IV „Preferenčne davčne politike“, določa, da „država podjetjem, ki delujejo v industrijah ali izvajajo projekte, katerih razvoj država posebej podpira in spodbuja, ponuja preferenčno obravnavo za namene davka od dohodkov“. Poleg tega člen 26(2), določa, da se oprostitev plačila davka uporablja za dohodke iz kapitalskih naložb med „upravičenimi rezidenčnimi podjetji“, zaradi česar se zdi, da je njegovo področje uporabe omejeno le na nekatera rezidenčna podjetja.

(499)

Komisija je ugotovila, da je bila ena družba iz ene od vzorčenih skupin oproščena plačila davka na dohodek od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje.

(500)

Komisija je menila, da je ta shema subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) (2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki izpadlega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnika je enaka davčnemu prihranku.

(501)

Ta subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj zakonodaja sama omejuje uporabo te oprostitve le na rezidenčna podjetja, ki izpolnjujejo pogoje ter delujejo v industrijah ali izvajajo projekte, katerih razvoj država posebej podpira in spodbuja, kot je industrija konverterske aluminijaste folije.

(502)

Po končnem razkritju je skupina Nanshan Group trdila, da oprostitev davka na dohodek od dividend med rezidenčnimi podjetji ni subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, saj ni specifična, uporablja se za vsa podjetja in je namenjena zgolj preprečevanju dvojne obdavčitve.

(503)

Čeprav se je Komisija strinjala, da je odprava dvojne obdavčitve zakonita davčna praksa, je člen 26(2) zakona o davku od dohodkov podjetij del poglavja IV „Davčne ugodnosti“, ki določa številne preferenčne davčne obravnave, ki so izjeme od splošnih davčnih predpisov. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 491, člen 25 zakona o davku od dohodkov podjetij, ki je uvod v poglavje IV „Preferenčne davčne politike“, določa, da „država podjetjem, ki delujejo v industrijah ali izvajajo projekte, katerih razvoj država posebej podpira in spodbuja, ponuja preferenčno obravnavo za namene davka od dohodkov“. Poleg tega člen 26(2) določa, da se oprostitev davka uporablja za dohodke iz kapitalskih naložb med „upravičenimi rezidenčnimi podjetji“, zaradi česar se zdi, da je njegovo področje uporabe omejeno le na nekatera rezidenčna podjetja. Zato je Komisija menila, da je taka preferenčna davčna politika omejena na nekatere industrije, ki jih država posebej podpira in spodbuja, kot je industrija konverterske aluminijaste folije, in je zato specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Zato je Komisija potrdila svoj sklep, da je ta shema subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Ta trditev se zato zavrne.

(504)

Komisija je znesek subvencije izračunala tako, da je za dohodek od dividend, odbit od obdavčljivega dohodka, uporabila običajno davčno stopnjo.

(505)

Znesek subvencije, določen za to posebno shemo, je za skupino Nanshan Group znašal 0,15 %.

(506)

Organizacija ali posameznik, ki uporablja zemljišče v mestih, okrajih in upravnih mestih ter industrijskih in rudarskih okrožjih, običajno plača davek za uporabo mestnih zemljišč. Davek za uporabo zemljišč poberejo lokalni davčni organi v kraju, kjer se zemljišče uporablja. Vendar so iz davka za uporabo zemljišč izvzete nekatere kategorije zemljišč, kot so zemljišča, iztrgana morju, zemljišča, ki naj bi jih vladne institucije, ljudske organizacije in vojaške enote imele za lastno uporabo, zemljišča, ki naj bi jih uporabljale institucije, financirane z vladnimi sredstvi ministrstva za finance, zemljišča, ki jih uporabljajo verski templji, javni parki ter javni zgodovinski in slikoviti kraji, ceste, ulice, javni trgi, trate in druga mestna javna zemljišča.

(507)

Pravna podlaga za ta program so:

(508)

Ena družba iz ene od vzorčenih skupin je imela ugodnosti od 50-odstotnega znižanja zneska davka za uporabo zemljišč na podlagi posebne politike, ki se uporablja za visokotehnološke družbe v provinci Shandong v skladu z obvestilom ljudske vlade province Shandong o uvedbi več politik za podporo visokokakovostnemu razvoju realnega gospodarstva.

(509)

Zadevna družba ni spadala v nobeno od kategorij, oproščenih plačila davka, iz člena 6 začasnih določb Ljudske republike Kitajske o davku za uporabo mestnih zemljišč (revidiranih leta 2019).

(510)

Komisija je menila, da je zgoraj opisano znižanje davka za uporabo zemljišč za visokotehnološke družbe subvencija v smislu člena 3(1)(a)(i) ali (ii) in (2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki neposrednega prenosa sredstev (vračilo plačanega davka) ali izpadlega prihodka kitajske vlade (neplačani davek), ki zadevni družbi prinaša ugodnost. Subvencija je specifična, saj je namenjena samo visokotehnološkim družbam v provinci Shandong.

(511)

Ugodnost za prejemnike je enaka povrnjenemu znesku/davčnemu prihranku.

(512)

Po končnem razkritju je skupina Wanshun Group trdila, da:

(513)

Komisija se s prvo trditvijo ne strinja. Skupina Wanshun Group ni predložila nobene dokumentacije ali dodatne utemeljitve v podporo svoji trditvi, da se je spremenila kategorija zemljišča. Trditev je bila zato zavrnjena.